Otkrovenie 18: Silniot vik —2018-2030

„Padna, padna Golemiot Vavilon!“

„Izlezete od nego, narode Moj…“

Samuel pretstavuva

Objasni mi go

Daniel i Otkrovenieto

Proročki dokazi deka Bog postoi

Negovite posledni otkrovenija za Negovite izbranici

Vo ova delo: Negoviot proekt - Negoviot sud

Verzija: 11-10-2025

(19-esen-5996)

 

Objasnuvačka beleška na naslovnata stranica

Od gore nadolu: Porakite na trite angeli od Otkrovenie 14.

Ova se tri vistini od knigata na Daniel otkrieni na svetiite po iskušenieto na proletta 1843 godina i po ona na 22 oktomvri 1844 godina. Neznaejḱi za ulogata na sabotata, ranite adventisti ne možele da go razberat vistinskoto značenje na ovie poraki. Adventistite koi go čekale vraḱanjeto na Hristos go povrzale svoeto iskustvo so „ polnoḱniot krik “ ili „ polnoḱ “ spomenat vo parabolata za „ desette devici “ od Matej 25:1 do 13, kade što se povikuva najavata za „ vraḱanjeto na mladoženecot “.

1-            Temata na sudot se razvila vo Dan. 8:13-14 i temata na prvata angelska poraka vo Otk. 14:7: „ Bojte se od Boga i podajte Mu slava, zašto dojde časot na Negoviot sud, i poklonete se na Onoj, Koj gi sozdade zemjata, neboto i izvorite na voda! “: vraḱanjeto vo sabotata, edinstveniot vistinski sedmi den od božestveniot poredok, evrejskata sabota i nedelniot den za odmor, e pobarano od Boga vo četvrtata od negovite deset zapovedi.

2-            Osudata na papskiot Rim , „ maliot rog “ i „ različniot car “ od Daniel 7:8-24 i 8:10-23 do 25, koj go dobiva imeto „ Golemiot Vavilon “ vo porakata na vtoriot angel od Otk. 14:8: „ Padna, padna, Golemiot Vavilon! “: glavno, poradi nedelata, poznata kako „den na sonceto“, nasledena od carot Konstantin I , koj ja vospostavil na 7 mart 321 godina. No, ovoj izraz „ padna “ e opravdan so otkrivanjeto na nejzinata prokolnata priroda od Boga, kako što im ja objavuva na svoite adventistički slugi po 1843 godina, vo 1844 godina, so vraḱanje na praktikata na napuštenata sabota. „ Padna “ znači: „taa e zemena i porazena“. Bogot na vistinata taka ja objavuva svojata pobeda protiv taborot na religioznite lagi.

3-            Temata na Strašniot sud kade što „ ognot na vtorata smrt “ gi pogoduva hristijanskite buntovnici. Ova e slikata pretstavena vo Dan. 7:9-10, temata e razviena vo Otk. 20:10-15, i e tema na porakata na tretiot angel vo Otk. 14:9-10: „ I drug, tret angel, dojde po niv, velejḱi so silen glas: Ako nekoj mu se pokloni na dzverot i na negoviot lik, i primi beleg na čeloto ili na rakata, ḱe pie od vinoto na Božjiot gnev, koe e izleano nerazredeno vo čašata na negoviot gnev, i ḱe bide mačen so ogan i sulfur vo prisustvo na svetite angeli i vo prisustvo na Jagneto “: Tuka, nedelata se identifikuva so „ belegot na dzverot “.

Zabeležete ja identičnata korespondencija na broevite na celnite stihovi vo Daniel 7: 9-10 i Otkrovenie 14: 9-10 .

 

Četvrtiot angel : toj se pojavuva samo vo Otk. 18 kade što go prikažuva konečnoto objavuvanje na trite prethodni adventistički poraki koi imaat korist od celata božestvena svetlina što došla da gi prosvetli od 1994 godina i do krajot na svetot, odnosno do proletta 2030 godina. Ova e ulogata što ova delo mora da ja igra. Svetlinata što došla da go prosvetli gi otkriva posledovatelnite vinovnosti: na katoličkata religija, od 538 godina; na protestantskata religija, od 1843 godina; i na oficijalnata adventistička institucija , od 1994 godina. Site ovie duhovni padovi imale kako pričina, vo svoe vreme: odbivanjeto na svetlinata predložena od Svetiot Duh Božji vo Isus Hristos. „ Vo vremeto na krajot “ spomenato vo Dan. 11:40, Katoličkata crkva gi obedinuva vo svoeto prokletstvo site religiozni grupi, hristijanski ili ne, koi ja priznavaat nejzinata služba i nejziniot avtoritet; ova pod pokrovitelstvo na nejziniot takanarečen „ekumenski“ sojuz, na koj, po protestantizmot, oficijalniot adventizam se pridruži vo 1995 godina.

 

 

2 Korintjanite 4:3-4

„ ...Ako našeto evangelie e skrieno, skrieno e za onie što propaǵaat, na koi bogot na ovoj svet im gi zaslepil umovite na onie što ne veruvaat, za da ne im svetne svetlinata na slavnoto evangelie na Hristos, Koj e lik Božji . “

„I ako proročkata reč ostane pogrešno razbrana, taa ḱe ostane takva samo za onie koi mora da bidat izgubeni.“

Isto taka, kako rezime na otkrovenijata prezentirani vo ovoj dokument, znajte deka, za da se „ opravda svetosta “,

od proletta 1843 godina, vospostaveno so dekretot na Sozdatelot i Zakonodavecot Bog od Daniel 8:14, spored negovoto „ Večno Evangelie “,

niz celata zemja, sekoj maž i žena,

 mora da se krsti vo imeto na Isus Hristos so celosno potopuvanje za da se dobie božestvena blagodat,

 

mora da ja počituva sabotata , sedmiot den od sabotniot odmor, osveten od Boga vo Bitie 2, i 4-ta od negovite 10 zapovedi citirani vo Izlez 20; ova, so cel da ja začuva negovata blagodat,

 

mora da gi počituva božestvenite moralni zakoni i zakonite za ishrana propišani vo Svetoto Pismo, vo Bitie 1:29 i Levit 11, (svetost na teloto)

 

i ne smee da „ go prezira Negoviot proročki zbor “, za da ne go „ izgasne Božjiot Duh “ (1 Sol. 5:20).

 

Sekoj što ne gi ispolnuva ovie kriteriumi e osuden od Boga da ja pretrpi „ vtorata smrt “ opišana vo Otkrovenie 20.

Samuil

 

 

 RASKAŽI MI ZA DANIEL I APOKALIPSATA

Paginacija na opfatenite temi

Prv del: Podgotvitelni beleški

Koristi avtomatsko prebaruvanje na broevi na stranici od koristeniot softver

Naslovna stranica           

07           Prezentacija

12           Bog i negovite tvoreštva

13           Bibliskata osnova na vistinata

16           Glaven govor : 7 mart 321 godina, prokolnatiot den na grevot

26           Svedoštvoto Božjo dadeno na zemjata

28           Zabeleška : Ne mešajte mačeništvo so kazna

29           Bitie: Važen proročki pregled

30           Vera i neverie

33           Hrana za soodvetnata sezona

37           Otkriena prikazna za vistinskata vera

39           Podgotvitelni beleški za Knigata na Daniel

41           Sč započnuva vo Daniel - Knigata na Daniel

42           Daniel 1 - Pristignuvanjeto na Daniel vo Vavilon

45           Daniel 2 - Likot na vizijata na carot Navuhodonosor

56           Daniel 3 - Trojcata drugari vo pečkata

62           Daniel 4 - carot se poniži i se obrati

69           Daniel 5 - Sudot na carot Valtazar

74           Daniel 6 - Daniel vo lavovskata jama

79           Daniel 7 - Na četiri životni i maliot papski rog

90           Daniel 8 - Potvrden papskiot identitet – Božestvenata odredba od Daniel 8:14.

103        Daniel 9 - Najavata za vremeto na zemnata služba na Isus Hristos.

121        Daniel 10 - Objava na golemata nesreḱa - Vizii za nesreḱa

127        Daniel 11 - Sedumte siriski vojni.

146        Daniel 12 - Adventističkata univerzalna misija, ilustrirana i datirana.

155        Inicijacija vo proročki simbolizam

158        Adventizam

163        Prv pogled na apokalipsata

167        Simbolite na Rim vo proroštvata

173        Svetlina vo sabota

176        Božjata odredba na Daniel 8:14

179        Podgotovka za apokalipsa

183        Apokalipsata vo rezime

188        Vtor del: Detalna studija na Otkrovenieto

188         Otkrovenie 1 : Prolog - Vraḱanjeto na Hristos - Adventistička tema

199         Otkrovenie 2 : Soborot Hristov od negovoto osnovanje do 1843 godina

199        1. period : Efes -               2. period: Smirna - 3. period : Pergam -

4-ta era : Tijatira

216        Otkrovenie 3 : Soborot na Hristos od 1843 godina - Obnovena apostolskata hristijanska vera

216        5-ta era : Sardis -              6-ta era : Filadelfija -

223        Sudbinata na adventizmot otkriena vo prvoto videnie na Elena G. Vajt

225        7- ma era : Laodikija

229        Otkrovenie 4 : Nebesen sud

232        Zabeleška : BOŽESTIOT ZAKON proroštva

239        Otkrovenie 5 : Sinot Čovečki

244        Otkrovenie 6 : Akteri, božestveni kazni i znaci na vremeto na hristijanskata era - Prvite 6 pečati

251        Otkrovenie 7 : Adventizam na sedmiot den zapečaten so „ Božjiot pečat “: sabotata i tajniot „ sedmi pečat “.

259        Otkrovenie 8 : Prvite četiri „ trubi “

268        Otkrovenie 9 : Pettata i šestata „ truba “

268        5-ta „ truba “

276        6-ta „ truba “

286        Otkrovenie 10 : „ Malata otvorena kniga “

291        Kraj na prviot del od Otkrovenieto

Vtor del: Razvieni temi

292        Otkrovenie 11 : Papsko vladeenje - Nacionalen ateizam - 7-ta „ truba “

305        Otkrovenie 12 : golemiot centralen plan

313        Otkrovenie 13 : Lažnite braḱa na hristijanskata religija

322        Otkrovenie 14 : Vremeto na adventizmot na sedmiot den

333        Otkrovenie 15 : Krajot na probnata kazna

336        Otkrovenie 16 : Sedumte posledni nevolji na Božjiot gnev

345        Otkrovenie 17 : Prostitutkata e razotkriena i identifikuvana

356        Otkrovenie 18 : Prostitutkata ja prima svojata kazna

368        Otkrovenie 19 : Bitkata na Isus Hristos vo Armagedon

375        Otkrovenie 20 : Iljada godini od 7-miot milenium i Strašniot sud

381        Otkrovenie 21 : Proslaveniot Nov Erusalim simboliziran

392        Otkrovenie 22 : Beskonečniot den na večnosta

405        Bukvata ubiva, no Duhot dava život

408        Zemnoto vreme na Isus Hristos

410        Svetost i osvetuvanje

424        Razdelbite na Bitie – od Bitie 1 do 22 –

525        Ispolnuvanjeto na vetuvanjata dadeni na Avraam: Bitie 23 do …

528        Izlezot i verniot Mojsej – Za Biblijata voopšto – Časot na posledniot izbor – Adventizam na sedmiot den: Razdelba, ime, istorija – Glavnite Božji sudovi – Božestveno od A do Š – Iskrivuvanjata na bibliskite tekstovi – Duhot ja obnovuva vistinata.

547        Konečno posvetuvanje

548 Posledniot povik 

Kaži mi za Daniel i Otkrovenieto

Prezentacija

Roden sum i živeam vo ovaa mnogu gnasna zemja, bidejḱi Bog simbolično go imenuva nejziniot glaven grad „ Sodom i Egipet “ vo Otk. 11:8. Nejziniot model na opštestvo, republikanski, zaviduvan, e imitiran, širen i usvoen od mnogu narodi niz celata zemja; ovaa zemja e Francija, dominantna monarhiska i revolucionerna zemja, eksperimentator na pet republiki so mitarski režimi osudeni od Boga. Gordo, taa gi proglasuva i gi prikažuva svoite tabeli na čovekovi prava, bezobrazno sprotivstaveni na tabelite na čovečki dolžnosti napišani vo forma na „deset zapovedi“ od samiot tvorec Bog. Od svoeto poteklo i svojata prva monarhija, taa se zalaga za odbrana na svojot neprijatel, rimokatoličkata religija čie učenje nikogaš ne prestanalo da go narekuva „zlo“ ona što Bog go narekuva „dobro“ i da go narekuva „dobro“ ona što toj go narekuva „zlo“. Prodolžuvajḱi go svojot neumoliv pad, nejzinata Revolucija ja dovede do usvojuvanje na ateizmot. Taka, kako suštestvo, glinen sad, Francija se vkluči vo vlečenje jaže što ja sprotivstavuva na semoḱniot Bog, avtentičniot železen sad; ishodot beše predvidliv i prorokuvan od nego; ḱe ja pretrpi sudbinata na „ Sodom “, vinoven za istite grevovi pred nego. Istorijata na svetot vo poslednite 1700 godini, približno, e oblikuvana od negovoto zlobno vlijanie, osobeno od poddrškata što ja dade na avtoritetot na rimokatoličkiot papski režim, ušte od negoviot prv monarh, Klovis I , prviot kral na Frankite. Toj beše krsten vo Rems, na 25 dekemvri vo 498 godina. Ovoj datum go nosi znakot na božiḱen festival što Rim go pripoil, nepravedno i bezobrazno, kon lažen datum na raǵanje na Isus Hristos, otelotvoreniot Bog, sozdatelot na svetot i na sč što živee ili postoi; koj so pravo ja bara titulata „ Bog na vistinata “ zatoa što se gnasi od „ lagata čij tatko e ǵavolot “, kako što izjavil Isus.

Dali sakate neosporen dokaz deka nieden rimski papa ne e legitimen vo tvrdenjeto deka e sluga na Isus Hristos? Eve go, precizno i bibliski: Isus izjavil vo Matej 23:9: „ I nikogo ne narekuvajte go svoj tatko na zemjata, zašto eden e vašiot tatko, Koj e na neboto. “

Kako Papata se narekuva sebesi na zemjata? Sekoj može da go vidi toa: „Sveti Otče “, ili duri i „Presvet Otče“ . Katoličkite sveštenici se narekuvaat sebesi i „ otci “. Ovoj buntoven stav predizvikuva mnoštvo sveštenici da se pozicioniraat kako navodno neophodni posrednici pomeǵu Boga i grešnikot, dodeka Biblijata uči deka toj ima sloboden pristap do Boga, legitimiran od Isus Hristos. Na ovoj način, katoličkata vera gi infantilizira čovečkite suštestva da izgledaat neophodni i neizbežni. Ova otstapuvanje od direktnoto posredništvo na Isus Hristos ḱe bide osudeno od Boga vo proroštvo, vo Dan. 8:11-12. Prašanje-odgovor : Koj može da veruva deka moḱniot Tvorec Bog bi možel da zeme za slugi čovečki suštestva koi mu se neposlušni so takva skandalozna „ arogancija “ osudena vo Dan. 7:8 i 8:25? Bibliskiot odgovor na ovaa infantilizacija na čovečkite umovi e vo ovoj stih od Jer. 17:5: „ Taka veli Jahve: Proklet da e čovekot koj se nadeva na čovek , koj go pravi teloto svoja raka , a čie srce se odvraḱa od Jahve ! “

Bidejḱi Francija beše taa što vo golema mera ja oblikuvaše religioznata istorija na golem del od hristijanskata era, Bog mu ja doveri na eden Francuzin misijata da ja otkrie nejzinata prokolnata uloga; ova, preku osvetluvanje na skrienoto značenje na nejzinite proročki otkrovenija kriptirani vo strogo bibliski kod.

Vo 1975 godina, ja primiv objavata za mojata proročka misija preku vizija čie vistinsko značenje go razbrav duri vo 1980 godina, po moeto krštevanje. Krsten vo hristijanskata vera na adventistite na sedmiot den, od 2018 godina znam deka sum postaven vo služba za vreme na jubilej (7 pati 7 godini) koj ḱe završi naprolet 2030 godina so vraḱanjeto vo slava na Gospod Bog Semoḱen, Isus Hristos.

Priznavanjeto na postoenjeto na Bog ili Isus Hristos ne e dovolno za da se dobie večno spasenie .

Ve potsetuvam deka, pred da se voznese na neboto, Isus im gi upatil na svoite učenici zborovite od ovie stihovi od Matej 28:18 do 20: „ Isus im se obrati i im reče: „Dadena mi e sekoja vlast na neboto i na zemjata. Odete i naučete gi site narodi , krštevajḱi gi vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh , učejḱi gi da pazat sč što vi zapovedav . I ete, Jas sum so vas vo site dni do svršetokot na vekot .“ Negoviot božestven Duh go inspiriral apostol Petar so ovaa druga formalna i svečena izjava od Dela 4:12: „ Nitu vo nikoj drug nema spasenie; zašto nema drugo ime pod neboto dadeno meǵu luǵeto, preku koe možeme da se spasime .“

Zatoa, razberete deka religijata što nč pomiruva so Boga ne se zasnova na religiozno nasledstvo poradi čovečkite tradicii. Verata vo dobrovolnata žrtva na iskupuvanje što ja nudi Bog, preku negovata čovečka smrt vo Isus Hristos, e edinstveniot način da go postigneme našeto pomiruvanje so sovršenata pravda na negovata božestvena svetost. Isto taka, koj i da ste, kakvo i da e vašeto poteklo, vašata nasledena religija, vašiot narod, vašata rasa, vašata boja na koža ili vašiot jazik, pa duri i vašiot status meǵu luǵeto, vašeto pomiruvanje so Boga doaǵa samo preku Isus Hristos i pridržuvanjeto kon negovoto učenje što toj im go upatuva na svoite učenici do krajot na svetot; kako što svedoči ovoj dokument.

Izrazot „ Tatko, Sin i Sveti Duh “ označuva tri posledovatelni ulogi što gi drži edniot Bog vo negoviot plan za spasenie ponuden na vinovniot grešnik čovek, osuden na „ vtorata smrt “. Ova „trojstvo“ ne e sobiranje na tri Boga, kako što veruvaat muslimanite, so što se opravduva nivnoto otfrlanje na ovaa hristijanska dogma i nejzinata religija. Kako „ Tatko “, Bog e naš sozdatel za site; kako „ Sin “, toj si dade telo od meso za da gi iskupi grevovite na svoite izbrani namesto niv; kako „ Svet Duh “, Bog, Duh na voskresnatiot Hristos, doaǵa da im pomogne na svoite izbranici da uspeat vo nivnoto preobraḱanje preku dobivanje na „ osvetuvanjeto bez koe nikoj nema da go vidi Gospoda “, spored ona što apostol Pavle go uči vo Evreite 12:14; „ osvetuvanjeto “ treba da se izdvoi za i od Boga. Toa go potvrduva negovoto prifaḱanje na izbranite i se pojavuva vo delata na negovata vera, odnosno vo negovata ljubov kon Boga i negovata inspirirana i otkriena bibliska vistina.

Čitanjeto na ovoj dokument e od suštinsko značenje za da se razbere mnogu visokoto nivo na prokletstvo što teži vrz narodite na zemjata, nivnite religiozni institucii i onie na zapadniot hristijanski svet, osobeno, poradi nivnoto hristijansko poteklo ; bidejḱi patot što go trasiral Isus Hristos go pretstavuva edinstveniot i ekskluziven spasonosen pat na Božjiot plan; sledstveno, hristijanskata vera ostanuva privilegirana cel na napadite od ǵavolot i demonite.

Vo svojata suština, planot za spasenie zamislen od Boga Tvorecot e ednostaven i logičen. No, religijata dobiva složen karakter zatoa što onie što ja učat samo mislat na opravduvanje na svojata religiozna koncepcija i, praktikuvajḱi grev, čestopati preku neznaenje, ovaa koncepcija poveḱe voopšto ne e vo soglasnost so Božjite baranja. Kako rezultat na toa, toj gi udira so svojata kletva, koja tie ja tolkuvaat vo svoja korist i ne go slušaat božestveniot ukor.

Ova delo nema namena da dobie literaturna nagrada; za Boga Tvorecot, negovata edinstvena uloga e da gi stavi svoite izbranici na test za verata što ḱe im ovozmoži da go dobijat večniot život osvoen od Isus Hristos. Tamu ḱe najdete povtoruvanja, no ova e stilot što Bog go koristi za da gi naglasi istite učenja što gi otkriva preku različni sliki i simboli. Ovie brojni povtoruvanja pretstavuvaat najdobri dokazi za nivnata avtentičnost i svedočat za važnosta što toj im ja dava na ilustriranite vistini za koi stanuva zbor. Parabolite što gi poučuva Isus ja potvrduvaat ovaa insistiranje i ovie povtoruvanja.

Vo ova delo ḱe najdete otkrovenija dadeni od golemiot tvorec Bog, koj nč poseti pod čovečkoto ime Isus od Nazaret, koj dojde pod titulata „pomazan“ ili „mesija“, spored evrejskiot „masija“ citiran vo Daniel 9:25, ili „hrist“, od grčkiot „hristos“ od spisite na noviot zavet. Vo nego, Bog dojde da go ponudi svojot sovršeno čist život vo dobrovolna žrtva, za da gi potvrdi obredite na životinski žrtvuvanja što mu prethodea na negovoto doaǵanje ušte od prvorodniot grev što go napravija Eva i Adam. Terminot „ pomazan “ go označuva onoj što go prima pomazanieto na Svetiot Duh simbolizirano so masloto od maslinovi drvja. Proročkoto otkrovenie dadeno od Boga vo edinstvenoto ime na Isus Hristos i negovoto delo na iskupuvanje doaǵa da gi vodi svoite izbranici po patot što vodi kon večen život. Zašto spasenieto samo po blagodat ne go sprečuva izbraniot da padne vo stapici za koi toj ne bi bil svesen. Zatoa, za da ja dopolni svojata ponuda na blagodat, vo imeto na Isus Hristos, Bog doaǵa da go otkrie postoenjeto na glavnite stapici što im ovozmožuvaat na negovite posledni slugi na poslednoto vreme da ja analiziraat, sudat i jasno da ja razberat zbunetata situacija na univerzalnata hristijanska religija što preovladuva vo ovaa posledna era na zemno spasenie.

No pred seenjeto, potrebno e da se iskorenat; bidejḱi prirodata na Bog Tvorec e iskrivena od učenjeto na golemite monoteistički religii rasfrlani niz celata zemja. Site tie imaat zaedničko nametnuvanje na edniot Bog preku prinuda i na toj način svedočat za nivnata odvoenost i za sekoj odnos so nego. Očiglednata sloboda povrzana so hristijanskata vera se dolži samo na momentalnite okolnosti na vremeto, no štom Bog im dozvoli na demonite da dejstvuvaat slobodno, ovaa netolerancija kon onie koi ne gi sledat povtorno ḱe se pojavi. Ako Bog sakaše da dejstvuva preku prinuda, ḱe mu beše dovolno, ednostavno, da se napravi vidliv za nivnite oči, da dobie od svoite sozdanija da gi počituvaat site negovi volja. Ako ne postapuvaše na ovoj način, toa e zatoa što negoviot izbor na izbranite se potpira, edinstveno , na slobodniot izbor da go sakaat ili da go otfrlat; sloboden izbor što toj im go dava na site svoi sozdanija. I ako postoi ograničuvanje, toa e samo ona na prirodniot karakter na izbranite koi se turkani i privlečeni, od nivnata individualna slobodna priroda, od Bogot na ljubovta. I ova ime ljubov mu odgovara dobro, bidejḱi toj ja sublimira, nudejḱi im na svoite sozdanija demonstracija stavena vo akcija što ja pravi neosporna ; ova so nudenje na svojot život za da gi iskupi, vo ličnosta na Isus Hristos, grevovite nasledeni i izvršeni samo od negovite izbranici vo vremeto na nivnoto neznaenje i nivnata slabost. Bidete vnimatelni! Na zemjata, ovoj zbor ljubov ja zema samo formata na čuvstvo i negovata slabost. Onaa Božja e silna i sovršeno pravedna; što pravi celata razlika bidejḱi ja zema formata na princip kade čuvstvoto e celosno sovladano. Vistinskata religija odobrena od Boga zatoa se zasnova na slobodno pridržuvanje kon negovata ličnost, kon negovata misla i kon negovite principi vgradeni vo zakoni. Celiot zemen život e izgraden vrz negovite fizički, hemiski, moralni, psihički i duhovni zakoni. Isto kako što idejata za begstvo od zakonot na zemskata gravitacija i negovoto isčeznuvanje nikogaš ne bi mu padnala na um na čovekot, negoviot duh može da cveta harmonično samo vo počituvanje i poslušnost kon zakonite i principite utvrdeni od Sozdatelot Bog. I ovie zborovi na apostol Pavle vo 1 Kor. 10:31 se zatoa sovršeno opravdani: „ Jadete li, piete li, ili što i da pravite, pravete sč za slava Božja .“ Primenata na ovaa besplatna pokana e ovozmožena od faktot deka, vo Biblijata, i samo vo nea, Bog gi dostavil i otkril svoite božestveni mislenja. I važno e da se zeme predvid negovoto mislenje za da se izvrši deloto na „ osvetuvanje bez koe “, spored Evreite 12:14, „ nikoj nema da go vidi Gospoda “. Ponekogaš negovoto mislenje e vo forma na recept, no ne e posomnitelno od ona što go dava specijalističkiot lekar na kogo luǵeto brzaat da mu se pokorat, mislejḱi deka dejstvuvaat vo svoj najdobar interes za svoeto fizičko ili mentalno zdravje (duri i ako grešat). Bog Tvorec e, daleku pred sč, edinstveniot vistinski lekar na dušite što gi poznava vo nivnite najmali detali. Toj ranuva, no lekuva sekogaš koga situacijata e povolna. No, na krajot, toj ḱe go uništi i istrebi celiot nebesen i zemski život što se pokažal nesposoben da go saka i zatoa da mu se pokoruva.

Religioznata netolerancija e zatoa otkrivačkiot plod na lažnata monoteistička religija. Taa pretstavuva greška i mnogu seriozen grev bidejḱi go iskrivuva karakterot na Boga, a napaǵajḱi go, rizikuva da ne go dobie Negoviot blagoslov, Negovata blagodat i Negovoto spasenie. Sepak, Bog go koristi kako bič za da go kazni i udri nevernoto ili nevernoto čoveštvo. Jas ovde se potpiram na bibliski i istoriski svedoštva. Vsušnost, spisite na stariot zavet nč učat deka za da ja kazni nevernosta na svojot narod, nacijata narečena Izrael, Bog go koristel „filistejskiot“ narod, svojot najblizok sosed. Vo naše vreme ovoj narod ja prodolžuva ovaa akcija pod imeto „Palestinec“. Podocna, koga sakal da ja otkrie svojata presuda i svojata definitivno osuduvanje na ovoj zemen telesen Izrael, toj gi povikal službite na haldejskiot car Navuhodonosor; i toa vo tri navrati. Vo tretiot, vo 586 godina p.n.e., nacijata bila uništena, a preživeanite od narodot bile deportirani vo Vavilon za period od „70 godini“ prorečeno vo Jer. 25:11. Podocna, poradi odbivanjeto da go priznae Isus Hristos kako svoj mesija, nacijata povtorno bila uništena od rimskite trupi predvodeni od Tit, naslednikot na carot Vespazijan. Za vreme na hristijanskata era, oficijalno povtorno paǵajḱi vo grev vo 321 godina, hristijanskata vera bila predadena na netolerancijata na papite od 538 godina. I ovaa dominantna katolička vera barala kavgi so narodite od Bliskiot Istok koi stanale religiozno muslimani vo istiot 6 vek . Neverničkoto hristijanstvo tamu našlo večen strašen protivnik. Bidejḱi religioznata opozicija na dvata tabora e kako polovite, celosno sprotivstaveni do krajot na svetot. Nevernikot e isto taka gord i bara slava na ekskluzivnost; ne dobivajḱi ja od Boga, toj ja pripišuva na sebe i ne prifaḱa da bide predizvikan. Ovoj opis na poedinecot, isto taka, kolektivno gi karakterizira členovite koi pripaǵaat na različnite sobranija i se sobiraat vo različnite lažni religii. Osudata na netolerancijata ne znači deka Bog e toleranten. Netolerancijata e čovečka praktika inspirirana od demonskiot tabor. Zborot toleranten implicira misla za netolerancija, a zborot na vistinskata vera e odobruvanje ili neodobruvanje spored bibliskiot princip „da ili ne“. Od svoja strana, Bog go poddržuva postoenjeto na zloto bez da go tolerira; toj go poddržuva za vreme na sloboda predvidena vo negoviot plan za izbor na svoite izbranici. Zatoa, zborot tolerancija se odnesuva samo na čoveštvoto, a terminot se pojavil vo Nantskiot edikt na Henri IV od 13 april 1598 godina. No, po završuvanjeto na vremeto na blagodatta, zloto i onie što go pravat ḱe bidat uništeni. Tolerancijata ja zamenila religioznata sloboda dadena na čovekot od Boga, ušte od samiot početok.

Menito na ova delo e objaveno; dokazite ḱe bidat prezentirani i demonstrirani niz site stranici.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bog i negovite tvoreštva

 

Duhovniot leksikon što go koristat luǵeto vo Latinska Evropa krie suštinski poraki dostaveni od Boga. Ova e slučaj, pred sč, so zborot Apokalipsa, koj, vo ovoj aspekt, ja evocira golemata katastrofa od koja se plašat luǵeto. Sepak, zad ovoj zastrašuvački termin leži prevodot „Otkrovenie“ koj im otkriva na svoite slugi vo Hristos neophodni raboti neophodni za nivnoto spasenie. Spored principot deka sreḱata na nekoi ja pravi nesreḱata na drugite, onie od sprotivniot tabor, porakite vo apsolutni sprotivnosti se mnogu bogati so lekcii i mnogu često se sugerirani vo najsvetoto „Otkrovenie“ dadeno na apostol Jovan.

Drug termin, zborot „angel“, krie važni lekcii. Ovoj francuski zbor doaǵa od latinskiot „angelus“, koj samiot e izveden od grčkiot „aggelos“, što znači glasnik. Ovoj prevod ni ja otkriva vrednosta što Bog im ja dava na svoite suštestva, negovite ekvivalenti koi gi sozdal slobodni i relativno nezavisni. Bidejḱi životot e daden od Boga, ovaa nezavisnost zadržuva logički ograničuvanja. No, ovoj termin „glasnik“ ni otkriva deka Bog gi gleda svoite slobodni ekvivalenti kako živi poraki. Taka, sekoe suštestvo pretstavuva poraka sostavena od životno iskustvo obeležano so lični izbori i pozicii što go sočinuvaat ona što Biblijata go narekuva „duša“. Sekoe suštestvo e unikatno kako živa duša. Zašto ona što prvite nebesni ekvivalenti sozdadeni od Boga, onie što tradicionalno gi narekuvame „angeli“, ne go znaele e deka onoj što im dal život i pravo da živeat može da gi odzeme. Tie bile sozdadeni da živeat večno i ne bile svesni duri ni za značenjeto na zborot smrt. Za da im otkrie što znači zborot smrt, Bog ja sozdal našata zemska dimenzija vo koja čovečkiot vid, ili Adam, ḱe ja igra ulogata na smrtnici po grevot vo Edemskata gradina. Porakata što ja pretstavuvame mu e ugodna na Boga samo ako se pridržuva do negovite standardi za dobro i ispravno. Ako ovaa poraka se pridržuva do negovite standardi za zlo i pogrešno, onoj što ja nosi e buntovničkiot tip kogo toj go osuduva na večna smrt, odnosno na konečno uništuvanje i istrebuvanje na celata negova duša.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bibliskata osnova na vistinata

 

Bog smetal deka e soodvetno i pravedno da mu gi otkrie, prvo, potekloto na našiot zemen sistem na Mojsej, za da može sekoe čovečko suštestvo da bide svesno za niv. Toj ovde ukažuva na prioritet na duhovnoto učenje. Vo ova dejstvo, toj ni gi pretstavuva temelite na svojata vistina koi započnuvaat so reguliranje na redot na vremeto. Zašto Bog e Bog na redot i blagorodnata koherentnost. Ḱe go otkrieme, sporeduvajḱi go so negovite normi, glupaviot i nepovrzan aspekt na našiot segašen red vospostaven od čovekot na grevot. Zašto navistina grevot i veḱe prvorodniot grev e toj što sč menuva.

 

No, pred sč e važno da se razbere deka „ početokot “ što go naveduva Bog vo Biblijata, a prviot zbor od knigata narečena „Bitie“ e „poteklo“, ne se odnesuva na „ početokot “ na životot, tuku samo na negovoto sozdavanje na celata naša zemska dimenzija, koja gi vklučuva dzvezdite na nebesniot kosmos, site sozdadeni na četvrtiot den po samata zemja. Zemajḱi ja predvid ovaa misla, možeme da razbereme deka ovoj specifičen zemski sistem, vo koj noḱite i denovite ḱe se sledat eden po drug, e sozdaden za da stane sredina kade što Bog i negovite verni izbranici i neprijatelskiot tabor na ǵavolot ḱe se soočat edni so drugi. Ovaa borba na božestvenoto dobro protiv zloto na ǵavolot, prviot grešnik vo istorijata na životot, e negovata pričina za postoenje i osnova na celoto otkrovenie na negoviot univerzalen i multiverzalen proekt za spasenie. Vo tekot na ova delo, ḱe go otkriete značenjeto na odredeni enigmatični zborovi što gi izgovoril Isus Hristos za vreme na negovata zemska služba. Taka, ḱe vidite kolku značenje tie dobivaat vo golemiot proekt što go pokrenal edniot golem Bog, sozdatel na site formi na život i materija. Ja zatvoram tuka ovaa važna zagrada i se vraḱam na temata za redot na vremeto vospostaven od ovoj vrhoven Suveren na postoenjeto.

 

Pred grevot, Adam i Eva gi živeele svoite životi isprekinati so niza od sedumdnevni nedeli. Vo soglasnost so modelot na četvrtata od Desette zapovedi (ili Dekalog) koja potsetuva na ova , sedmiot den e den osveten za odmor od Boga i od čovekot, i znaejḱi denes što prorokuva ova dejstvo, možeme da razbereme zošto Bog insistira na počituvanje na ovaa praktika. Vo svojot celokupen plan koj gi objasnuva pričinite za ova specifično zemsko sozdavanje, sedmicata, predloženata edinica vreme, prorokuva sedum iljadi godini vo tekot na koi ḱe se ostvari golemiot plan za univerzalnoto (i multiverzalno) demonstracija na negovata ljubov i pravda. Vo ovaa programa, po analogija so prvite šest dena od sedmicata, prvite šest mileniumi ḱe bidat staveni pod demonstracija na negovata ljubov i trpenie. I kako sedmiot den, sedmiot milenium ḱe bide posveten na vospostavuvanje na negovata sovršena pravda. Možam da ja sumiram ovaa programa na sledniov način: šest dena (od iljada godini = šest iljadi godini) za spasenie, a sedmiot (= iljada godini), za sudenje i uništuvanje na zemskite i nebesnite buntovnici. Ovoj spasonosen proekt celosno ḱe se temeli na dobrovolnata žrtva za iskupuvanje na koja se soglasil Bog Tvorecot, vo božestveniot zemski aspekt na ličnosta imenuvana, po negovata božestvena volja, Isus Hristos vo grčkata verzija ili spored hebrejskiot, Isus Mesija.

Pred grevot, vo prvobitniot sovršen božestven red, celiot den e sostaven od dva posledovatelni ednakvi dela; 12 časa mesečeva noḱ se prosledeni so 12 časa sončeva svetlina i ciklusot se povtoruva postojano. Vo našata segašna sostojba, ovaa situacija se pojavuva samo dva dena vo godinata, vo vremeto na proletnata i esenskata ramnodenica. Znaeme deka segašnite godišni vreminja se dolžat na naklonot na Zemjinata oska, i zatoa možeme da razbereme deka ovoj naklon se pojavil kako posledica na prvobitniot grev izvršen od prviot par, Adam i Eva. Pred grevot, bez ovoj naklon, regularnosta na božestveniot red bila sovršena.

Celosnata revolucija na Zemjata okolu sonceto ukažuva na edinstvoto na godinata. Vo svoeto svedoštvo, Mojsej ja raskažuva prikaznata za egzodusot na Evreite izbaveni od Boga od egipetskoto ropstvo. I na samiot den na ova zaminuvanje, Bog mu rekol na Mojsej, vo Izlez 12:2: „ Ovoj mesec ḱe vi bide početok na mesecite vo godinata; toj ḱe vi bide prv mesec “. Takvoto insistiranje svedoči za važnosta što Bog ja dava na ova prašanje. Dvanaesetmesečniot lunaren kalendar na Evreite fluktuiral so tekot na vremeto, i zad sončeviot red, bilo potrebno da se dodade dopolnitelen trinaesetti mesec za da se vrati soglasnosta po nekolku godini akumuliranje na ova docnenje. Evreite go napuštile Egipet „ na“ 14-ti den od prviot mesec vo godinata “, koj logično započnuval na proletnata ramnodenica; ime koe precizno znači „prv pat“.

Ovaa naredba dadena od Boga, „ ovoj mesec ḱe vi bide prviot mesec vo godinata “, ne e neznačitelna, bidejḱi e upatena do site luǵe koi ḱe baraat negovo spasenie do krajot na svetot; evrejskiot Izrael, primatelot na božestvenoto Otkrovenie, e samo prethodnica na golemiot univerzalen spasonosen proekt na negovata božestvena programa. Negovoto lunarno vreme ḱe bide nasledeno od sončevoto vreme na Hristos so koe Božjiot spasonosen proekt se otkriva vo seta svoja svetlina.

Sovršenoto vraḱanje na ovie božestveni standardi nikogaš nema da se postigne na zemja naselena so buntovni i zlobni čovečki suštestva. Sepak, ostanuva možno, vo individualniot odnos što go imame so Boga, ovoj moḱen nevidliv kreativen Duh koj ja veliča ljubovta isto kolku i pravdata. I sekoj odnos so nego mora da započne so ova baranje na negovite vrednosti i, pred sč, onie od negoviot red na vreme. Ova e čin na vera, sosema ednostaven i bez posebna zasluga; minimum što treba da go ponudime od našata čovečka strana. I ako našiot pristap mu e ugoden, ljubovniot odnos pomeǵu suštestvoto i negoviot Tvorec stanuva možen. Neboto ne se osvojuva so podvizi ili čuda, tuku so znaci na zaemno vnimanie, koi izrazuvaat vistinska ljubov. Ova e ona što sekoj može da go otkrie vo deloto na Isus Hristos, koj go dade svojot život, dobrovolno, kako znak na žalba, za da gi spasi svoite edinstveni sakani izbranici.

Po ovaa voshituvačka slika za božestveniot poredok, da go pogledneme bedniot aspekt na našiot čovečki poredok. Ovaa sporedba e ušte poneophodna zatoa što ḱe ni ovozmoži da gi razbereme prekorite što Bog gi prorekol preku svojot prorok Daniel, koi Isus vo svojot čas gi potvrdil kako takvi. Meǵu ovie prekori, čitame vo Daniel 7:25: „ Toj ḱe smisli da gi promeni vreminjata i zakonite “. Bog znae samo eden standard za ovie raboti; onie što samiot gi vospostavil ušte od sozdavanjeto na svetot, a potoa mu gi otkril na Mojsej. Koj se osmelil da izvrši takov prestap? Dominanten režim na koj mu ja pripišuva „ arogancijata “ i „ uspehot na negovite lukavstva “. Isto taka opišan kako „ različen kral “, sintezata na ovie kriteriumi sugerira religiozna moḱ. Pokraj toa, obvineti za „ progonstvo na svetcite “, možnostite za tolkuvanja se stesnuvaat i go opfaḱaat rimskiot papski režim vospostaven, samo od 538 godina so dekret od carot Justinijan I. No, Otkrovenieto narečeno Apokalipsa ḱe go otkrie faktot deka ovoj datum 538 godina e samo posledica i prodolženie na zloto doneseno protiv „ vreminjata i božestveniot zakon“ od 7 mart 321 godina od strana na rimskiot car Konstantin I. Negoviot zlostor često ḱe se spomenuva vo ovaa studija, bidejḱi ovoj zloben datum ja vnesuva kletvata vo čistata i sovršena hristijanska vera vospostavena vo vremeto na apostolite. Ova spodeluvanje na vinata, vo rele, na paganskiot imperijalen Rim i rimokatoličkiot papski Rim e glaven kluč na proročkoto otkrovenie konstruirano vo svedoštvata napišani od Daniel. Zašto paganskiot car go vospostavil ostatokot od prviot den, no toa e hristijanskiot papski režim. koj religiozno go nametnal vo negovata „ izmeneta “, posebna i čovečka forma, na desette Božji zapovedi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Glaven govor: 7 mart 321 godina, prokolnatiot den na grevot

 

I silno prokolnat, bidejḱi na 7 mart 321 godina, ostatokot od svetiot sedmi den od sabotata, so naredba na datiran carski dekret, oficijalno beše zamenet so prviot den. Vo toa vreme, ovoj prv den od paganite beše posveten na obožavanje na bogot na sonceto, SOL INVICTVS, ili skandaloznoto NEPOKRIENO SONCE, veḱe predmet na obožavanje od strana na Egipḱanite vo vremeto na egzodusot na Evreite, no isto taka, vo Amerika, od strana na Inkite i Actekite, a do den-denes od strana na Japoncite (zemja na „izgrejsonceto“). Ǵavolot sekogaš gi koristi istite recepti za da gi dovede luǵeto vo negoviot pad i negovata osuda od Boga. Toj ja iskoristuva nivnata površnost i nivniot telesen duh što gi vodi do preziranje na duhovniot život i lekciite od istoriskoto minato. Denes, 8 mart 2021 godina, koga ja pišuvam ovaa beleška, aktuelnite nastani svedočat za važnosta na ovoj skandal, vistinsko božestveno lčse-majesté, i ušte ednaš, božestvenoto vreme go dobiva svoeto celosno značenje. Za Boga, vremeto od godinata započnuva naprolet i završuva na krajot na zimata, odnosno vo našiot segašen rimski kalendar, od 20 mart do sledniot 20 mart. Spored toa, se čini deka 7 mart 321 godina za Boga bil 7 mart 320 godina, odnosno 13 dena pred proletta 321 godina. Sledstveno, za Boga, toa bila godinata 320 koja go označila svojot kraj so gnasniot čin izvršen protiv negoviot praveden i svet božestven zakon. Spored Božjoto vreme, godinata 2020 pretstavuva 17- godišnina (17: broj na sud) vo brojot na vekovi od 320 godina. Zatoa ne e iznenaduvački što od početokot na 2020 godina, božestvenoto prokletstvo vleglo vo agresivna faza vo forma na zarazen virus koj predizvikal panika, na Zapad, vo opštestvoto na luǵe čija doverba i vera bile celosno staveni vo naukata i nejziniot napredok. Panikata e posledica na nemožnosta da se pretstavi efikasen lek ili vakcina i pokraj visokata tehničnost na segašnite naučnici. Davajḱi im na ovie 17 veka proročka vrednost, ne izmisluvam ništo, bidejḱi za Boga broevite imaat duhovno značenje što toj go otkriva i go koristi vo konstrukcijata na svoite proroštva, a tokmu vo Otkrovenieto, 17-to poglavje e posveteno na temata „ sudot na bludnicata što sedi na mnogu vodi “. „ Golemiot Vavilon “ e nejzinoto ime, a „ golemite vodi “ što se vklučeni ukažuvaat na „ rekata Eufrat “ što Bog ja targetira vo porakata za „ šesta truba “ od Otkrovenie 9:13, simbol na pretstojnata Treta svetska vojna. Zad ovie simboli se papskiot katolicizam i neverno hristijanskata Evropa, izvorite i celite na negoviot gnev. Borbata meǵu Boga i luǵeto štotuku započna; železniot sad protiv zemjeniot sad; ishodot od bitkata e predvidliv; podobro kažano, toj e prorečen i programiran. Kako Bog ḱe ja odbeleži 17-tata stogodišnina od 7 mart 320 godina (320, za nego i negovite izbranici; 321 za lažno religiozniot ili profan svet)? Dolgo vreme veruvav deka toa ḱe bide preku vleguvanje vo svetska vojna, no svetska vojna što ḱe završi vo atomska forma, bidejḱi Bog go prorekol toa, trojno, vo Dan. 11:40 do 45, Ezekiel 38 i 39, i konečno, vo Otk. 9:13 do 21. Borbata što ja vodi Bog protiv buntovnoto čoveštvo od proletta 2020 godina e od ist tip kako onaa što ja vodeše protiv faraonot od Egipet vo vremeto na Mojsej; a konečniot rezultat ḱe bide ist; neprijatelot Božji ḱe go izgubi svojot život, kako faraonot koj, vo svoe vreme, go vide svojot prvoroden sin kako umira i go izgubi svojot. Na ovoj 8 mart 2021 godina, zabeležuvam deka ova tolkuvanje ne e ispolneto, no bev podgotven za toa okolu eden mesec, otkako sfativ preku božestvena inspiracija deka 321 e 320 za Boga i deka sledstveno, toj planiral da go prokolne, ne edinstveniot den od 7 mart 2020 godina, tuku celata godina na koja e povrzan ovoj proklet den, so što se primenuva, za ovaa kazna, principot citiran vo 4. Mojseeva 14:34: „ Dodeka ja istražuvavte zemjata četirieset dena, ḱe ja nosite kaznata za vašite bezzakonija četirieset godini, po edna godina za sekoj den“. „.

No, na ova nabljuduvanje se dodava ušte edno. Našiot lažen kalendar ne e samo lažen na nivo na početokot na godinata, tuku e lažen i za datumot na raǵanjeto na Isus Hristos. Pogrešno, vo 5 vek , monahot Dionisij Mali go postavil na denot na smrtta na carot Irod, što vsušnost se slučilo vo -4 od negoviot kalendar. Na ovie 4 godini, mora da gi dodademe „ dvete godini “ što gi procenil Irod kako vozrast na Mesijata kogo sakal da go ubie spored Matej 2:16: „ Togaš Irod, gledajḱi deka mu se potsmevale mudrecite, se naluti mnogu i isprati da gi ubijat site deca što bea vo Vitleem i vo site negovi granici od dve godini i pomladi, spored vremeto što vnimatelno go prašal mudrecite .“ Taka, koga gi broime godinite, Bog dodava 6 godini na našiot voobičaen lažen i zaveduvački datum i raǵanjeto na Isus se ispolni naprolet ovaa godina – 6. Kako rezultat na toa, godinata 320 beše za nego: 326, a 17-tata svetovna godišnina od našata 2020 godina beše za nego godinata 2026 od vistinskiot moment na raǵanjeto na Isus Hristos. Ovoj broj 26 e brojot na tetragramot „JHVH“, na hebrejski „Jod, He, Vav, He“, so koj Bog se imenuval sebesi, po prašanjeto na Mojsej: „ Kako ti e imeto? “; ova, spored Izlez 3:14. Zatoa, golemiot tvorec Bog imal ušte edna pričina da go odbeleži so svojot ličen kralski pečat ovoj den obeležan so negovoto semoḱno božestveno prokletstvo; i toa do krajot na svetot. Bitot na zaraznata bolest što se pojavi vo ovaa 2026 godina od božestvenoto vreme štotuku go potvrdi kontinuitetot na ova prokletstvo, koe ḱe ima različni formi vo tekot na poslednite godini od životot na planetata Zemja. Tretata nuklearna svetska vojna ḱe go označi „ krajot “ na „ vremeto na neznabošcite “ objaveno od Isus Hristos vo Matej 24:14: „ Ḱe se propoveda ovaa dobra vest za carstvoto po celiot svet za svedoštvo na site narodi. Togaš ḱe dojde krajot .“ Ovoj „ kraj “ ḱe započne so krajot na vremeto na blagodatta; ponudata za spasenie ḱe završi. Testot na verata zasnovan na počituvanje na svetata sabota definitivno ḱe go odvoi taborot na „ ovcite “ od onoj na „ kozite “ od Matej 25:32-33: „ Site narodi ḱe bidat sobrani pred Nego. Ḱe gi odvoi edni od drugi, kako što ovčar gi odvojuva ovcite od kozite; i ḱe gi postavi ovcite od svojata desna raka, a kozite od svojata leva .“ Dekretot za zakon so koj ḱe se napravi rimskata nedela zadolžitelna ḱe završi so osuda na smrt na vistinskite izbrani svetci na Isus Hristos. Ovaa situacija ḱe gi ispolni ovie zborovi od Daniel. 12:7: „ I go čuv čovekot oblečen vo len, koj stoeše nad vodite na rekata, i gi krena desnata i levata raka kon neboto, i se zakolna vo Onoj, Koj živee večno, deka toa ḱe bide za vreme, i vreminja, i polovina vreme; i sč ova ḱe se svrši, koga silata na svetiot narod ḱe bide sosema skršena .“ Od čovečka gledna točka, nivnata situacija ḱe bide beznadežna, a nivnata smrt neizbežna. Togaš ovie zborovi na Isus Hristos citirani vo Mat. 24:22 stanuva jasno: „ I ako tie denovi ne se skratat, niedno telo nema da se spasi: no zaradi izbranite, tie denovi ḱe se skratat . “ Godinata 6000 ḱe završi pred 3 april 2036 godina od božestvenoto vreme, odnosno 3 april 2030 godina od našiot lažen kalendar koj doaǵa 2000 godini po denot na raspnuvanjeto na Isus Hristos, izvršeno na 14-tiot den po početokot na proletta vo 30-tata godina. I ovie „ denovi “ mora da bidat „ skrateni “, odnosno namaleni. Ova znači deka datumot na primena na dekretot za smrt ḱe prethodi na ovoj datum. Bidejḱi tokmu vonrednata situacija go obvrzuva Hristos direktno da intervenira za da gi spasi svoite izbrani . Potoa mora da go zememe predvid Božjiot prioritet, koj se sostoi vo slavenje na standardot na „ vremeto “ što go dal na svoeto zemno tvorenie. Toj e onoj što ḱe gi inspirira buntovnicite od poslednite denovi da izberat datum što ḱe go nadmine za nekolku dena prviot den od proletta 2030 godina, zad koj se zatvoraat 6000 godini zemska istorija. Potoa se pretstavuvaat dve možnosti: datum koj ḱe ostane nepoznat do krajot, ili 3 april 2030 godina, što ja označuva maksimalnata možna i duhovno značajna granica. Imajte predvid deka i pokraj negovata isklučitelna važnost, 14-tiot den od godinata na raspnuvanjeto na Isus Hristos ne e pogoden za označuvanje na krajot na 6000-te godini svetska istorija, a ušte pomalku na početokot na 7-miot milenium . Zatoa ja stavam mojata prednost i mojata vera vo proletniot datum 21 mart 2030 godina, datumot na „ skrateno “ proročko vreme 3 april ili na sreden datum. Označena od prirodata sozdadena od Boga, proletta e odlučuvačka koga sakame da gi izbroime 6000-te godini čovečka istorija; što stanuva možno od momentot koga Adam i Eva zgrešile. Vo bibliskata prikazna za Bitie, denovite što prethodele na ovaa prva prolet bile večni denovi. Vremeto što go broel Bog e vremeto na zemjata na grevot i 6000-te godini što nedelata gi prorokuva deka započnuvaat na početokot na prvata prolet i ḱe završat na krajot na poslednata zima. Na eden izvor započna odbrojuvanjeto na 6000 godini. Poradi grevot, Zemjata pretrpe naklon na svojata oska od 23° 26' i možeše da započne nizata godišni vreminja. Vo evrejskite praznici na stariot zavet, dominantni se dva praznika: nedelnata sabota i Pashata. Ovie dva praznika se staveni pod simbolikata na broevite „7, 14 i 21“ od „7-miot , 14- tiot i 21-viot “ den, koi gi pretstavuvaat trite fazi od planot na božestvenoto spasenie: Temata na nedelnata sabota od Otkrovenie 7, koja ja prorokuva nagradata na izbranite svetci, za „7-te“; iskupitelnoto delo na Isus Hristos, koe go sočinuva sredstvoto za nudenje na ovaa nagrada, za „14-te“. Zabeležete deka na praznikot Pasha, koj trae 7 dena, 15-tiot i 21-viot den se dve saboti na profana neaktivnost. I trojnoto „7“ ili „21“, go označuva krajot na prvite 7000 godini i vleguvanjeto vo večnosta na novoto božestveno sozdanie na obnovenata zemja spored Ap. 21; ovoj broj 21 go simbolizira sovršenstvoto (3) na polnotata (7) na proektot na životot, što beše celta posakuvana od Boga. Vo Otkrovenie 3, stihovite 7 i 14 go označuvaat početokot i krajot na institucijata na Adventistite na sedmiot den ; povtorno dvete fazi od istata osvetena tema. Na ist način, Otk. 7 se zanimava so temata za zapečatuvanje na adventističkite izbranici, a Otk. 14 gi pretstavuva porakite na trite angeli koi ja sumiraat nivnata univerzalna misija. Taka, vo 30-tata godina, krajot na 4000-te godini beše postignat naprolet, i od čisto simbolični pričini, Isus beše raspnat 14 dena po 21 mart od ovaa prolet vo 30-tata godina, odnosno 36-tata godina za Boga. Preku ovie primeri, Bog potvrduva deka „7“-te od sabotata i „14“-te od iskupuvanjeto na grevovite na izbranite od Isus Hristos se nerazdelni. Taka, koga na krajot „7“-te od sabotata se napadnati, iskupitelot Hristos od „14“-te mu pritrčuva na pomoš za da mu oddade slava, a maksimalnite 14 „dena“ što ḱe gi oddelat dvata datuma ḱe bidat „ skrateni “, odnosno potisnati za da gi spasat negovite posledni verni izbranici.

Povtorno čitajḱi go Matej 24, mi se čineše deka Hristovata poraka e upatena, osobeno, do negovite učenici na krajot na svetot, odnosno do nas koi živeeme vo ovie posledni godini. Stihovite od 1 do 14 go opfaḱaat vremeto do vremeto na „ krajot “. Isus prorokuva niza vojni, pojavuvanja na lažni proroci i konečnoto duhovno ladenje. Potoa, stihovite od 15 do 20, vo dvojna primena, se odnesuvaat i na uništuvanjeto na Erusalim izvršeno od Rimjanite vo 70 godina i na konečnata agresija na narodite protiv evrejstvoto na izbranite koi ja počituvaat Božjata sveta sabota. Posle ova, stih 21 ja prorokuva nivnata posledna „ golema nevolja “: „ Zašto togaš ḱe bide golema nevolja, kakva što ne bila od početokot na svetot do sega, nitu pak ḱe bide “. Zabeležete deka ovaa preciznost „ i deka nikogaš nema da ima “ ja zabranuva primenata za vremeto na apostolite, bidejḱi bi bila vo sprotivnost so učenjeto na Daniel 12:1. Ova znači deka dvata citati se odnesuvaat na istoto ispolnuvanje vo posledniot zemen test na verata. Vo Dan. 12:1, izrazot e identičen: „ Vo toa vreme ḱe se pojavi Mihail, golemiot knez, koj gi zastapuva sinovite na tvojot narod; i ḱe bide vreme na nevolja, kakva što nemalo otkako postoi narod do toa vreme . Vo toa vreme, tvojot narod ḱe bide izbaven, sekoj što ḱe se najde zapišan vo knigata .“ „ Nevoljata “ ḱe bide tolku golema što „ denovite “ ḱe mora da se „ skratat “ spored stih 22. Stih 23 go označuva standardot na vistinskata vera koja ne veruva vo spontani pojavuvanja na Hristos na zemjata: „ Zatoa, ako vi kažat: Ete, toj e vo pustinata; ne izleguvajte; ete, toj e vo odaite, ne veruvajte .“ Vo istata posledna era, spiritizmot ḱe gi umnoži svoite „ čuda “ i svoite izmamnički i zavodlivi javuvanja na lažniot Hristos, koi ḱe gi potčinat lošo naučenite duši: „ Zašto ḱe se pojavat lažni hristosi i lažni proroci i ḱe pokažat golemi znaci i čuda, za da gi izmamat , ako e možno, i izbranite “; što e potvrdeno so Otk. 13:14: „ I gi zavede onie što živeat na zemjata so znacite što mu bea dadeni da gi napravi pred dzverot, velejḱi im na onie što živeat na zemjata da napravat lik na dzverot, koj imaše rana od meč i ostana živ “. Stih 27 go evocira moḱnoto i pobedonosno pojavuvanje na božestveniot Hristos, a stih 28 ja prorokuva „ gozbata “ što im se nudi na grablivite ptici po negovata intervencija. Zašto buntovnicite što ḱe preživeat do negovoto doaǵanje ḱe bidat istrebeni i dadeni kako hrana „ na pticite nebesni “, kako što uči Otk. 19:17-18 i 21.

Tuka go sumiram ova sosema novo razbiranje na božestvenoto sozdavanje. So vospostavuvanjeto na prvata nedela, Bog go utvrduva edinstvoto na denot, koj e sostaven od noḱ na temnina i den na svetlina, sonceto ḱe go osvetluva samo od 4-tiot den . Noḱta go prorokuva vospostavuvanjeto na grevot na zemjata poradi idnata neposlušnost na Eva i Adam. Do ovoj čin na grev, zemnoto sozdavanje pretstavuva večni karakteristiki . So izvršeniot grev, rabotite se menuvaat i odbrojuvanjeto od 6000 godini može da započne, bidejḱi zemjata se navaluva okolu svojata oska i se aktivira principot na godišnite vreminja. Zemnoto sozdavanje prokolnato od Boga potoa ja dobiva svojata večna karakteristika što ja znaeme. 6000-te godini započnati vo prvata prolet obeležani so grev ḱe završat vo proletta 6001 godina so vraḱanjeto vo božestvena slava na Isus Hristos. Negovoto konečno doaǵanje ḱe se ostvari na „ prviot den od prviot mesec “ od prvata godina od 7- miot milenium .

Sepak, 7 mart 2021 godina, vo našiot lažen čovečki kalendar, štotuku beše religiozno obeležan so posetata na papata Francisk na istočnite hristijani progonuvani vo Irak od muslimanskite ekstremisti. Na ovaa sredba, toj gi potseti muslimanite deka tie go imaat istiot Bog, onoj na Avraam, i deka gi smeta za svoi „braḱa“. Ovie zborovi, koi gi vooduševuvaat zapadnite nevernici, ne se pomalku ogromen gnev za Isus Hristos, koj go dade svojot život kako žrtva za prostuvanje na grevovite na svoite izbrani. I ova navleguvanje od strana na vodačot na „poranešnite krstonosni“ katolički „hristijani“ na nivnata teritorija može samo da go zasili gnevot na islamistite. Ovaa mirna akcija na papata zatoa ḱe gi donese dramatičnite posledici prorečeni vo Daniel 11:40, intenziviranjeto na „sudirot“ na muslimanskiot „južen car“ protiv papskata Italija i nejzinite evropski sojuznici. I od ovaa perspektiva, ekonomskiot kolaps na Francija i site zapadni zemji od hristijansko poteklo predizvikan od nivnite lideri, poradi virusot Kovid-19, ḱe go promeni balansot na moḱta i na krajot, ḱe ovozmoži ostvaruvanjeto na „Tretata svetska vojna“ pomesteno na krajot od poslednite 9 godini koi sč ušte se pred nas. Kako zaklučok, da se potsetime deka so predizvikuvanjeto na epidemijata poradi Kovid-19 i nejzinite evolucii, Bog go otvori patot kon prokletstvoto koe trebaše da gi karakterizira poslednite deset godini od čovečkata istorija na zemjata.

Sepak, 7 mart 2021 godina beše obeležan so akti na nasilstvo od strana na mladi luǵe meǵu sopernički bandi i protiv policiskite vlasti vo nekolku francuski gradovi. Ova go potvrdi napredokot kon generalizirana konfrontacija; poziciite na dvete strani bea nepomirlivi bidejḱi bea nekompatibilni. Ova e posledica na sudirot na dve dijametralno sprotivstaveni kulturi: zapadnata sekularna sloboda protiv opštestvoto na banditi i kaposi od južnite zemji, koi isto taka se tradicionalno i nacionalno muslimanski. Se podgotvuva tragedija, kako Kovid-19, bez lek.

 

Za da go dopolnime nabljuduvanjeto na gnasniot red legitimiran od čoveštvoto, mora da zabeležime: promenata na godinata po 12-tiot mesec koj se narekuva 10-ti mesec (dekemvri), na početokot na zimata; promenata na denot vo sredinata na noḱta (polnoḱ); samo preciznoto i redovno broenje na časovite ostanuva pozitivno. Taka, prekrasniot božestven red isčeznal poradi grevot, zamenet so grešen red koj ḱe isčezne, koga slavniot tvorec Bog ḱe se pojavi, za poramnuvanje na smetkite, ili na krajot od prvite šest iljadi godini, na proletta 2030 godina, za izmamenite luǵe, ili na proletta 2036 godina na vistinskoto raǵanje na našiot Gospod i Spasitel Isus Hristos, za negovite izbranici.

Vospostaveniot i zabeležan nered svedoči za božestvenoto prokletstvo što teži vrz čoveštvoto. Bidejḱi otkako se navali Zemjata, presmetuvanjeto na vremeto ja izgubi svojata stabilnost i regularnost, a časovite na noḱta i denot se vo postojana niza od zgolemuvanje i opaǵanje.

Redosledot po koj Sozdatelot Bog go organizira svojot plan za spasenie ni gi otkriva duhovnite prioriteti što mu gi predlaga na čovekot. Toj izbra da ja otkrie svojata vozvišena ljubov davajḱi go svojot život kako otkup vo Isus Hristos po 4000 godini čovečki zemski iskustva. Pravejḱi go toa, Bog ni veli: „Prvo, pokaži mi ja tvojata poslušnost i jas ḱe ti ja pokažam mojata ljubov“.

Na Zemjata, luǵeto se nasleduvaat eden od drug, reproducirajḱi gi istite karakterni plodovi, no generacijata na poslednoto vreme vo koe vlegovme vo 2020 godina pretstavuva posebnost; po 75 godini mir vo Evropa i neverojatna neodamnešna evolucija na genetskata nauka, mnogu logično, Evropejcite i nivnite izrastoci, od SAD, Avstralija i Izrael, veruvaa deka možat da odgovorat na site zdravstveni problemi, bidejḱi nivnite opštestva se sč poveḱe sanitirani. Ne e napadot na zarazen virus što e nov, tuku odnesuvanjeto na liderite na naprednite opštestva e novo. Pričinata za ova odnesuvanje na strav e nivnata izloženost na narodite na Zemjata preku mediumskoto bombardiranje, a meǵu ovie mediumi, novite mediumi ili socijalnite mreži što se pojavuvaat na pajažinata što pretstavuva besplatna internet komunikacija, na koja naoǵame poveḱe ili pomalku jasni emituvači. Čoveštvoto e taka zarobeno od svoite višoci na sloboda što mu se vraḱaat kako prokletstvo. Vo SAD i Evropa, nasilstvoto gi sprotivstavuva etničkite zaednici edni protiv drugi; tamu, prokletstvoto na iskustvoto „ Vavilon “ e obnoveno; ušte edna neosporna božestvena lekcija što ne e naučena, bidejḱi poteknuva od eden par što nužno zboruval ist jazik, sč do ova vinovno iskustvo, koe go gledame i denes, čoveštvoto e razdeleno so poveḱe jazici i dijalekti sozdadeni od Boga i rasfrlani niz celata zemja. I da, Bog ne prestana da sozdava po prvite sedum dena od sozdavanjeto; toj sepak sozdade mnogu za da gi prokolne, a ponekogaš i da gi blagoslovi svoite izbrani, manata što im se nudi vo pustinata na sinovite Izrailevi, e primer.

Sepak, slobodata e vo svojata suština prekrasen dar od našiot Tvorec. Na nea počiva našata slobodna posvetenost na negovata kauza. I tuka, mora da se priznae, ovaa celosna sloboda podrazbira postoenje na slučajnost bidejḱi Bog ne intervenira vo nea na nikakov način; zbor vo koj mnogu vernici voopšto ne veruvaat. I tie grešat, bidejḱi Bog golem del od svoeto tvoreštvo go ostava na slučajnosta, a pred sč, ulogata na vozbuduvanje kaj izbranite, cenenjeto na negovite otkrieni nebesni normi. Otkako gi identifikuval svoite izbrani, Tvorecot se griži za niv da gi vodi i da gi poučuva na svoite vistini što gi podgotvuvaat za večen nebesen život. Malformaciite i monstruoznostite zabeležani pri raǵanjeto na čovečkite suštestva go dokažuvaat dejstvoto na slučajnosta koja proizveduva vo procesot na reprodukcija na vidot genetski greški so poveḱe ili pomalku seriozni posledici. Proliferacijata na vidovite se bazira na momentumot na reproduktivnite sindžiri koi od vreme na vreme generiraat greški na konformizmot; ova go vklučuva principot na nasleduvanje ili nezavisno poradi slučajnosta na životot. Nakratko, ako ja dolžam mojata vera na šansata za sloboden život, naprotiv, nagradata i hranenjeto na ovaa vera ě go dolžam na ljubovta Božja i na inicijativite što veḱe se prezemeni i što Toj prodolžuva da gi prezema za da me spasi.

Vo prikaznata za negovoto zemno sozdavanje , denot što ḱe bide prokolnat od Boga doaǵa prv vo sedmicata; negovata sudbina e napišana: negovata cel ḱe bide da „ ja oddeli svetlinata od temninata “. Izbran od lažnite hristijani za da se sprotivstavi na Božjiot izbor da go osveti sedmiot den, ovoj prv den celosno ḱe ja ispolni svojata uloga kako „ beleg “ na neposlušniot buntovnički tabor vo Otk. 13:15. Kolku što nedelata od prviot den e prokolnata od Boga, tolku i sabotata od sedmiot den e blagoslovena i osvetena od nego. I za da go razbereme ova sprotivstavuvanje, mora da ja prifatime mislata za Boga, što e znak na osvetuvanje od i za Nego. Sabotata se odnesuva na sedmiot den i ovoj broj sedum, „7“, e simbol na polnota. Pod ovoj termin polnota, Bog ja stava mislata za celta za koja ja sozdal našata zemska dimenzija, imeno, rešavanjeto na grevot, negovata osuda, negovata smrt i negovoto isčeznuvanje. I vo ovoj plan, ovie raboti ḱe bidat celosno ispolneti vo tekot na 7-miot milenium što go prorokuva nedelnata sabota. Zatoa, ovaa cel e považna za Boga otkolku sredstvata za iskupuvanje so koi toj ḱe gi iskupi životite na zemnite izbranici i koi ḱe gi postigne lično, vo Isus Hristos, po cena na užasno stradanje.

Eve ušte edna pričina zošto Bog veli vo Propovednik 7:8: „ Krajot na neštoto e podobar od negoviot početok .“ Vo Bitie, posledovatelnosta po redosledot „noḱ-den“ ili „ večer-utro “ ja potvrduva ovaa božestvena misla. Vo Isaija 14:12, pod zakrilata na vavilonskiot car, Bog mu veli na ǵavolot: „ Kako padna od neboto, utrinska dzvezdo , sine na zorata! Na zemja si soboren, ti što gi pobedi narodite !“ Izrazot so koj Bog go narekuva „ utrinska dzvezdo “, sugerira deka toj go sporeduva so „sonceto“ na našiot zemen sistem. Toj beše negovoto prvo sozdanie i pod zakrilata na tirskiot car, Ezekiel. 28:12 ja raskažuva negovata prvobitna slava: „ Sine čovečki, podigni oplakuvanje za carot Tirski! Ḱe mu rečeš: Vaka veli Gospod Jahve: Ti go zapečati sovršenstvoto, beše poln so mudrost i sovršen vo ubavinata . “ Ova sovršenstvo moraše da isčezne, zameneto so buntovničko odnesuvanje što go napravi neprijatel, ǵavol i protivnik, Satana osuden od Boga, bidejḱi stih 15 veli: „ Ti beše sovršen vo svoite patišta od denot koga beše sozdaden, dodeka ne se najde bezzakonie vo tebe .“ Taka, onoj što se smetaše za „ utrinska dzvezda “ gi natera nevernite luǵe da ja počituvaat kako božestvo „ utrinskata dzvezda “ na božestvenoto sozdavanje: oboženoto „Neosvoeno Sonce“ od rimskiot kult na koj rečisi celoto zapadno hristijanstvo mu pridava pagansko obožavanje. Bog znaeše, duri i pred negovoto sozdavanje, deka ovoj prv angel ḱe se pobuni protiv nego i pokraj toa go sozdade. Slično na toa, vo presret na negovata smrt, Isus objavi deka eden od 12-te apostoli ḱe go predade, pa duri i direktno mu reče na Juda: „ Što i da treba da napraviš, napravi go brzo!“ „Ova ni ovozmožuva da razbereme deka Bog ne se stremi da gi spreči svoite sozdanija da gi izrazat svoite izbori, duri i koga tie se sprotivni na negovite. Isus, isto taka, gi pokani svoite apostoli da go napuštat ako toa e nivna želba. So toa što im dozvoluva na svoite sozdanija celosna sloboda da se izrazat i da ja otkrijat svojata priroda, toj može da gi izbere svoite izbrani spored nivnata pokažana vernost i na krajot da gi uništi site svoi nebesni i zemski neprijateli, nedostojnite i ramnodušnite.“

 

 

 

Prvoroden grev

Ostatokot od prviot den dobiva ogromno značenje vo našata hristijanska era bidejḱi go pretstavuva „ grevot “ povtorno vospostaven od 7 mart 321 godina i stanuva beleg na logorot što vlegol vo bunt protiv osveteniot Božji logor. No, ovoj „ grev “ ne smee da nč natera da go zaboravime prvobitniot „ grev “ što go osuduva čoveštvoto na smrt po pat na nasledstvo ušte od Adam i Eva. Prosvetlen od Duhot, ovaa tema me navede da otkrijam važni lekcii skrieni vo knigata Bitie. Na nivo na nabljuduvanje, knigata ni go otkriva potekloto na sozdavanjeto vo poglavjata 1, 2, 3. Simboličkoto značenje na ovie broevi e sč ušte sovršeno opravdano: 1 = edinstvo; 2 = nesovršenost; 3 = sovršenstvo. Ova zaslužuva objasnuvanje. Bitie 1 go povrzuva sozdavanjeto na prvite 6 dena. Nivnata definicija „ večerno utro “ ḱe ima smisla samo po grevot i prokletstvoto na zemjata, koja stanuva domen dominiran od ǵavolot, što ḱe bide temata na Bitie 3, bez koja izrazot „ večerno utro “ nema značenje na zemno nivo. So davanjeto na objasnuvanjeto, poglavje 3 stava pečat na sovršenstvo na ova božestveno otkrovenie. Slično, vo Bit. 2, temata za sedmiot den, sabotata ili, potočno, za odmorot na Boga i čovekot na sedmiot den, isto taka ima smisla samo po prvobitniot „grev“ što go napravile Eva i Adam vo Bit. 3, što ě ja dava pričinata za nejzinoto postoenje. Taka, paradoksalno, bez nejzinoto opravduvanje dadeno vo Bit. 3, osvetenata sabota go zaslužuva svojot simbol „2“ na nesovršenost. Od seto ova e jasno deka zemjata e sozdadena od Boga za da im bide ponudena na ǵavolot i negovite demoni, za da možat zlite plodovi na nivnite duši da se materijaliziraat i da se pojavat pred očite na site, na Boga, na angelite i na luǵeto, i deka angelite i luǵeto možat da ja izberat svojata strana.

Ovaa analiza me naveduva da istaknam deka vospostavuvanjeto na sedmiot den osveten so odmor go prorokuva prokletstvoto na zemniot „ grev “ utvrdeno vo Bitie 3, bidejḱi samata zemja e prokolnata od Boga, i zatoa samo od momentot koga smrtta i nejziniot proces ḱe ja pogodat, nejzinoto vreme od šest iljadi godini i iljada godini od sedmiot milenium dobivaat značenje, objasnuvanje, opravduvanje. Soodvetno e da se zabeleži ova: pred zemnoto sozdavanje, na neboto, konfliktot veḱe go sprotivstavuva taborot na ǵavolot protiv taborot na Boga, no samo smrtta na Isus Hristos ḱe gi napravi individualnite izbori definitivni; koi ḱe bidat vidlivi so proteruvanjeto od neboto na buntovnicite osudeni ottogaš da umrat vo zemnoto sozdavanje. Sepak, na neboto, Bog ne go organiziral životot na angelite naizmenično „ večerno utro “, ova zatoa što neboto ja pretstavuva negovata večna norma; onaa što ḱe preovladuva i ḱe prodolži za svoite izbrani večno. Soočeni so ovie podatoci: što e so zemjata pred grevot? Osven naizmeničnoto „ večer i utro “, nejzinata norma e i onaa na neboto, odnosno, očigledno životot se odviva vo večna norma; veganski životni, veganski luǵe i bez smrt, koja ḱe bide plata za grevot, denovite po denovite i ova može da trae večno.

No, vo Bitie 2, Bog ni go otkriva svojot redosled na sedmicata, koj završuva na sedmiot den so odmor za Boga i za čovekot. Ovoj zbor odmor doaǵa od glagolot „da prestane“ i se odnesuva na deloto izvršeno od Boga, kako i na delata izvršeni od luǵeto. Možete da razberete deka pred grevot, nitu Bog nitu čovečkite suštestva ne možele da čuvstvuvaat zamor. Teloto na Adam ne trpelo nikakva bolka, zamor ili bolka od kakov bilo vid. Sega, sedumdnevnite nedeli se sledele edna po druga i se reproducirale kako večen ciklus, osven što „ večernata i utrinskata “ niza ja označuvale razlikata so nebesnata norma na Božjeto carstvo. Zatoa, ovaa razlika imala za cel proročki da otkrie programa dizajnirana od golemiot tvorec Bog. Isto kako što praznikot „Jom Kipur“ ili „Denot na pomiruvanjeto“ se obnovuval sekoja godina meǵu Evreite i go prorokuval krajot na grevot preku negovoto iskupuvanje postignato so smrtta na Isus Hristos, taka i nedelnata sabota go prorokuva doaǵanjeto na sedmiot milenium, momentot koga Bog i negovite izbranici ḱe vlezat vo vistinski odmor zatoa što buntovnicite ḱe bidat mrtvi, a zlobata ḱe bide porazena. Sepak, izbranite sč ušte se zagriženi za „ grevot “ bidejḱi, so Hristos, tie mora da gi sudat „ grevovite “ i grešnicite, koi vo toa vreme ḱe spijat vo smrten son. Zatoa, kako i šeste prethodni dena, sedmiot e staven pod znakot na „ grev “ koj gi opfaḱa i se odnesuva na sedumte dena od celata sedmica. I samo na početokot na osmiot milenium, otkako grešnicite ḱe bidat progoltani vo „ ognot na vtorata smrt “, večnosta bez „ grev “ ḱe započne na obnovenata zemja. Ako sedumte dena se obeležani so grev i prorokuvaat 7000 godini, broenjeto na ovie 7000 godini može da započne samo so utvrduvanjeto na grevot otkrien vo Bitie 3. Taka, zemskite denovi bez grev ne se vo normata i logikata na nizata „ večerno utro “ ili „ temnina svetlina “ i bidejḱi ova vreme e bez „ grev “, ne može da vleze vo 7000 godini programirani i prorokuvani za „ grev “ od sedumdnevnata sedmica.

Ova učenje ja istaknuva važnosta na ovaa akcija što Bog ja pripišuva na rimskoto papstvo vo Daniel 7:25: „ Toj ḱe smisli da gi promeni vreminjata i zakonot “. „ Menuvanjeto na vreminjata “ vospostaveni od Boga rezultira so nevozmožnost za otkrivanje na proročkiot karakter na nedelnata sabota na „ zakonot “ Božji. I ova e ona što Rim go pravi ušte od Konstantin I , od 7 mart 321 godina, so toa što go nareduva nedelniot odmor na prviot den namesto na sedmiot. Sledejḱi go rimskiot red, grešnikot ne e osloboden od prvobitniot „ grev “ nasleden od Adam i Eva, tuku dopolnitelno prezema dopolnitelen „ grev “, ovoj pat dobrovolen , što ja zgolemuva negovata vina kon Boga.

Redosledot na vremeto „ večer nautro “ ili „ temnina svetlina “ e koncept izbran od Boga i počituvanjeto na ovoj izbor favorizira i ovlastuva pristap do proročkata misterija na Biblijata. Ništo ne go prinuduva čovekot da go usvoi ovoj izbor, a dokazot e deka čoveštvoto izbralo da ja označi svojata promena na denot na polnoḱ, ili 6 časa po proletniot zajdisonce; što go prorokuva taborot na onie koi se budat predocna za slavnoto vraḱanje na Hristos, Mladoženecot od parabolata za desette devici. Suptilnite poraki dadeni od Boga se zatoa nadvor od negoviot intelektualen dofat. No, za negovite izbranici, redosledot na božestvenoto vreme gi osvetluva site negovi proroštva, a osobeno ona od Otkrovenieto na početokot od koe Isus se pretstavuva kako „ alfa i omega “, „ početok ili početok i kraj “. Sekoj den što pominuva vo našite životi go prorokuva Božjiot plan, koj toj go sumira vo Bit. 1, 2 i 3, bidejḱi „ noḱta “ ili „ temninata “ gi pretstavuva šeste profani denovi pretstaveni vo Bit. 1, dodeka božestveniot odmor utvrden vo Bit. 2 go najavuva vremeto na „ svetlinata “. Spored Daniel 8:14, vrz osnova na ovoj princip, vremeto na hristijanskata era e podeleno na dva dela: vreme na duhovna „ temnina “ pomeǵu 321 godina, koga e vospostaven „ grevot “ protiv sabotata, i 1843 godina, koga započnuva vreme na „ svetlina “ za izbranite od toj datum do vraḱanjeto na Isus Hristos vo proletta 2030 godina, koga, kako vo Bitie 3, kako Semoḱen Bog Sozdatel, toj doaǵa da sudi pomeǵu izbranite i buntovnicite, „ ovcite i kozite “, kako što sudeše pomeǵu „ zmijata, ženata i Adam “. Slično, vo Otkrovenie, temite na „ Pismata do sedumte crkvi, sedumte pečati i sedumte trubi “ prorokuvaat „ temnina “ za prvite šest i božestvena „ svetlina “ za sedmiot i posleden stepen na sekoja od ovie temi. Ova e tolku vistinito što vo 1991 godina, oficijalnoto otfrlanje na ovaa posledna „svetlina“ od strana na institucionalniot adventizam, svetlina što Isus mi ja dade od 1982 godina, go navede da mu kaže, vo Pismoto upateno do „ Laodikeja “ vo Otk. 3:17: „ Zatoa što veliš: ‚Jas sum bogat i se zbogativ i ništo ne mi treba ‘, a ne znaeš deka si beden, nesreḱen, siromašen, slep i gol ... “. Oficijalnite adventisti go zaboravija ovoj citat daden vo 1. Petrovo 4:17: „ Zašto dojde vremeto da počne sudot od Božjiot dom .“ Sega, ako počnuva od nas, kakov ḱe bide krajot na onie što ne se pokoruvaat na Božjoto evangelie? „Institucijata postoi od 1863 godina, a Isus go blagoslovil nejzinoto vospostavuvanje vo vremeto na „ Filadelfija “, vo 1873 godina. Spored božestveniot princip „ večer nautro “ ili „ temnina svetlina “, poslednata i sedma epoha simbolizirana so imeto „ Laodikeja “ trebalo da bide vreme na golema božestvena „ svetlina “ i ova delo pretstavuva dokaz za ova, golema „ svetlina “ navistina došla da gi osvetli prorokuvanite misterii, vo ovaa posledna epoha, na smetka na oficijalnata svetska adventistička institucija. Imeto „ Laodikeja “ e dobro opravdano bidejḱi znači „suden narod ili narod na sud“. Onie koi ne mu pripaǵaat ili poveḱe ne mu pripaǵaat na Gospod se osudeni da se priklučat na sledbenicite na „denot prokolnat od Boga“. Pokažuvajḱi se nesposobni da ja spodelat so Boga negovata pravedna osuda na rimskata „nedela“, sabotata poveḱe nema da im izgleda tolku važna kako vo blagoslovenoto vreme na nivnoto krštevanje. Porakata dadena od Isus Hristos na svojata sluginka Elen G. Vajt, vo svojata kniga „Rani spisi“ i vo negovata prva vizija, ja izrazila ovaa situacija vaka: „tie ja izgubija od vid i celta i Isus... Tie potonaa“ vo zliot svet i poveḱe ne se vidoa“.

Bitie 2 go prorokuva vremeto na „ svetlinata “ i ova poglavje od Bitie započnuva so osvetuvanjeto na „ sedmiot den “. Završuva so stih 25: „I mažot i negovata žena bea goli i ne se zasramija “. Vrskata pomeǵu ovie dve temi pokažuva deka otkrivanjeto na nivnata fizička golotija ḱe bide posledica na pripišuvanjeto na „ grevot “ što ḱe go napravat i koj, raskažan vo Bitie 3, se pojavuva kako pričina za smrtna duhovna golotija. Sporeduvajḱi go ova učenje so ona od „ Laodikeja “, ja naoǵame sabotata povrzana so „ grevot “ što go pravi nekogo „ gol “. Vo ovoj posleden kontekst, praktikuvanjeto na sabotata zatoa poveḱe ne e dovolno za da se začuva Hristovata blagodat, bidejḱi so toa što im ja predložil svojata celosna proročka svetlina na oficijalnite adventistički vlasti pomeǵu 1982 i 1991 godina, baranjeto za Isus Hristos se zgolemilo i toj saka za ova vreme izbraniot dostoen za negovata blagodat da go dade svojot interes, svoeto vreme, svojot život i celata svoja duša za svoite otkrovenija prorečeni vo Daniel i Otkrovenie ; no isto taka i vo celata otkriena Biblija koja gi sočinuva negovite „ dvajca svedoci “ spored Otkrovenie 11:3.

 

 

 

Božjoto svedoštvo dadeno na zemjata

 

Kolku i da e važna, Božjata poseta na čoveštvoto vo oblik na Isus Hristos ne smee da nč natera da ja zaboravime negovata prethodna poseta vo vremeto na Mojsej. Zašto tokmu vo ovoj dalečen kontekst Bog mu go otkri potekloto na zemskata dimenzija. I kako otkrovenie dadeno od Boga, izveštajot od Knigata Bitie e isto tolku važen kako i onoj od Otkrovenieto otkrien na apostol Jovan. Formata izbrana od Bog za organiziranje na zemskiot život go prorokuva negoviot plan na ljubov kon suštestvata na koi im dava celosna sloboda, za da možat da odgovorat na negovata ljubov i da živeat so nego večno ili da go otfrlat i da isčeznat vo ništožnosta na smrtta, vo soglasnost so uslovite na negovata spasonosna ponuda.

Ako Adam e sozdaden sam, prvo, toa e zatoa što e pretstaven kako „ lik Božji (1. Mojseeva 1:26-27)“ vo potraga po ljubov od sloboden pandan po negoviot lik, bidejḱi celoto vreme od negovata minata večnost bilo vreme na apsolutna osamenost. Ova mu stanalo nepodnoslivo do toj stepen što bil podgotven da gi snosi posledicite od slobodata što ḱe im ja dade na svoite živi suštestva. Sozdavanjeto na Eva od ednoto rebro na Adam, dodeka e potonat vo smrten son, go prorokuva sozdavanjeto na negovata Crkva, Izbraniot sostaven od negovite verni izbranici, plod nabran so negovata iskupitelna smrt vo Isus Hristos; ova ja opravduva ulogata na „ pomošnik “ što Bog ě ja pripišuva na ženata što poteknuva od nego i čie ime Eva znači „ život “. Izbraniot ḱe „ živee “ večno, a na zemjata, taa ima povik da mu ja ponudi na Boga svojata „ pomoš “, da sorabotuva čovečki vo ostvaruvanjeto na negoviot proekt koj ima za cel da vospostavi sovršena ljubov spodelena i bez problemi vo negovite večni univerzumi.

Grevot na neposlušnosta vleguva vo čoveštvoto preku Eva, odnosno preku „ ženata “ simbol na negovite izbranici koi ḱe go nasledat ovoj prvoroden grev. Isto taka, kako Adam, od ljubov kon Eva, vo Isus Hristos, Bog stanuva čovek za da ja spodeli i da ja ponese, namesto svojata Izbrana, smrtnata kazna što ja zaslužuvaat nejzinite grevovi. Prikaznata za Bitie e zatoa i istorisko svedoštvo što go otkriva našeto poteklo i nivnite okolnosti, i proročko svedoštvo što go otkriva spasonosniot princip na golemiot ljuboven plan na semoḱniot tvorec Bog.

Po prvite šest dena od sozdavanjeto spomenati vo Bitie 1, šest dena koi gi prorokuvaat šeste iljadi godini rezervirani od Boga za negoviot izbor na zemnite izbranici, vo Bitie 2, pod likot na večnata sabota, ḱe se otvori neograničeniot sedmi den za da gi prečeka testiranite i izbranite izbranici.

Bog od samiot početok go znael ishodot od svojot plan, iminjata na negovite izbranici koi ḱe se pojavat vo tekot na šest iljadi godini. Toj ja imal celata moḱ i avtoritet da gi sudi i uništi buntovnite angeli bez da mora da ja sozdade našata zemska dimenzija. No, tokmu zatoa što gi počituva svoite sozdanija, koi go sakaat i koi toj gi saka, toj organizira univerzalna demonstracija na zemjata sozdadena za ovaa cel.

Bog go vozdignuva principot na vistinata nad sč drugo. Kako što e najaveno vo Psalm 51:6, Isus gi definira svoite izbrani kako „ rodeni odnovo “, odnosno „rodeni od vistinata“, za da možat da se usoglasat so standardot na božestvenata vistina. Spored Jovan 18:37, toj samiot došol da „ svedoči za vistinata “ i se pretstavuva sebesi vo Otkrovenie 3:14 kako „ Vistinskiot “. Ova vozvišuvanje i proslavuvanje na principot na vistinata e vo apsolutna sprotivnost so principot na lagi, a dvata principa imaat poveḱekratni formi. Principot na lagi postojano gi zaveduval žitelite na zemjata niz nejzinata istorija. Vo modernoto vreme, lagite stanale norma na postoenjeto. Tie se usvojuvaat pod terminot „blef“ vo komercijalniot duh, no sepak se plod na ǵavolot, „ tatkoto na lagite “ spored Jovan 8:44. Na religiozno nivo, lagite se pojavuvaat vo forma na poveḱekratni religiozni falsifikati koi se razlikuvaat vo zavisnost od luǵeto i mestata na zemjata. I samata hristijanska vera stanala sovršena slika na „zbunetosta“ (= Vavilon) tolku mnogubrojni se nejzinite temni falsifikati.

Lagata se uči na naučen način. Bidejḱi sprotivno na nejziniot avtoritaren pristap, naučnata misla e nesposobna da obezbedi vistinski dokaz za svoite evolutivni teorii za vidovite i za milionite i milijardite godini što nejzinite naučnici gi pripišuvaat na postoenjeto na zemjata. Za razlika od ovaa naučna misla, svedoštvoto na Bog Tvorecot nudi mnogu dokazi za negovata realnost, bidejḱi istorijata na zemjata svedoči za negovite postapki, za koi potopot na vodite pretstavuva prv primer, potvrden so prisustvoto na morski fosili vo ramninite, pa duri i na vrvovite na najvisokite planini na zemjata. Na ova prirodno svedoštvo se dodava svedoštvoto ostaveno od čovečkata istorija, životot na Noe, životot na Avraam, osloboduvanjeto na Evreite od egipetskoto ropstvo i raǵanjeto na evrejskiot narod, živi očevidci na negovata istorija do vremeto na krajot na svetot; tuka e i svedoštvoto na očevidcite na apostolite na Isus Hristos koi bile svedoci na negovite čuda, negovoto raspnuvanje i negovoto voskresenie; do toj stepen što stravot od smrtta gi napuštil i tie go sledele po patot na mačeništvoto svojot Učitel i nivniot Model Isus od Nazaret.

Pri povikuvanjeto na zborot „mačeništvo“, moram ovde da otvoram objasnuvanje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zabeleška: ne go mešajte mačeništvoto so kazna

 

Dvete raboti imaat ist nadvorešen izgled i zatoa lesno možat da se mešaat. Sepak, ovaa konfuzija ima seriozni posledici bidejḱi kaznenoto dejstvo rizikuva da mu se pripiše na vistinskiot Božji izbranik i obratno, na deteto na ǵavolot može da mu se pripiše mnogu pogrešno mačeništvo za Boga. Znači, za da vidime jasno, mora da ja zememe predvid slednata analiza koja započnuva od ovoj princip; prvo, da go postavime prašanjeto: što e mačeništvo? Ovoj zbor doaǵa od grčkiot „martus“ što znači: svedok. Što e svedok? Toa e onoj koj verno izvestuva ili ne za ona što go videl, slušnal ili što go razbral za nekoja tema. Temata što nč interesira ovde e religiozna, no meǵu onie što svedočat za Boga, postojat vistinski i lažni svedoci. Ona što e sigurno e deka samiot Bog pravi razlika pomeǵu dvete. Vistinata mu e poznata i toj ja blagoslovuva zatoa što, od svoja strana, ovoj vistinski svedok se stremi da bide veren praktikuvajḱi ja vo „ dela “ celata svoja otkriena vistina i toj istrajuva na ovoj način do prifaḱanjeto na smrtta. I ovaa smrt e avtentično mačeništvo, bidejḱi životot ponuden na smrtta bil vo soglasnost so standardot na svetost što go bara Bog za negovoto vreme. Ako ponudeniot život ne e vo ovaa soglasnost, togaš toa ne e mačeništvo, toa e kazna što go pogoduva živo suštestvo predadeno na ǵavolot za negovo uništuvanje, bidejḱi toj ne ima korist od zaštitata i blagoslovot Božji. Vo zavisnost od usoglasenosta so standardot na vistinata što go bara Bog za sekoe vreme, identifikacijata na „mačeništvoto“ ḱe se temeli na našeto znaenje za božestveniot sud otkrien vo negovite proroštva što se odnesuvaat na vremeto na krajot; što e celta i predmetot na ova delo.

 

Važno e da se razbere deka vistinata nema moḱ da go preobrati buntovniot um; iskustvoto na prviot sozdaden angel, naznačen od Boga, Satanata, ušte od negovoto buntuvanje, go dokažuva ova. Vistinata e princip kon koj izbranite, onie koi ja sakaat i se podgotveni da se borat zaedno so Boga vo Isus Hristos, protiv lagata što ě šteti, prirodno ḱe se čuvstvuvaat privlečeni.

Kako zaklučok, Božestvenoto Otkrovenie e izgradeno progresivno vo tekot na šest iljadi godini iskustva i svedoštva živeeni vo najdobri i najloši uslovi. Vreme od šest iljadi godini može da izgleda kratko, no za čovekot koj vistinski se interesira samo za godinite od sopstveniot život, toa e vsušnost vreme dovolno dolgo za da mu dozvoli na Boga da gi proširi niz vekovi, a potočno vo tekot na šest iljadi godini, različnite fazi na dostignuvanjata na svojot globalen proekt. Isklučivo vo Isus Hristos, Bog im dava na svoite izbranici od poslednoto vreme, vo vrska so svoite misterii i svoite dela, jasno razbiranje rezervirano za ova posledno vreme.

 

 

 

 

 

 

 

Bitie: Vitalen proročki pregled

 

Vo ova razbiranje, izveštajot od Knigata Bitie gi dava osnovnite klučevi za bibliskite proroštva na Daniel i Otkrovenie; i bez ovie klučevi, ova razbiranje e nevozmožno. Ovie raboti ḱe se potsetuvaat koga e potrebno, za vreme na proročkoto proučuvanje, no otsega pa natamu, potrebno e da se znae deka zborovite „ bezdna, more, zemja, žena “ ḱe bidat nositeli na specifična ideja za božestvenata misla vo negovoto otkrovenie „Otkrovenie“. Tie se povrzani so tri posledovatelni fazi na kopneno sozdavanje. „ Bezdnata “ ja označuva planetata Zemja celosno pokriena so voda bez nikakov život. Potoa, na vtoriot den, denot na razdvojuvanjeto na elementite, „ moreto “, sinonim i simbol na smrtta, ḱe bide naseleno samo so morski životni na 5-tiot den ; negovata okolina e neprijatelska za čovečkoto suštestvo sozdadeno da diše vozduh. „ Zemjata “ izleguva od „ moreto “ i isto taka ḱe bide naselena na pettiot den so životni i konečno, na šestiot den, od „ čovek sozdaden po lik Božji “ i „ žena “ koja ḱe bide formirana na edno od rebrata na mažot. Zaedno, mažot i ženata ḱe začnat dve deca. Prviot „ Avel “, tip na duhovniot izbran ( Avel = Tatkoto e Bog) ḱe bide ubien od ljubomora od negoviot postar „ Kain “, tip na telesen, materijalistički čovek (= steknuvanje), so što ja prorokuva sudbinata na izbraniot tip, Isus Hristos i negovite izbranici, koi ḱe stradaat i ḱe umrat kako mačenici poradi „Kainite“, Evrei, katolici i protestanti, site „trgovci na hramot“, čii posledovatelni i agresivni ljubomori se demonstriraat i ostvaruvaat vo tekot na zemnata istorija. Lekcijata što ja dava Božjiot Duh e zatoa slednava: od „bezdnata “ izleguvaat, posledovatelno , „ moreto i zemjata“ simboli na lažnite hristijanski religii koi vodat do propast na dušite. Za da go označi svojot Izbran sobor, toj mu go dava zborot „ žena “, što e, ako taa e verna na svojot Bog, „ Nevestata “, na „jagneto “, slikovit simbol na Hristos što samiot go prorekol so zborot „ maž “ ( Adam ). Ako taa e neverna, taa ostanuva „ žena “, no go zema likot na „ prostitutka “. Site ovie raboti ḱe bidat potvrdeni vo detalnata studija prezentirana vo ova delo i ḱe se pokaže nivnata vitalna važnost. Lesno možete da razberete deka vo 2020 godina, nastanite prorečeni vo proroštvata na Daniel i Otkrovenie, vo najgolem del, veḱe se ispolnile vo istorijata i im se poznati na luǵeto. No, tie ne se identifikuvani za duhovnata uloga što Bog im ja dal. Istoričarite gi zapišuvaat istoriskite fakti, no samo Božjite proroci možat da gi tolkuvaat.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vera i neverie

 

Po priroda, čovečkite suštestva, ušte od svoeto poteklo, se vernici. No, veruvanjeto ne e vera. Čovekot otsekogaš veruval vo postoenjeto na Bog ili božestva, povisoki duhovi na koi moral da im služi i da im ugoduva za da ne pretrpuva šteta predizvikana od svojot gnev. Ova prirodno veruvanje prodolžilo od vek do vek i od mileniumi do mileniumi sč do modernoto vreme, koga naučnite otkritija go zazedoa mozokot na zapadniot čovek, koj ottogaš stanal nevernik i nevernik. Da zabeležime deka ovaa promena glavno gi karakterizira luǵeto od hristijansko poteklo. Bidejḱi vo isto vreme, na Istok, na Dalečniot Istok i vo Afrika, veruvanjata vo nevidlivi duhovi ostanale. Ova može da se objasni so natprirodni manifestacii što gi svedočat narodite što gi praktikuvaat ovie religiozni obredi. Vo Afrika, jasni dokazi za postoenjeto na nevidlivi duhovi go zabranuvaat neveruvanjeto. No, ona što ovie narodi ne go znaat e deka duhovite što se manifestiraat moḱno meǵu niv se vsušnost demonski duhovi otfrleni od Bogot što go sozdal celiot život i osudeni na smrt so odložuvanje. Ovie narodi ne se nevernici, nitu pak nevernici, kako zapadnjacite, no rezultatot e ist, bidejḱi im služat na demoni koi gi zaveduvaat i gi držat pod nivna tiranska dominacija. Nivnata religioznost e od idolopoklonički paganski tip što go karakterizira čoveštvoto ušte od negovoto poteklo; Eva e negova prva žrtva.

Na Zapad, neverieto e navistina plod na izbor, bidejḱi malkumina se luǵeto koi ne se svesni za svoeto hristijansko poteklo; a meǵu branitelite na republikanskata sloboda, ima luǵe koi citiraat zborovi od Svetoto Pismo, so što svedočat deka ne se svesni za nejzinoto postoenje. Tie ne se svesni za slavnite fakti za koi svedoči za Boga, a sepak, tie izbiraat da ne gi zemat predvid. Tokmu ovoj vid neverie Duhot go narekuva neverie i koe e apsolutno buntovničko sprotivstavuvanje na vistinskata vera. Zašto ako gi zeme predvid dokazite što životot mu gi dava niz celata zemja, a osobeno vo natprirodnite manifestacii na afrikanskite narodi, čovekot nema možnost da go opravda svoeto neverie. Natprirodnite dejstva što gi izvršuvaat demonite zatoa go osuduvaat zapadnoto neverie. Sozdatelot Bog, isto taka, dava dokaz za svoeto postoenje, dejstvuvajḱi so moḱ preku fenomeni proizvedeni od prirodata koja e predmet na nego; Zemjotresi, vulkanski erupcii, destruktivni plimski branovi, smrtonosni epidemii, no site ovie raboti sega dobivaat naučni objasnuvanja koi go maskiraat i uništuvaat božestvenoto poteklo. Na okoto, ovoj golem neprijatel na verata, mu se dodava naučno objasnuvanje koe go ubeduva čovečkiot mozok i istovremeno go ohrabruva vo negovite izbori što go vodat kon negovata propast.

Što očekuva Bog od svoite sozdanija? Toj ḱe gi izbere od niv onie koi gi odobruvaat negovite sfaḱanja za životot, odnosno onie koi ja zastapuvaat negovata misla. Verata ḱe bide sredstvo, no ne i cel. Zatoa, „ verata bez dela “, koja mora da ja nosi, se veli deka e „ mrtva “ vo Jakov 2:17. Zašto ako postoi vistinska vera, postoi i lažna vera. Vistinskata i lažnata vera pravat golema razlika, i Bog nema teškotii da ja identifikuva poslušnosta za da ja razlikuva od neposlušnosta. Vo sekoj slučaj, toj ostanuva edinstveniot sudija čie mislenje ḱe odluči za večnata idnina na sekoe od negovite sozdanija , bidejḱi celta na negoviot izbor e edinstvena i negovata ponuda za večen život se dobiva isklučivo preku Isus Hristos. Preminot na zemjata e opravdan samo za da se ponudi možnosta za ovoj izbor na večni izbranici. Verata ne e plod na ogromni napori i žrtvi, tuku na prirodna sostojba dobiena ili ne od sozdanieto od raǵanje. No, koga postoi, mora da se hrani od Boga, vo sprotivno, umira i isčeznuva.

Vistinskata vera e retka rabota. Zašto sprotivno na izmamničkiot aspekt na oficijalnata hristijanska religija, ne e dovolno da se stavi krst nad grobot na suštestvoto za da mu se otvorat nebesnite porti. I go istaknuvam ova zatoa što se čini deka se ignorira, izjavil Isus vo Matej 7:13-14: „ Vlezete niz tesnata vrata. Zašto široka e vratata i širok e patot što vodi kon propast , i mnozina se onie što vleguvaat niz nea .“ No tesna e vratata i tesen e patot što vodi kon životot , i malkumina go naoǵaat. » Ova učenje e dopolnitelno potvrdeno vo Biblijata vo primerot za deportacijata na Evreite vo Vavilon, bidejḱi Bog gi smeta za dostojni za svoj izbor samo Daniel i negovite trojca drugari i pette moḱni carevi; i Ezekiel koj živee vo toa vreme. Potoa čitame vo Ezekiel. 14:13 do 20: „ Sine čovečki, ako nekoja zemja zgreši protiv mene pravejḱi neverstvo, i ako ja ispružam rakata Svoja protiv nea, i skršam za nea stapot na lebot, i pratam glad vrz nea, i istrebam od nea luǵe i životni, a ovie trojca luǵe, Noe, Daniel i Jov , se vo nea , tie ḱe gi spasat svoite duši preku svojata pravednost, veli Gospod Bog. Ako pratam divi dzverovi niz zemjata i ja opustošam, i taa stane pustina, i nikoj ne može da pomine niz nea poradi niv, i ovie trojca luǵe se vo nea, kako što e živ Jas, veli Gospod Bog, tie nema da spasat nitu sinovi nitu ḱerki, tuku samo tie ḱe bidat spaseni , i zemjata ḱe stane pustina. Ili ako donesam meč protiv taa zemja i kažam: „Meč da pomine niz zemjata“, i istrebam od nea i luǵe i životni, a ovie trojca luǵe se vo nea, kako što e živ Jas, veli Gospod Bog, tie nema da spasat nitu sinovi nitu ḱerki, tuku samo tie.“ bi se spasil . Ili, ako pratam pomor vo taa zemja i go izleam Mojot gnev vrz nea so pomor, za da istrebam od nea i čovek i dobitok, a Noe, Daniel i Jov bea vo nea , kako što sum živ, veli Gospod Bog, tie nema da spasat nitu sinovi nitu ḱerki, tuku samo tie ḱe bidat spaseni. veli Gospod Bog, tie nema da spasat nitu sinovi nitu ḱerki, tuku ḱe gi spasat svoite duši preku svojata pravednost. „Taka doznavame deka vo vremeto na potopot, samo Noe bil proglasen za dostoen za spasenie meǵu osumte luǵe zaštiteni od kovčegot.“

Isus isto taka rekol vo Mat. 22:14: „ Zašto mnozina se povikani, a malkumina se izbrani. “ Pričinata ednostavno se objasnuva so visokiot standard na svetost što go bara Bog, koj saka da go zazeme prvoto mesto vo našite srca ili ništo. Posledicata od ova baranje e sprotivna na humanističkoto razmisluvanje na svetot, koe go stava čovekot nad sč drugo. Apostol Jakov nč predupredi na ova sprotivstavuvanje, velejḱi: „ Preljubnici! Ne znaete li deka prijatelstvoto so svetot e neprijatelstvo so Boga ? Zatoa, koj saka da bide prijatel na svetot, se pravi neprijatel na Boga . “ Isus isto taka ni kažuva vo Mat. 10:37: „ Koj ljubi negoviot tatko ili majka poveḱe od mene ne e dostoen za Mene , a onoj što ljubi negoviot sin ili ḱerka poveḱe od mene „ ne e dostoen za mene “. Znači, ako kako mene, pokanite prijatel da go ispolni ovoj religiozen kriterium što go bara Isus Hristos, nemojte da se iznenadite ako ve nareče fanatik; toa mi se sluči mene, i togaš razbrav deka go imam samo Isus kako vistinski prijatel ; toj, „ Vistinskiot “ od Otkrovenie 3:7. Ḱe bidete narečeni i fundamentalist, zatoa što se pokažuvate ispravni kon Boga, legalist, zatoa što go sakate i počituvate so vašata poslušnost negoviot najsvet zakon. Ova ḱe bide, delumno, čovečkata cena što treba da se plati za da mu ugodi na Gospod Isus, tolku dostoen za našeto samoodrekuvanje i našata celosna posvetenost što toj ja bara.

Verata mu dozvoluva na čovek da gi primi od Boga negovite tajni misli sč dodeka ne go otkrie obemot na negoviot ogromen plan. I za da go razbere negoviot celokupen plan, izbraniot mora da go zeme predvid nebesniot život na angelite što mu prethodele na zemnoto iskustvo. Zašto vo ova nebesno opštestvo, podelbata na suštestvata i izborot na dobri angeli verni na Boga ne bile izvršeni vrz osnova na verata vo raspnatiot Hristos ili vrz negovoto otfrlanje kako što ḱe bide slučajot na zemjata. Ova potvrduva deka na univerzalno nivo, raspnuvanjeto na Hristos, koj ostanal bez grev, e za Boga sredstvo za osuda na ǵavolot i negovite sledbenici i deka na zemjata, verata vo Isus Hristos go pretstavuva sredstvoto izbrano od Bog za da ja objavi ljubovta što ja čuvstvuva kon svoite izbrani koi go sakaat i go cenat. Celta na ovaa demonstracija na negovoto celosno samoodrekuvanje beše da može zakonski da gi osudi na smrt buntovnite nebesni i zemski suštestva koi ne go delat negovoto čuvstvo za postoenje. I meǵu negovite zemski suštestva, toj gi izbira onie koi gi prifaḱaat negovite misli, gi odobruvaat negovite postapki i presudi, bidejḱi se dostojni da ja delat negovata večnost. Na krajot, toj ḱe go reši problemot sozdaden od slobodata dadena na site negovi nebesni i zemski suštestva, bidejḱi bez ovaa sloboda, ljubovta kon negovite izbrani suštestva bi bila bezvredna, pa duri i nevozmožna. Vsušnost, bez sloboda, suštestvoto ne e ništo poveḱe od robot, so avtomatizirano odnesuvanje. No, cenata na slobodata, na krajot, ḱe bide istrebuvanje na buntovnite nebesni i zemski suštestva.

 

Ova dokažuva deka verata ne se temeli na ednostavno: „ Veruvaj vo Gospod Isus i ḱe bideš spasen “. Ovie bibliski zborovi se temelat na ona što glagolot „veruva“ go podrazbira: poslušnost kon božestvenite zakoni, što ja karakterizira vistinskata vera. Za Boga, celta e da pronajde suštestva koi mu se pokoruvaat od ljubov. Toj gi pronašol meǵu nebesnite angeli i meǵu negovite zemni čovečki suštestva; toj gi izbral i ḱe prodolži da gi izbira do krajot na vremeto na blagodatta.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Hrana za vistinsko vreme

 

Isto kako što čovečkoto telo treba da se hrani za da go prodolži svojot život, taka i verata proizvedena vo negoviot duh ima potreba od duhovna hrana. Sekoe čovečko suštestvo čuvstvitelno na demonstracijata na ljubovta dadena od Boga vo Isus Hristos čuvstvuva želba da napravi nešto za nego. No, kako možeme da napravime nešto što mu e ugodno ako ne znaeme što očekuva od nas? Odgovorot na ova prašanje ḱe go sočinuva hranenjeto na našata vera. Zašto „ bez vera e nevozmožno da mu se ugodi na Boga “ spored Evreite 11:6. No, ovaa vera sepak mora da bide oživeana i ugodna za nego preku nejzinata usoglasenost so negovite očekuvanja. Zašto Gospod Bog Semoḱen e nejzin dovršitel i nejzin Sudija. Množestva hristijanski vernici kopneat da održat dobar odnos so nebesniot Bog, no ovoj odnos ostanuva nevozmožen zatoa što nivnata vera ne e pravilno hraneta. Odgovorot na problemot ni e daden vo Matej 24 i 25. Isus go fokusira svoeto učenje na našite posledni denovi, koi kratko mu prethodat na vremeto na negovoto vtoro pojavuvanje, ovoj pat vo slavata na negovata božestvenost. Toj go opišuva toa so množenje na slikite vo parabolite: parabola za smokvata, vo Matej 24:32 do 34; parabola za noḱniot kradec, vo Matej 24:43 do 51; parabola za desette devici, vo Matej 25:1 do 12; parabola za talantite, vo Matej 25:13 do 30; paraboli za ovcite i kozite, vo Mat. 25:31 do 46. Meǵu ovie paraboli, spomenuvanjeto na „ hranata “ se pojavuva dvapati: vo parabolata za noḱniot kradec i vo onaa za ovcite i kozite, bidejḱi, i pokraj izgledot, koga Isus veli: „ Gladen bev, i mi dadovte da jadam “, toj ni zboruva za duhovna hrana, bez koja čovekovata vera umira. „ Zašto čovekot nema da živee samo od leb, tuku od sekoj zbor što izleguva od ustata Božja . Mat. 4:4“. Hranata na verata e nameneta da go zaštiti od „ vtorata smrt “ od Otk. 20, onaa što predizvikuva gubenje na pravoto da se živee večno.

Kako del od ova razmisluvanje, nasočete go vašiot pogled i vnimanie kon ovaa parabola za noḱniot kradec:

V.42: „ Zatoa, bdejte, zašto ne znaete vo koj den doaǵa vašiot Gospod .“

Temata za vraḱanjeto na Isus Hristos e definirana i negovoto „očekuvanje“ ḱe predizvika duhovno budenje vo Soedinetite Amerikanski Državi, pomeǵu 1831 i 1844 godina. Se narekuva „adventizam“, pri što členovite na ova dviženje samite od nivnite sovremenici se označeni so terminot „adventisti“; zbor zemen od latinskiot „adventus“ što znači: advent.

V.43: „ No znajte go ova, deka ako domaḱinot znaeše vo koja noḱna straža ḱe dojde kradecot, toj ḱe bdeeše i nema da dozvoli da mu provali vo kuḱata .“

Vo ovoj stih, „ gospodarot na kuḱata “ e učenikot što go čeka vraḱanjeto na Isus, a „ kradecot “ se odnesuva na samiot Isus. So ovaa sporedba, Isus ni ja pokažuva prednosta na poznavanjeto na datumot na negovoto vraḱanje. Zatoa nč ohrabruva da otkrieme, a našeto slušanje na negoviot sovet ḱe go uslovi našiot odnos so nego.

st. 44: „ Zatoa i vie bidete gotovi, zašto Sinot Čovečki doaǵa vo čas koga ne očekuvate .“

Go korigirav idnoto vreme na glagolite vo ovoj stih bidejḱi vo originalniot grčki jazik, ovie glagoli se vo segašno vreme. Vsušnost, ovie zborovi gi kažuva Isus na svoite sovremeni učenici koi go prašuvaat na ovaa tema. Gospod, vo vremeto na krajot, ḱe ja iskoristi ovaa „adventistička“ tema za da gi prosee hristijanite stavajḱi gi na test za proročkata vera; za taa cel, toj posledovatelno ḱe organizira vo vremeto, četiri „adventistički“ očekuvanja; sekoj pat opravdani so nova svetlina dadena od Duhot, prvite tri se odnesuvaat na proročkite tekstovi na Daniel i Otkrovenie.

V.45: „ Koj e, pak, veren i mudar sluga, kogo negoviot gospodar go postavil nad svoite domašni, za da im dava hrana navreme? “

Vnimavajte da ne pogrešite vo vašata procenka, bidejḱi „ hranata “ na koja se odnesuva ovoj stih momentalno e pred vašite oči. Da, tokmu ovoj dokument na koj mu go dadov imeto „Kaži mi za Daniel i Otkrovenie“ ja sočinuva ovaa duhovna „ hrana “ neophodna za da ja neguvate vašata vera, bidejḱi od Isus Hristos gi nosi site odgovori na prašanjata što legitimno možete da gi postavite, a pokraj ovie odgovori, neočekuvani otkritija, kako što e vistinskiot datum na vraḱanjeto na Isus Hristos, koj nč obvrzuva do proletta 2030 godina vo četvrtoto i posledno „adventističko“ „očekuvanje“.

Lično zagrižen za ovoj stih, go prezentiram ovoj dokument kako plod na mojata vernost kon Boga na vistinata i na mojata razumnost, bidejḱi ne sakam da bidam iznenaden od vraḱanjeto na Isus Hristos. Isus ovde go otkriva svojot plan vo vrska so vremeto na krajot. Toj isplaniral za ova vreme „ hrana “ koja e soodvetna za da ja neguva verata na negovite izbranici koi so vernost go čekaat negovoto slavno vraḱanje. A ovaa „ hrana “ e proročka.

V.46: „ Blažen e toj sluga, kogo negoviot gospodar, koga ḱe dojde , ḱe go najde da pravi taka! “

Kontekstot na negovoto slavno vraḱanje e tuka potvrden, toa e onoj na četvrtoto „adventističko“ očekuvanje. Dotičniot sluga e navistina veḱe mnogu sreḱen što ja znae otkrienata misla na Boga, odnosno negoviot sud za verata na luǵeto. No, ova blaženstvo ḱe se proširi i ḱe se odnesuva na site onie koi, primajḱi ja ovaa posledna božestvena svetlina, za vozvrat ḱe ja propagiraat i ḱe ja spodelat so izbranite rasfrlani niz celata zemja, sč do vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos.

V.47: „ Vistina vi velam, ḱe go postavi za vladetel nad celiot svoj imot. “

Gospodovite posedi ḱe se odnesuvaat, do negovoto vraḱanje, na duhovnite vrednosti. A slugata stanuva za Isus čuvar na negovoto duhovno bogatstvo; ekskluziven čuvar na negovite proroštva i negovata otkriena svetlina. Otkako ḱe go pročitate celiot ovoj dokument, ḱe možete da vidite deka ne preteruvam koga go narekuvam negovoto biblisko proročko otkrovenie „bogatstvo“. Kakvo drugo ime bi možel da mu dadam na otkrovenie koe štiti od „ vtorata smrt “ i go otvora patot što vodi kon večen život? Zašto toa ja rasteruva i eliminira možnosta za somnež, fatalen za verata i spasenieto.

V.48: „ No, ako toj zloben sluga si reče vo sebe: ‚Gospodarot moj ḱe se odloži za doaǵanjeto ‘“

Životot sozdaden od Boga e od binaren tip. Sč ima svoja apsolutna sprotivnost. I Bog im pretstavi na luǵeto dva pata, dva načina da gi sprovedat svoite izbori: život i dobro, smrt i zlo; dobro zrno i plevel; ovca i koza , svetlina i temnina . Vo ovoj stih, Duhot go targetira zliot sluga, no sepak sluga, što ja označuva lažnata vera što ne e hraneta od Boga i pred sč, lažnata hristijanska vera koja na krajot dostignuva i se odnesuva na samata adventistička vera, vo našeto posledno vreme. Veḱe ne prima svetlina od Isus Hristos zatoa što go odbil ona što mu bilo pretstaveno pomeǵu 1982 i 1991 godina i koe go najavilo negovoto doaǵanje za 1994 godina, ovoj adventizam tamu proizveduva plod na zloba što rezultiral so zračenje na glasnikot Božji vo noemvri 1991 godina. Zabeležete deka Isus gi otkriva skrienite misli na srceto: „ koj veli vo sebe “. Zašto nadvorešniot izgled na religioznoto odnesuvanje e krajno izmamen; religiozniot formalizam ja zamenuva vistinskata živa vera polna so revnost za vistinata.

V.49: „... ako počne da gi tepa svoite drugari, ako jade i pie so pijanicite, “

Slikata e malku očekuvana vo ovoj moment, no zračenjeto jasno gi izrazuva, vo vreme na mir, sprotivstavuvanjeto i borbata što go izrazuvaat i prethodat na vistinskoto progonstvo što ḱe dojde; toa e samo prašanje na vreme. Od 1995 godina, institucionalniot adventizam „ jade i pie so pijanici “ do stepen do koj sklučil sojuz so protestantite i katolicite so vleguvanje vo ekumenskiot sojuz. Zašto vo Otk. 17:2, targetirajḱi ja katoličkata vera narečena „ Golemiot Vavilon “ i protestantskata vera narečena „ zemja “, Duhot veli: „ So nea bludstvuvaa carevite na zemjata, a žitelite na zemjata pieja od vinoto na nejziniot blud“. se napi .“

V.50: „ ...gospodarot na toj sluga ḱe dojde vo den koga ne go očekuva i vo čas što ne go znae “

Posledicata od otfrlanjeto na svetlinata vo vrska so tretoto adventističko očekuvanje i datumot 1994 godina, konečno se pojavuva vo forma na neznaenje za vremeto na vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos, ili četvrtoto adventističko očekuvanje za božestveniot plan. Ova neznaenje e posledica na prekinot na vrskata so Isus Hristos, pa možeme da go zaklučime slednovo: Adventistite staveni vo ovaa tragična situacija poveḱe ne se vo očite na Boga, ili, spored negova procenka, „adventisti“.

V.51: „ ...ḱe go rastrgne na parčinja i ḱe mu dade del so licemerite : tamu ḱe bide plač i krckanje so zabi. “

Slikata go izrazuva gnevot što Bog ḱe go nanese vrz lažnite slugi koi go predadoa. Vo ovoj stih go zabeležuvam terminot „ licemeri “ so koj Duhot gi označuva lažnite hristijani vo Daniel 11:34, no potrebno e poširoko čitanje za da se razbere kontekstot na vremeto nasočeno kon proroštvoto, koe gi vklučuva stihovite 33 i 35: „ I mudrite meǵu niv ḱe poučat mnozina. Nekoi ḱe padnat za nekoe vreme od meč i od plamen, od zarobeništvo i od grabež. Vo vremeto koga ḱe padnat, ḱe im se pomogne malku, a na mnogumina...“ ḱe im se pridruži vo licemerieto . Nekoi od mudrecite ḱe padnat, za da bidat pročisteni, pročisteni i obeleni, do vremeto na krajot , bidejḱi nema da dojde do odredenoto vreme. „ Zliot sluga “ e zatoa onoj koj go predava očekuvanjeto na Boga, svojot Gospodar, i toj se pridružuva, „ do vremeto na krajot “, na taborot na „ licemerite “. Ottogaš pa natamu, toj go spodeluva so niv Božjiot gnev koj gi udira do posledniot sud, kade što se uništeni, progoltani vo „ ognenoto ezero “ što ja dava „ vtorata smrt “ definitivna, spored Apostol 20:15: „ I koj ne beše pronajden zapišan vo knigata na životot, beše frlen vo ognenoto ezero “.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrienata prikazna za vistinskata vera

 

Vistinska vera

Ima mnogu da se kaže na temata za vistinskata vera, no veḱe ḱe go predložam ovoj aspekt koj mi se čini deka e prioritet. Sekoj što saka da vospostavi odnos so Boga mora da znae deka negovata koncepcija za životot na zemjata i na neboto e, vo krajna sprotivnost so našiot sistem vospostaven na zemjata, koj e izgraden vrz gordite i zli misli inspirirani od ǵavolot; negoviot neprijatel i onoj na negovite vistinski izbranici. Isus ni dade sredstva da ja identifikuvame vistinskata vera: „ Ḱe gi poznaete po nivnite plodovi . Dali luǵeto berat grozje od trnje ili smokvi od trnje? (Matej 7:16)“. Vrz osnova na ovaa izjava, bidete sigurni deka site onie koi go povikuvaat negovoto ime i koi ne ja pokažuvaat negovata nežnost, negovata uslužlivost, negovoto samoodrekuvanje, negoviot duh na žrtva, negovata ljubov kon vistinata i negovata revnost za poslušnost na Božjite zapovedi, nikogaš ne bile i nikogaš nema da bidat negovi slugi; Ova e ona što nč uči 1 Kor. 13 definirajḱi ja harizmata na vistinskata svetost; ona što go bara pravedniot Božji sud: stih 6: „ Taa ne se raduva na nepravdata, tuku se raduva na vistinata“ „.

Kako može nekoj da veruva deka progonuvanite i progonitelot se sudeni od Boga na ist način? Kakva e sličnosta pomeǵu Isus Hristos, dobrovolno raspnat, i rimskata papska inkvizicija ili Jovan Kalvin, koj gi podložil mažite i ženite na mačenje, sč do nivnata smrt? Za da se ignorira razlikata, mora da se ignoriraat inspiriranite zborovi od bibliskite spisi. Ova beše slučaj pred Biblijata da se proširi niz celiot svet, no bidejḱi taa e dostapna nasekade na zemjata, koi izgovori možat da gi opravdaat čovečkite greški vo procenkata? Nema nikakvi. Zatoa, pretstojniot božestven gnev ḱe bide mnogu golem i nekontroliran.

Tri i pol godini vo tekot na koi Isus raboteše vo svojata zemna služba ni se otkrieni vo Evangelijata, za da možeme da go znaeme standardot na vistinskata vera spored Božjoto mislenje; edinstveniot što e važen. Negoviot život ni e ponuden kako model; model što mora da go imitirame za da bideme prepoznaeni od nego kako negovi učenici. Ova posvojuvanje podrazbira deka ja spodeluvame negovata koncepcija za večniot život što toj go predlaga. Sebičnosta e proterana, kako i razornata i destruktivna gordost. Nema mesto za brutalnost i zloba vo večniot život što im se nudi samo na izbranite prepoznaeni od samiot Isus Hristos. Negovoto odnesuvanje beše mirno revolucionerno, bidejḱi toj, Učitelot i Gospod, se napravi sebesi sluga na site, spuštajḱi se do točka na mienje na nozete na svoite učenici, so cel da dade konkretno značenje na negovata osuda na gordite vrednosti što gi manifestiraa evrejskite religiozni vodači od negovoto vreme; raboti što sč ušte gi karakteriziraat evrejskite i hristijanskite religiozni vodači denes. Vo apsolutna sprotivnost, standardot otkrien vo Isus Hristos e standardot na večniot život.

Pokažuvajḱi im na svoite slugi kako da gi identifikuvaat svoite neprijateli, lažnite slugi Božji, Isus Hristos dejstvuvaše za da gi spasi nivnite duši. A negovoto vetuvanje da bide, do krajot na svetot, „ srede “ svoite izbranici, se čuva i se sostoi vo prosvetluvanje i zaštita na niv vo tekot na celiot niven zemen život. Apsolutniot kriterium za vistinskata vera e deka Bog ostanuva so svoite izbranici. Tie nikogaš ne se lišeni od negovata svetlina i od svojot Sveti Duh. I ako Bog se povleče, toa e zatoa što izbranite poveḱe ne se edno; nivniot duhoven status se promenil vo pravedniot Božji sud. Zašto negoviot sud se prilagoduva na čovečkoto odnesuvanje. Na individualno nivo, promenite ostanuvaat možni vo dvata pravci: od dobro kon zlo ili od zlo kon dobro. No, toa ne e slučaj na kolektivno nivo na religiozni grupi i institucii, koi se menuvaat samo od dobro kon zlo, koga ne se prilagoduvaat na promenite što gi vospostavil Bog. Vo svoeto učenje, Isus ni kažuva : „ Dobro drvo ne može da dava loš plod, kako što lošo drvo ne može da dava dobar plod (Matej 7:18).“ Taka ni dade da razbereme deka, poradi svojot gnasen plod, katoličkata religija e „ lošo drvo “ i deka, preku svojata lažna doktrina, ḱe ostane takva, duri i koga, lišena od monarhiska poddrška, ḱe prestane da gi progonuva luǵeto. I istoto e i so anglikanskata religija sozdadena od Henri VIII za da gi opravda svoite preljubi i zlostorstva; kakva vrednost može Bog da im dade na negovite potomci, naslednički monarsi? Ova e slučaj i so kalvinističkata protestantska religija, bidejḱi od ovoj osnovač, Džon Kalvin, se plašel, poradi ugledot na negoviot tvrd karakter i brojnite smrtni pogubuvanja što gi legitimiral vo svojot grad Ženeva, na način mnogu sličen na katoličkite praktiki od negovoto vreme, duri i nadminuvajḱi gi. Ovoj protestantizam verojatno nemaše da mu se dopadne na blagiot Gospod Isus Hristos i vo nikoj slučaj ne može da se zeme kako model na vistinskata vera. Ova e tolku vistinito što vo svoeto otkrovenie dadeno na Daniel, Bog ja ignorira Protestantskata reformacija, targetirajḱi go samo papskiot režim od 1260 godini i vremeto na vospostavuvanje na porakite na Adventizmot na sedmiot den, nositeli na božestveno otkrienite vistini, od 1844 godina, do krajot na svetot, koj doaǵa, vo 2030 godina.

 

Istoriskite demonski religiozni falsifikati imaat aspekti slični na modelot odobren od Boga, no nikogaš ne se izednačeni so nego. Vistinskata vera postojano se hrani od Duhot Hristov; lažnata vera ne e. Vistinskata vera može da gi objasni misteriite na božestvenite bibliski proroštva; lažnata vera ne može. Množestva tolkuvanja na proroštva cirkuliraat vo svetot, sekoe pofantastično od prethodnoto. Za razlika od niv, moite tolkuvanja se dobivaat isklučivo od citati od Biblijata; zatoa porakata e precizna, stabilna, koherentna i vo soglasnost so mislata Božja, od koja nikogaš ne otstapuva; i Semoḱniot se griži za toa.

 

 

 

 

 

 

 

 

Podgotvitelni beleški za Knigata na Daniel

 

 

Imeto Daniel znači Bog e moj Sudija. Poznavanjeto na Božjiot sud e primarna osnova na verata, bidejḱi go vodi sozdanieto kon poslušnost kon negovata otkriena i razbrana volja, edinstveniot uslov da bide blagosloven od nego vo sekoe vreme. Bog bara ljubov od svoite sozdanija koi ja konkretiziraat i ja demonstriraat preku nivnata poslušna vera. Božjiot sud zatoa se otkriva preku negovite proroštva koi koristat simboli kako vo parabolite na Isus Hristos. Božjiot sud prvo se otkriva preku knigata na Daniel, no toj samo ja postavuva primarnata osnova za negoviot sud vrz hristijanskata religiozna istorija, koja ḱe bide detalno otkriena vo knigata Otkrovenie.

Vo Daniel, Bog otkriva malku, no ova kvantitativno malku e od golemo kvalitativno značenje, bidejḱi pretstavuva osnova na celokupnoto proročko Otkrovenie. Arhitektite na zgradite znaat kolku e odlučuvačka i odlučuvačka podgotovkata na terenot za gradba. Vo proroštvoto, ova e ulogata što im se dava na otkrovenijata što gi primil prorokot Daniel. Vsušnost, koga nivnite značenja se jasno razbrani, Bog ja postignuva dvojnata cel da go dokaže svoeto postoenje i da im gi dade na svoite izbrani klučevite za razbiranje na porakata što ja dostavuva Duhot. Vo ova „malku“ sepak se naoǵaat: objavuvanjeto na niza od četiri univerzalni dominantni imperii od vremeto na Daniel (Daniel 2, 7 i 8); oficijalnoto datiranje na zemnata služba na Isus Hristos (Daniel 9); objavuvanjeto na hristijanskoto otpadništvo vo 321 godina (Daniel 8), papskoto vladeenje od 1260 godini pomeǵu 538 i 1798 godina (Daniel 7 i 8); i „adventističkiot“ sojuz (Daniel 8 i 12) od 1843 godina (do 2030 godina). Na ova dodavam, Daniel 11, koj, kako što ḱe vidime, go otkriva oblikot i evolucijata na konečnata kopnena nuklearna svetska vojna, koja sč ušte treba da se izvrši pred slavnoto vraḱanje na Spasitelot Bog.

Suptilno, Gospod Isus Hristos go povika imeto na Daniel za da nč potseti na negovata važnost za noviot zavet. „ Zatoa, koga ḱe ja vidite gnasnosta na pustošenjeto, za koja zboruvaše prorokot Daniel , kako stoi na sveto mesto, koj čita, neka razbere! “ (Matej 24:15)

 

Ako Isus svedočel vo korist na Daniel, toa e zatoa što Daniel od nego gi primil učenjata za negovoto prvo doaǵanje i negovoto slavno vraḱanje, poveḱe od koj bilo drug pred nego. Za moite zborovi jasno da bidat razbrani, potrebno e da se znae deka Hristos, koj dojde od neboto, prethodno mu se pretstavil na Daniel pod imeto „ Mihael “, vo Daniel 10:13-21, 12:3 i ova ime go zema Isus Hristos vo Otkrovenie 12:7. Ova ime „ Mihael “ e popoznato vo negovata latino-katolička forma Mišel, imeto dadeno na poznatiot Mon Sen Mišel vo Bretonska Francija. Knigata Daniel dodava numerički detali što ni ovozmožuvaat da ja znaeme godinata na negovoto prvo doaǵanje. Isto taka, naveduvam deka imeto „ Mihael “ znači: Koj e kako Bog; a imeto „ Isus “ se preveduva kako: JaHVEH spasuva. I dvete iminja se odnesuvaat na golemiot tvorec Bog, prvoto vo nebesnata titula, vtoroto vo zemskata titula.

Otkrovenieto na idninata ni e pretstaveno kako igra na konstrukcija na poveḱe nivoa. Vo ranite denovi na kinoto, za da sozdadat reljefni efekti vo crtanite filmovi, filmskite rabotnici koristele stakleni ploči čii različni naslikani šari, otkako ḱe se naredeni eden vrz drug, sozdavale slika na poveḱe nivoa. Taka e i so proroštvoto začnato od Boga.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sč započnuva vo Daniel

 

KNIGATA NA DANIEL

 

Vie što ja čitate ovaa kniga, znaete deka neograničeniot Semoḱen Bog e živ, iako se krie. Ova svedoštvo na „ prorokot Daniel “ e napišano za da ve ubedi vo ova. Toa nosi pečat na svedoštvoto na stariot i noviot zavet zatoa što Isus go povikal vo zborovite upateni do svoite učenici. Negovoto iskustvo go otkriva dejstvoto na ovoj dobar i praveden Bog. I ovaa kniga ni ovozmožuva da go otkrieme sudot što Bog go donesuva vrz religioznata istorija na negoviot monoteizam, evrejski vo prviot zavet, potoa hristijanski, vo negoviot nov zavet, izgraden vrz krvta proleana od Isus Hristos, na 3 april 30 od negovata era. Koj može podobro da go otkrie Božjiot sud od „ Daniel “? Negovoto ime znači „Bog e moj sudija“. Ovie živi iskustva ne se basni, tuku svedoštvo za božestveniot blagoslov na negoviot model na vernost. Bog go pretstavuva meǵu trite luǵe što bi gi spasil vo nesreḱa vo Ezekiel 14:14-20. Ovie tri vida na izbrani se „ Noe, Daniel i Jov “. Božjata poraka jasno ni kažuva deka duri i vo Isus Hristos, ako ne ličime na ovie modeli, vratata na spasenieto ḱe ni ostane zatvorena. Ovaa poraka go potvrduva tesniot pat, tesnata pateka ili tesnata porta niz koja izbranite mora da pominat za da vlezat vo rajot, spored učenjeto na Isus Hristos. Prikaznata za „ Daniel “ i negovite trojca drugari ni e pretstavena kako model na vernost što Bog go spasuva vo vreme na nevolja.

No, vo ovaa prikazna za životot na Daniel, postoi i preobraḱanjeto na tri moḱni carevi što Bog uspeal da gi grabne od ǵavolot, kogo go obožavale vo seto neznaenje. Bog gi napravil ovie carevi najmoḱni glasnogovornici na negovata kauza vo čovečkata istorija, prvi, no i posledni, bidejḱi ovie primerni luǵe ḱe isčeznat, a religijata, vrednostite, moralot postojano ḱe opaǵaat. Za Bog, grabnuvanjeto na duša e dolga borba, a slučajot so kralot „ Navuhodonosor “ e isklučitelno otkrivački primer od vakov vid. Toj ja potvrduva parabolata za Isus Hristos, ovoj „ Dobar Pastir “ koj go napušta svoeto stado za da gi bara izgubenite ovci.

 

 

 

 

 

Daniel 1

 

Dan 1:1  Vo tretata godina od vladeenjeto na Joakim, carot judejski, Navuhodonosor, carot vavilonski, dojde protiv Erusalim i go opsedna.

1a-         Vo tretata godina od vladeenjeto na Joakim, carot na Juda

Vladeenje na Joakim 11 godini od – 608 do – 597. Treta godina vo – 605.

1b -        Navuhodonosor

Ova e vavilonskiot prevod na imeto na kralot Navuhodonosor, „Nabu go štiti mojot najstar sin“. Nabu e mesopotamskiot bog na znaenjeto i pišuvanjeto. Veḱe e jasno deka Bog ima namera da mu ja vrati ovaa moḱ nad znaenjeto i pišuvanjeto.

Dan 1:2 Gospod mu gi predade vo racete Joakim, judejskiot car, i del od sadovite od Božjiot dom. I Navuhodonosor gi odnese sadovite vo zemjata Senar, vo domot na svojot bog, i gi stavi vo riznicata na svojot bog.

2a-         Gospod go predade vo negovite race Joakim, carot na Juda        

Božjeto napuštanje na evrejskiot car e opravdano. 2Lb. 36:5: Joakim imaše dvaeset i pet godini koga počna da vladee, a vladeeše edinaeset godini vo Erusalim. Toj praveše što e zlo vo očite na Gospoda, svojot Bog .

2b-         Navuhodonosor gi odnese sadovite vo zemjata Senar, vo domot na svojot bog, i gi stavi vo riznicata na svojot bog.

                Ovoj kral e paganin; toj ne go poznava vistinskiot Bog na koj mu služi Izrael, no se griži da go počituva svojot bog: Bel. Po negovoto idno preobraḱanje, toj ḱe mu služi na vistinskiot Bog na Daniel so istata vernost.

Dan 1:3 Carot mu zapoveda na Asfenaz, načalnikot na negovite evnusi, da dovede nekoi od sinovite Izrailevi, od carskoto semejstvo i od blagorodnicite,

Dan 1:4 mladi luǵe bez nedostatok, prijatni, mudri, razumni i učeni, sposobni da služat vo carskiot dvorec i da bidat naučeni na haldejskata literatura i jazik.

4a-         Carot Navuhodonosor izgleda prijatelski raspoložen i inteligenten, toj samo se stremi da im pomogne na evrejskite deca uspešno da se integriraat vo negovoto opštestvo i negovite vrednosti.

Dan 1:5 Carot im odredi sekoj den del od hranata što beše na negovata trpeza i od vinoto što go pieše, za da gi vospituva tri godini, za da možat po niv da mu služat na carot.

5a-         Dobrite nameri na kralot se očigledni. Toj spodeluva so mladite maži ona što samiot go nudi, od svoite bogovi do svojata hrana.

Dan 1:6 Meǵu niv bea i od Judinite sinovi: Daniel, Ananija, Misail i Azarija.

6a-         Od site mladi Evrei vodeni vo Vavilon, samo četvorica meǵu niv ḱe pokažat primerna vernost. Nastanite što sledat se organizirani od Boga za da se otkrie razlikata vo plodovite što gi nosat onie što mu služat i koi toj gi blagoslovuva i onie što ne mu služat i koi toj gi ignorira.

Dan 1:7 I načalnikot na evnusite im dade iminja: na Daniel Valtazar; na Ananija Sedrah; na Misail Misah; na Azarija Avdenago.

7a-         Ovie mladi Evrei koi se soglasuvaat da nosat paganski iminja nametnati od pobednikot, spodeluvaat inteligencija. Davanjeto ime e znak na superiornost i princip što go poučuva vistinskiot Bog. Bitie 2:19: I Jahve Bog, koj gi sozdade od zemjata site polski dzverovi i site ptici nebesni, gi donese kaj čovekot za da vidi kako ḱe gi nareče; i kako i da go nareče čovekot sekoe živo suštestvo, toa beše imeto.

7b -        Daniel „Bog e moj sudija“ e preimenuvan vo Valtazar: „Vel ḱe štiti“. Bel go označuva ǵavolot na kogo ovie paganski narodi, žrtvi na demonski duhovi, mu služele i go počituvale vo seto neznaenje.

                Ananija „Blagodat ili Dadena od JaHVEH“ stanuva „Šadrah“ inspiriran od Aku. Aku bil bogot na mesečinata vo Vavilon.

                Misail „Koj e Božjata pravednost“ stanuva Misah „koj mu pripaǵa na Aku“.

                Azarija „Pomošnikot ili Pomošnikot e Jahve“ stanuva „Abed-Nego“ „Sluga na Nego“ , i veḱe tamu, solarniot bog na Haldejcite.

Dan 1:8 Daniel reši da ne se oskvernuva so carskata hrana nitu so vinoto što go pieše carot, i go zamoli glavniot evnuh da ne se oskvernuva.

8a-         Nosenjeto pagansko ime ne e problem koga nekoj e porazen, no da se oskverni do toj stepen što ḱe mu nanese sram na Boga e premnogu za baranje. Vernosta na mladite maži gi naveduva da se vozdržat od vinata i mesoto na kralot zatoa što ovie raboti tradicionalno im se nudat na paganskite božestva što se počituvaat vo Vavilon. Nivnata mladost e nezrela i tie sč ušte ne rasuduvaat kako Pavle, verniot svedok na Hristos, koj gi smeta lažnite božestva za ništo (Rimjanite 14; 1 Korintjanite 8). No, od strav da ne gi šokira onie što se slabi vo verata, toj postapuva kako niv. Ako postapuva na sprotiven način, toj ne pravi grev, zatoa što negovoto rasuduvanje e zdravo. Bog go osuduva oskvernuvanjeto izvršeno namerno so celosno znaenje i sovest; vo ovoj primer, namerniot izbor da se počituvaat paganskite bogovi.

Dan 1:9 I Bog mu dade na Daniel milost i blagodat pred knezot na evnusite.

9a-         Verata na mladite luǵe se pokažuva preku nivniot strav da ne go nalutat Boga; Toj može da gi blagoslovi.

Dan 1:10 Knezot na evnusite mu reče na Daniel: „Se plašam od mojot gospodar, carot, koj vi odredi hrana i pijalok. Zošto da go vidi vašeto lice potažno od licata na drugite mladi luǵe na vaša vozrast? Ḱe mi ja otkrieš glavata pred carot.“

Dan 1:11 Togaš Daniel mu reče na službenikot kaj kogo glavniot evnuh gi postavi Daniel, Ananija, Misail i Azarija da gi nadgleduvaat:

Dan 1:12 Ispitaj gi svoite slugi deset dena, i neka ni davaat zelenčuk za jadenje i voda za pienje.

Dan 1:13 Togaš ḱe gi pogledneš našite lica i licata na mladite luǵe što jadat od carskata hrana, i ḱe postapiš so svoite slugi spored ona što ḱe go vidiš.

Dan 1:14 I im dade što pobaraa i gi iskuša deset dena.

Dan 1:15 I po deset dena izgledaa podobro i podebeli od site mladi luǵe što jadea od carskata hrana.

15a-       Može da se napravi duhovna sporedba pomeǵu „ desette dena “ od iskustvoto na Daniel i negovite trojca drugari, so „ desette dena “ proročki godini progonstvo vo porakata za erata na „ Smirna “ od Otkrovenie 2:10. Vsušnost, vo obete iskustva, Bog go otkriva skrieniot plod na onie koi tvrdat deka se negovi sledbenici.

Dan 1:16 Upravitelot im go odzede jadenjeto i vinoto, a im dade zelenčuk.

16a-       Ova iskustvo pokažuva kako Bog može da dejstvuva vrz umovite na luǵeto za da im se dodvoruvaat na svoite slugi spored negovata sveta volja. Zašto rizikot što go prezede carskiot upravitel beše golem i Bog moraše da intervenira za da gi prifati predlozite dadeni od Daniel. Iskustvoto na verata e uspeh.

Dan 1:17 I Bog im dade na ovie četiri mladiči znaenje i razbiranje vo site bukvi i mudrost, a Daniel gi protolkuva site videnija i soništa.

17a-       Bog im dal na ovie četiri mladi maži znaenje, razbiranje vo site bukvi i mudrost

Sč e dar od Gospod. Onie koi ne go poznavaat, ne znaat kolku zavisi od nego dali se inteligentni i mudri ili neznaečki i glupavi.

1 7 b-    i Daniel gi objasni site videnija i site soništa.

Prviot što ja pokaža svojata vernost, Daniel e počesten od Boga, koj mu go dava darot na proroštvoto. Ova beše svedoštvoto što go dade vo svoe vreme, na verniot Josif, zaroben od Egipḱanite. Meǵu Božjite ponudi, Solomon ja izbra i mudrosta; i za ovoj izbor, Bog mu dade sč drugo, slava i bogatstvo. Daniel, pak, ḱe go doživee ova vozvišuvanje izgradeno od negoviot veren Bog.

Dan 1:18 Vo vremeto koga carot odredi da gi dovedat, knezot na evnusite gi pretstavi pred Navuhodonosor.

Dan 1:19 Carot razgovaraše so niv, i meǵu site mladi luǵe ne se najde nikoj kako Daniel, Ananij, Misail i Azarij; i tie bea primeni vo carskata služba.

Dan 1:20 I vo site raboti povrzani so mudrosta i razumot, za koi carot gi prašuvaše, gi smetaše za deset pati podobri od site volšebnici i astrolozi što bea vo celoto negovo carstvo.

20a-       Bog na toj način ja pokažuva „ razlikata pomeǵu onie što mu služat i onie što ne mu služat “, što e napišano vo Mal. 3:18. Iminjata na Daniel i na negovite drugari ḱe vlezat vo svedoštvoto na Svetoto Pismo, bidejḱi nivnite demonstracii na vernost ḱe poslužat kako modeli za ohrabruvanje na izbranite do krajot na svetot.

Dan 1:21 Taka beše Daniel do prvata godina na carot Kir.

 

 

 

 

 

 

 

Daniel 2

 

 

Dan 2:1 Vo vtorata godina od caruvanjeto na Navuhodonosor, Navuhodonosor sonuvaše soništa; duhot mu beše nemiren i ne možeše da spie.

1a-         Znači, vo – 604. Bog se manifestira vo umot na kralot.

Dan 2:2 Togaš carot gi povika volšebnicite, astrolozite, volšebnicite i Haldejcite za da mu gi raskažat soništata. Tie dojdoa i zastanaa pred carot.

2a-         Paganskiot kral potoa se svrtuva kon luǵeto na koi dotogaš im veruval, a sekoj od niv e specijalist vo svojata oblast.

Dan 2:3 Carot im reče: „Sonuvav son, i duhot mi e voznemiren, pa sakam da go doznaam sonot.“

3a-         Carot reče: Sakam da go znam ovoj son ; toj ne zboruva za negovoto značenje.

Dan 2:4 Haldejcite mu odgovorija na carot na aramejski: „Care, živej večno! Kaži im na svoite slugi, a nie ḱe go kažeme tolkuvanjeto!“

Dan 2:5 I carot im reče na Haldejcite: „Jas go otfrliv sonot i negovoto tolkuvanje; ako ne mi go otkriete sonot i negovoto tolkuvanje, ḱe bidete isečeni na parčinja, a vašite kuḱi ḱe bidat pretvoreni vo ǵubrište.“

5a-         Kralskata nepopustlivost i ekstremnite merki što gi prezema se isklučitelni i inspirirani od Boga, koj tamu sozdava sredstva za da go posrami paganskiot šarlatanizam i da ja otkrie svojata slava preku svoite verni slugi.

Dan 2:6 No, ako mi go kažete sonot i negovoto tolkuvanje, ḱe dobiete od mene darovi, nagradi i golema čest. Zatoa, kažete mi go sonot i negovoto tolkuvanje.

6a-         Ovie darovi, podaroci i golemi počesti , Bog gi podgotvuva za svoite verni izbranici.

Dan 2:7 Tie odgovorija po vtor pat: „Carot neka im go raskaže sonot na svoite slugi, a nie ḱe go otkrieme negovoto tolkuvanje.“

Dan 2:8 Carot progovori i reče: „Vistina gledam deka dobivate vreme, zašto gledate deka rabotata mi e odminata.“

8a-         Carot bara od svoite mudreci nešto što nikogaš ne bilo pobarano, a toj ne go izvršuva.

Dan 2:9 Ako ne mi go otkriete sonot, istiot sud ḱe ve snajde site vas, zašto se podgotvuvate da mi kažuvate lagi i nepravdi dodeka ne se promenat vreminjata. Zatoa, kažete mi go sonot, i ḱe znam dali možete da mi go objasnite.

9a-         sakaš da se podgotviš da mi kažuvaš lagi i nevistini, dodeka čekaš da se promenat vreminjata

                Vrz osnova na ovoj princip, do krajot na svetot, site lažni gledači i gatači se zbogatuvaat.

9b-         Zatoa, kaži mi go sonot, i ḱe znam dali možeš da mi go dadeš tolkuvanjeto

                Za prv pat, ova logično rasuduvanje se manifestira vo umot na eden čovek. Šarlatanite nemaat problem da im kažat na svoite naivni i premnogu lekoverni klienti sč što sakaat. Baranjeto na kralot gi otkriva nivnite ograničuvanja.

Dan 2:10 Haldejcite mu odgovorija na carot: „Nema nikoj na zemjata što može da kaže što prašuva carot. Nieden car, kolku i da e golem ili moḱen, nikogaš ne pobaral takvo nešto od nitu eden volšebnik, dzvezdogledec ili Haldejec.“

10a-       Nivnite zborovi se vistiniti, bidejḱi dotogaš, Bog ne interveniral da gi razotkrie, za da razberat deka toj e edinstveniot Bog i deka nivnite paganski božestva ne se ništo drugo osven ništo i idoli izgradeni od racete i umovite na luǵeto predadeni na demonski duhovi.

Dan 2:11 Teško e baranjeto na carot; nikoj ne može da mu kaže, osven bogovite, čie živealište ne e meǵu luǵeto.

11a-       Mudrecite ovde izrazuvaat neosporna vistina. No, velejḱi go ova, tie priznavaat deka nemaat nikakva vrska so bogovite , dodeka celo vreme se konsultirani od izmameni luǵe koi mislat deka možat da dobijat odgovori od skrienite božestva preku niv. Predizvikot što go započnal kralot gi razotkriva. A za da se postigne ova, bila potrebna nepredvidlivata i beskonečna mudrost na vistinskiot Bog, veḱe vozvišeno otkriena vo Solomon, ovoj majstor na božestvenata mudrost.

Dan 2:12 Togaš carot se naluti i mnogu se naluti, pa naredi da bidat pogubeni site mudreci vavilonski.

Dan 2:13 I presudata beše objavena, a mudrecite bea ubieni; i gi baraa Daniel i negovite drugari, za da gi uništat.

13a-       So toa što ḱe gi postavi svoite slugi pred smrtta, Bog ḱe gi voskresne vo slava so carot Navuhodonosor. Ovaa strategija go prorokuva poslednoto iskustvo na adventističkata vera kade što izbranite ḱe ja čekaat smrtta što ja odredija buntovnicite za odreden datum. No, i tuka, situacijata ḱe bide obratna, bidejḱi mrtvite ḱe bidat ovie buntovnici koi ḱe se ubivaat edni so drugi koga moḱniot i pobednički Hristos ḱe se pojavi na neboto za da gi sudi i osudi.

Dan 2:14 Togaš Daniel mudro i razumno mu se obrati na Arioh, načalnikot na carskata straža, koj izleze da gi ubie vavilonskite mudreci.

Dan 2:15 Togaš toj odgovori i mu reče na Arioh, carskiot vojvoda: „Zošto e tolku stroga kaznata na carot?“ Arioh mu ja objasni rabotata na Daniel.

Dan 2:16 I Daniel otide kaj carot i go zamoli da mu dade vreme za da mu go kaže tolkuvanjeto.

16a-       Daniel postapuva spored svojata priroda i svoeto religiozno iskustvo. Toj znae deka negovite proročki darovi mu se dadeni od Boga, vo kogo e naviknat da ja polaga celata svoja doverba. Doznavajḱi što prašuva carot, toj znae deka Bog gi ima odgovorite, no dali e vo negova volja da mu gi soopšti?

Dan 2:17 Potoa Daniel si otide doma i im kaža na Ananija, Misail i Azarija, svoite drugari,

17a-       Četirite mladi maži živeat vo kuḱata na Daniel. „ Onie kako ptica se sobiraat zaedno “ i tie go pretstavuvaat sobranieto Božjo. Duri i pred Isus Hristos, „ kade što dvajca ili trojca se sobrani vo Moe ime, tamu sum i Jas meǵu niv “, veli Gospod. Bratskata ljubov gi obedinuva ovie mladi luǵe koi pokažuvaat prekrasen duh na solidarnost.

Dan 2:18 da pobara milost od nebesniot Bog, za da ne bidat uništeni Daniel i negovite drugari so ostanatite vavilonski mudreci.

18a-       Soočeni so tolku silna zakana po nivnite životi, plamenata molitva i iskreniot post se edinstvenite oružja na izbranite. Tie go znaat ova i ḱe go čekaat odgovorot na svojot Bog, koj veḱe im dal tolku mnogu dokazi deka gi saka. Na krajot na svetot, poslednite izbranici koi se cel na dekretot za smrt ḱe dejstvuvaat na ist način.

Dan 2:19 Togaš tajnata mu beše otkriena na Daniel vo noḱno videnie. I Daniel go blagoslovi nebesniot Bog.

19a-       Prašan od negovite izbranici, verniot Bog e tamu, bidejḱi toj go organiziral testot za da svedoči za svojata vernost za Daniel i negovite trojca drugari; so cel da gi vozdigne na najvisokite pozicii vo carskata vlada. Toj, iskustvo po iskustvo, ḱe gi napravi neophodni za ovoj car kogo ḱe go vodi i konečno ḱe go preobrati. Ova preobraḱanje ḱe bide plod na vernoto i besprekorno odnesuvanje na četirite mladi Evrei osveteni od Boga za isklučitelna misija.

Dan 2:20 Togaš Daniel odgovori i reče: „Blagosloveno da e imeto Božjo od veka do veka; Negovi se mudrosta i silata!“

20a-       Dobro opravdana pofalba bidejḱi dokazot za negovata mudrost , vo ova iskustvo, e nesomneno demonstriran. Negovata sila go predade Joakim na Navuhodonosor i gi nametna negovite idei vo umovite na luǵeto koi trebaše da go poddržat negoviot proekt.

Dan 2:21 Toj gi menuva vreminjata i razdobjata, gi soboruva carevite i gi postavuva, im dava mudrost na mudrite i znaenje na razumnite.

21a-       Ovoj stih jasno gi izrazuva site pričini za veruvanje vo i za Boga. Navuhodonosor na krajot ḱe se preobrati koga celosno ḱe gi sfati ovie raboti.

Dan 2:22 Toj gi otkriva dlabokite i skrienite raboti, znae što e vo temninata, i svetlinata ostanuva so Nego.

22a-       Ǵavolot može da otkrie i što e dlaboko i skrieno, no svetlinata ne e vo nego. Toj go pravi ova za da gi zavede i odvrati luǵeto od vistinskiot Bog, koj, koga go pravi ova, dejstvuva za da gi spasi svoite izbranici otkrivajḱi im gi smrtonosnite stapici postaveni od demonite osudeni na zemska temnina, ušte od pobedata na Isus Hristos nad grevot i smrtta.

Dan 2:23 O, Bože na moite tatkovci, Te slavam i Te falam, zašto mi dade mudrost i sila, i mi gi objavi rabotite što gi baravme od Tebe, i ni ja otkri carskata tajna.

23a-       Mudrosta i silata bea vo Boga, vo molitvata na Daniel, i Bog mu gi dade. Vo ova iskustvo gledame deka principot što go poučuvaše Isus e ispolnet: „ baraj i ḱe ti se dade “. No, se podrazbira deka za da se postigne ovoj rezultat, vernosta na molitelot mora da gi izdrži site testovi. Silata što ja dobil Daniel ḱe dobie aktivna forma vrz razmisluvanjeto na carot, koj ḱe bide podložen na neosporen očigleden dokaz što ḱe go prinudi da go priznae postoenjeto na Bogot na Daniel, nepoznato za nego i negoviot narod dotogaš. 

Dan 2:24 Potoa Daniel otide kaj Arioh, komu carot mu zapoveda da gi pogubi vavilonskite mudreci. Toj otide i mu reče: „Ne gi pogubuvaj vavilonskite mudreci. Dovedi me pred carot, i jas ḱe mu go kažam tolkuvanjeto na carot.“

24a-       Božestvenata ljubov se gleda kaj Daniel, koj razmisluva da go dobie životot na paganskite mudreci. Ova e povtorno odnesuvanje koe svedoči za Božjata dobrina i sočuvstvo, vo sostojba na umstvena sovršena poniznost. Bog može da bide zadovolen; negoviot sluga go proslavuva preku delata na negovata vera.

Dan 2:25 Arioh brzo go dovede Daniel pred carot i mu reče vaka: „Najdov čovek meǵu zarobenicite na Juda, koj ḱe mu go otkrie na carot tolkuvanjeto.“

25a-       Bog go drži kralot vo golema maka, i samata perspektiva da go dobie odgovorot što tolku go posakuva ḱe predizvika negoviot gnev vednaš da stivne.

Dan 2:26 Carot progovori i mu reče na Daniel, čie ime beše Valtazar: „Možeš li da mi go otkrieš sonot što go vidov i negovoto tolkuvanje?

26a-       Paganskoto ime što mu e dadeno ne menuva ništo. Daniel, a ne Valtazar, ḱe mu go dade očekuvaniot odgovor.

Dan 2:27 Daniel odgovori pred carot i reče: „Tajnata što ja bara carot ne može da mu ja otkrijat mudreci, astrolozi, magioničari i gatači.“

27a-       Daniel se zalaga za mudrecite. Ona što carot go baraše od niv beše nadvor od nivniot dofat.

Dan 2:28 No ima Bog na neboto, Koj otkriva tajni i mu objavi na carot Navuhodonosor što ḱe bide vo poslednite denovi. Ova e tvojot son i videnijata što gi vide na tvojot krevet.

28a-       Ova početno objasnuvanje ḱe go napravi Navuhodonosor vnimatelen, bidejḱi temata za idninata otsekogaš gi mačela i voznemiruvala luǵeto, a možnosta za dobivanje odgovori na ovaa tema e vozbudliva i utešna. Daniel go nasočuva vnimanieto na kralot kon nevidliviot živ Bog, što e iznenaduvački za kralot koj se poklonuva na materijalizirani božestva.

Dan 2:29 Dodeka ležeše, care, ti dojdoa misli za toa što ḱe se sluči po ova vreme; i Onoj, Koj otkriva tajni, ti objavi što ḱe se sluči.

Dan 2:30 Ovaa tajna mi e otkriena ne zatoa što sum pomudar od site živi, tuku za da mu bide poznato značenjeto na carot, i za da gi znaeš mislite na svoeto srce.

30a-       Ne e deka vo mene ima mudrost pogolema od site živi suštestva; tuku e za da mu se dade tolkuvanje na carot.

Sovršena poniznost na delo. Daniel se povlekuva i mu kažuva na carot deka ovoj nevidliv Bog e zainteresiran za nego; ovoj Bog e pomoḱen i poefikasen od onie na koi im služel dotogaš. Zamislete go efektot na ovie zborovi vrz negoviot um i srce.

30b-       i za da gi znaeš mislite na tvoeto srce

                Vo paganskata religija, vistinskite Božji standardi za dobro i zlo se ignoriraat. Kralevite nikogaš ne se doveduvaat vo prašanje, bidejḱi se plašat i se užasuvaat poradi nivnata golema moḱ. Otkrivanjeto na vistinskiot Bog ḱe mu ovozmoži na Navuhodonosor postepeno da gi otkrie svoite karakterni mani; nešto što nikoj od negoviot narod ne bi se osmelil da go napravi. Lekcijata e upatena i do nas: možeme da gi znaeme mislite na našite srca samo ako Bog dejstvuva vo našata sovest.

Dan 2:31 O, care, pogledna i ete, golem lik; likot beše ogromen i mnogu veličestven; stoeše pred tebe, a negoviot izgled beše strašen.

31a-       vidovte golema statua; ovaa statua beše ogromna i so izvonreden sjaj

                Statuata ḱe go ilustrira nizot na golemi zemski imperii koi ḱe se nareduvaat edna po druga sč do vraḱanjeto vo slava na Isus Hristos, pa ottuka i nejziniot ogromen izgled . Nejzinata slava e onaa na posledovatelni vladeteli pokrieni so bogatstvo, slava i počesti dadeni od luǵe.

31b -     taa stoeše pred tebe, a nejziniot izgled beše užasen.

                Idninata što ja prorekuva statuata e navistina pred kralot, a ne zad nego. Nejziniot užasen izgled gi pretskažuva mnoštvoto čovečki smrtni slučai što ḱe bidat predizvikani od vojnite i progonstvata što ḱe ja karakteriziraat čovečkata istorija do krajot na svetot; vladetelite odat po trupovite.

Dan 2:32 Glavata na ovoj kip beše od čisto zlato; gradite i racete mu bea od srebro; stomakot i butovite mu bea od bronza;

32a-       Glavata na ovaa statua beše od čisto zlato

                Daniel ḱe go potvrdi toa vo stih 38, glavata od zlato e samiot car Navuhodonosor. Ovoj simbol go karakterizira zatoa što prvo, toj ḱe go preobrati i ḱe mu služi so vera na vistinskiot tvorec Bog. Zlatoto e simbol na pročistena vera vo 1. Petrovo 1:7. Negovoto dolgo vladeenje ḱe ja odbeleži religioznata istorija i ḱe go opravda nejzinoto spomenuvanje vo Biblijata. Pokraj toa, toj ja pretstavuva glavata na izgradbata na nasleduvanjata na zemskite vladeteli. Proroštvoto započnuva vo prvata godina od negovoto vladeenje vo - 605 godina.

32b -     negovite gradi i race bea od srebro

                Srebroto vredi pomalku od zlatoto. Se rasipuva, no zlatoto ostanuva nepromenlivo. Svedoci sme na degradacija na čovečkite vrednosti što go sledi opisot na statuata od gore do dolu. Od 539 godina p.n.e., imperijata na Medite i Persijcite ḱe ja nasledi haldejskata imperija.

32v -      negoviot stomak i butovite bea od bronza

                Bronzata e isto taka so pomala vrednost od srebroto. Taa e metalna legura na baza na bakar. Se vlošuva užasno i go menuva izgledot so tekot na vremeto. Isto taka e potvrda od srebroto, samo po sebe potvrda od zlatoto, koe samo po sebe ostanuva mnogu podatlivo. Seksualnosta e vo centarot na slikata izbrana od Boga, no taa e isto taka slika na čovečkata reprodukcija. Grčkata imperija, bidejḱi toa e navistina ona što e, navistina ḱe se pokaže kako mnogu plodna, davajḱi mu na čoveštvoto svojata paganska kultura što ḱe trae do krajot na svetot. Grčkite statui napraveni od leana i oblikuvana bronza ḱe bidat voshituvani od narodite do krajot. Golotijata na telata e otkriena, a nejziniot izopačen moral e neograničen; ovie raboti ja pravat grčkata imperija tipičen simbol na grevot što ḱe trae niz vekovite i mileniumite do vraḱanjeto na Hristos. Vo Dan. 11:21 do 31, grčkiot kral Antioh IV, poznat kako Epifan, gonitel na evrejskiot narod „7 godini“ pomeǵu 175 i 168 godina, ḱe bide pretstaven kako eden vid na papskiot gonitel na kogo mu prethodi vo proročkata naracija na ova poglavje. Ovoj stih 32 gi grupira i posledovatelno gi evocira imperiite što vodat do Rimskoto Carstvo.

Dan 2:33 Nozete mu se od železo; stapalata mu se del od železo, a del od glina.

33a -      negovite noze, od železo

                Vo četvrtata prorokuvana imperija, Rimskata, se karakterizira so maksimalno stvrdnuvanje, pretstaveno so železo. Toa e isto taka najvulgarniot metal što oksidira, 'rǵosuva i se uništuva. Tuka povtorno degradacijata e potvrdena i naglasena. Rimjanite se politeisti; tie gi prifaḱaat bogovite na porazenite neprijateli. Taka grčkiot grev, preku nivnoto proširuvanje, ḱe se proširi na site narodi na nejzinata imperija.

33b -     negovite stapala, delumno od železo, a delumno od glina

                Vo ovaa faza, eden glinest del ja oslabuva ovaa cvrsta dominacija. Objasnuvanjeto e ednostavno i istorisko. Vo 395 godina, Rimskoto Carstvo se raspadnalo, a potoa desette prsti na stapalata na statuata ḱe go ostvarat vospostavuvanjeto na deset nezavisni hristijanski kralstva, no site staveni pod religiozno tutorstvo na rimskiot episkop, koj ḱe stane papa od 538 godina. Ovie deset kralevi se citirani vo Daniel 7:7 i 24.

Dan 2:34 Gledaše dodeka ne se otcepi kamen bez race, udri vo kipot vo negovite železni i glineni stapala i gi skrši na parčinja.

34a-       Slikata na kamenot što udira e inspirirana od praktikata na kamenuvanje do smrt. Ova e standardot za pogubuvanje na vinovnite grešnici vo drevniot Izrael. Zatoa, ovoj kamen doaǵa da gi kamenuva zemnite grešnici. Poslednata nevolja na Božjiot gnev ḱe bidat kamenjata grad spored Otk. 16:21. Ovaa slika go prorokuva Hristovoto dejstvuvanje protiv grešnicite vo vremeto na negovoto slavno božestveno vraḱanje. Vo Zak. 3:9, Duhot mu go dava na Hristos likot na kamen, glavniot agolen kamen, onoj so koj Bog ja započnuva izgradbata na svojata duhovna gradba: Zašto, ete, na kamenot što go postaviv pred Isus Navin, ima sedum oči vo eden kamen; ete, Jas samiot ḱe gi vrežam gravurite na nego, veli Gospod Savaot; i ḱe go otstranam bezzakonieto na taa zemja, za eden den. Potoa čitame vo Zak. 4:7: Koj si ti, golema goro, pred Zorovavel? Ḱe bideš sramneta. Toj ḱe go postavi nadgrobniot kamen srede izvici: Blagodat, blagodat na nea! Na istoto mesto, vo stihovite 42 i 47, čitame: Toj mi reče: „Što gledaš?“ A jas rekov: „Poglednav i ete, svetilnik cel od zlato, so sad na vrvot, i sedum svetilki na nego, i sedum cevki za svetilkite što se na vrvot od sveḱnikot : … Zašto onie što go prezrea denot na početocite, ḱe se zaraduvaat koga ḱe go vidat visulecot vo rakata na Zorovavel. Ovie sedum se očite Gospodovi, koi odat napred-nazad po celata zemja . “ Za da ja potvrdime ovaa poraka, vo Otk. 5:6 ḱe ja najdeme ovaa slika, vo koja sedumte oči na kamenot i na svetilnikot mu se pripišuvaat na Jagneto Božjo, odnosno na Isus Hristos: I vidov, srede prestolot i četirite živi suštestva i srede starešinite, Jagne kako stoi kako zaklano. Imaše sedum rogovi i sedum oči, koi se sedumte Božji Duhovi isprateni po celata zemja. Sudot na grešnite narodi go izvršuva samiot Bog, bez čovečka raka da intervenira.

Dan 2:35 Togaš železoto, glinata, mesingot, srebroto i zlatoto se skršija zaedno i stanaa kako pleva od letnite gumna; veterot gi odnese i ne se najde mesto za niv. A kamenot što go udri kipot stana golema planina i ja ispolni celata zemja.

35a-       Togaš železoto, glinata, bronzata, srebroto i zlatoto se skršija na parčinja i stanaa kako pleva od letno gumno; veterot gi odnese i ni traga od niv ne se najde.

Po Hristovoto vraḱanje, potomcite na narodite simbolizirani so zlato, srebro, bronza, železo i glina ostanaa vo svoite grevovi i dostojni da bidat uništeni od nego, a slikata go prorokuva ova uništuvanje.

35b-       No kamenot što go udri likot stana golema planina i ja ispolni celata zemja

                Apokalipsata ḱe otkrie deka ova objavuvanje nema da se ispolni celosno sč do po iljada godini nebesen sud, so postavuvanjeto na izbranite na obnovenata zemja, vo Otk. 4:20, 21 i 22.              

Dan 2:36 Ova e sonot: nie ḱe mu go kažeme negovoto značenje na carot.

36a-       Kralot konečno go sluša ona što go sonuval. Takov odgovor ne može da se izmisli, bidejḱi bilo nevozmožno da se izmami. Onoj što mu gi opišuva ovie raboti, zatoa samiot go dobil istoto videnie. I toj, isto taka, odgovara na baranjeto na kralot pokažuvajḱi se sposoben da gi tolkuva slikite i da go dade nivnoto značenje.

Dan 2:37 Care, ti si car nad carevite, zašto nebesniot Bog ti dade carstvo, sila, cvrstina i slava.

37a-       Navistina go cenam ovoj stih kade što go gledame Daniel kako neformalno mu se obraḱa na moḱniot car, nešto što nikoj čovek ne bi se osmelil da go napravi vo našite izopačeni i rasipani denovi. Neformalnata upotreba na poznatoto ne e navredliva; Daniel čuvstvuva počit kon haldejskiot car. Neformalnata upotreba na poznatoto e samo gramatička forma što ja koristi izoliran subjekt što zboruva so edna treta strana. I „kolku i da e golem kralot, toj ne e pomalku čovek“, kako što rekol akterot Molier vo negovo vreme. A naklonot kon neopravdana formalna upotreba se rodil vo negovo vreme so Luj XIV , gordiot „kral na sonce“.

37b-       O, care, ti si car na carevite, zašto nebesniot Bog ti ja dade imperijata

                Poveḱe od počit, Daniel mu dava na carot nebesno priznanie za koe toj ne bil svesen. Vsušnost, nebesniot Car na carevite svedoči deka go izgradil carot na zemnite carevi. Vladeenjeto nad carevite ja sočinuva carskata titula. Simbolot na imperijata se „ orelovite krilja “ što ḱe ja karakteriziraat kako prva imperija vo Daniel 7.

37c -      moḱta,

                Toa go označuva pravoto na dominacija nad mnoštvo i se meri vo količina, odnosno vo masa.   

Može da go zašemeti moḱniot kral i da go ispolni so gordost. Kralot na krajot ḱe se predade na gordosta, a Bog ḱe go izleči od nea preku težok test na ponižuvanje otkrien vo Dan. 4. Toj mora da ja prifati idejata deka ne ja steknal svojata moḱ so sopstvena sila, tuku zatoa što vistinskiot Bog mu ja dal. Vo Dan. 7, ovaa moḱ ḱe go zeme simboličniot lik na Mečkata na Medite i Persijcite.

Ponekogaš, luǵeto se steknuvaat so moḱ preku čuvstvo na praznina vo sebe i vo svoite životi, pa zatoa izvršuvaat samoubistvo. Moḱta go tera čovekot da fantazira za steknuvanje golema sreḱa što nikogaš ne doaǵa. „Sosema nova, sosema nova“, veli pogovorkata, no ova čuvstvo ne trae dolgo. Vo sovremeniot život, poznatite, počituvani i zbogateni umetnici završuvaat so samoubistvo i pokraj očigledniot, brilijanten i slaven uspeh.

37d-       jačina

                Se odnesuva na dejstvoto, pritisokot pod prinuda što go prinuduva protivnikot da se poniži vo borbata. No, ovaa borba može da se vodi protiv samiot sebe. Togaš zboruvame za sila na karakterot. Silata se meri po kvalitet i efikasnost.

Isto taka, ima svoj simbol: lavot spored Sudii 14:18: „ Što e posilno od lav, ili poslatko od med ?“ Silata na lavot e vo negovite muskuli; onie na negovite šepi i kandži, no osobeno onie na negovata usta, koja gi opkružuva i gi zadušuva svoite žrtvi pred da gi progolta. Indirektnoto otkrivanje na ovoj odgovor na zagatkata što im ja postavil Samson na Filistejcite ḱe stane posledica na nesporedliv čin na sila od negova strana protiv niv.

37-mi - i slava .

                Ovoj zbor go menuva značenjeto vo negovite zemski i nebesni koncepcii. Navuhodonosor do ova iskustvo steknal čovečka slava. Zadovolstvoto od dominacijata i odlučuvanjeto za sudbinata na site suštestva na zemjata. Ostanuva da ja otkrie nebesnata slava što Isus Hristos ḱe ja dobie so toa što ḱe se napravi sebesi, Gospodar i Gospodar, sluga na svoite slugi. Za svoeto spasenie, toj ḱe završi so prifaḱanje na ovaa slava i nejzinite nebesni uslovi.                                 

Dan 2:38 Vo tvoite race gi predade, kade i da živeat, čovečkite sinovi, polskite dzverovi i pticite nebesni, i te postavi za vladetel nad site niv; ti si zlatna glava.

38a-       Ovaa slika ḱe se koristi za označuvanje na Navuhodonosor vo Dan. 4:9.

38b -     Ti si zlatnata glava.

                Ovie zborovi pokažuvaat deka Bog odnapred gi znae izborite što ḱe gi napravi Navuhodonosor. Ovoj simbol, zlatnata glava , go prorokuva negovoto idno osvetuvanje i izbor, za večno spasenie. Zlatoto e simbol na pročistena vera spored 1. Petrovo 1:7: deka iskušenieto na vašata vera, koe e poskapoceno od zlatoto koe propaǵa (iako e testirano so ogan), može da rezultira so pofalba, slava i čest pri otkrovenieto na Isus Hristos . Zlatoto , ovoj podatliv metal, e navistina slika na ovoj golem car koj si dozvoluva da bide transformiran preku deloto na Boga tvorec.

Dan 2:39 Po tebe ḱe se pojavi drugo carstvo, pomalo od tebe, i treto carstvo od bronza, koe ḱe vladee nad celata zemja.

39a-       So tekot na vremeto, čovečkite kvaliteti ḱe se vlošat; srebroto na gradite i dvata raka na statuata e pomalku od zlatoto na glavata. Kako Navuhodonosor, Darij Mediecot ḱe se preobrati, Kir II Persiecot isto taka spored Ezra 1:1 do 4, site isto taka go sakaat Daniel; a po niv Darij Persiecot i Artakserks I spored Ezra 6 i 7. Vo iskušenijata, tie ḱe se raduvaat koga ḱe go vidat Bogot na Evreite kako im doaǵa na pomoš na svoite.

39b -     potoa treto carstvo, koe ḱe bide od bronza i koe ḱe dominira nad celata zemja.

                Tuka, situacijata seriozno se vlošuva za grčkata imperija. Bronzata, simbolot što ja pretstavuva, označuva nečistotija, odnosno grev . Proučuvanjeto na Daniel 10 i 11 ḱe ni ovozmoži da razbereme zošto. No, veḱe e dovedena vo prašanje kulturata na narodot kako izumitel na republikanskata sloboda i site nejzini perverzni i korumpirani otstapuvanja koi spored principot nemaat granici, zatoa Bog veli vo Izreki 29:18: Kade što nema otkrovenie, narodot e bez ograničuvanje; sreḱen ako go drži zakonot!

Dan 2:40 I ḱe ima četvrto carstvo, cvrsto kako železo; kako što železoto krši i razdeluva sč, taka ḱe krši i razdeluva sč, kako što železoto krši sč.

40a-       Situacijata se vlošuva so ova četvrto kralstvo, ona na Rim, koe ḱe dominira nad prethodnite imperii i ḱe gi usvoi site nivni božestva, taka što ḱe gi akumulira site nivni negativni karakteristiki, donesuvajḱi novina, železna disciplina so nepomirliva cvrstina. Ova go pravi tolku efikasno što niedna zemja ne može da ě odolee; tolku mnogu što negovata imperija ḱe se protega od Anglija na zapad do Vavilon na istok. Železoto e navistina negov simbol, od negovite mečevi so dve ostrici, negoviot oklop i negovite štitovi, taka što vo napad, vojskata dobiva izgled na oklop ispolnet so vrvovi od kopja, zastrašuvački efikasna protiv neurednite i rasfrlani napadi na svoite neprijateli.

Dan 2:41 I kako što vide deka stapalata i prstite se del od grnčarska glina, a del od železo, taka ḱe se podeli carstvoto; no vo nego ḱe ima del od cvrstinata na železoto, zašto vide železo izmešano so glina.

41a-       Daniel ne go precizira toa, no slikata zboruva. Stapalata i prstite na nozete pretstavuvaat dominantna faza što ḱe go nasledi paganskoto Rimsko Carstvo, simbolizirano so železo . Podeleno, ova Rimsko Carstvo ḱe stane bojno pole na malite kralstva formirani po negovoto raspaǵanje. Sojuzot na železoto i glinata ne sozdava sila, tuku podelba i slabost. Čitame za grnčarska glina . Grnčarot e Bog spored Jeremija 18:6: Ne možam li da postapuvam so vas kako so ovoj grnčar, dome Izrailev? Veli Gospod. Ete, kako što e glinata vo rakata na grnčarot, taka ste i vie vo Moite race, dome Izrailev! Ovaa glina e mirnata komponenta na čoveštvoto od koja Bog gi izbira svoite izbranici, pravejḱi gi sadovi na čest.

Dan 2:42 I kako što prstite na nozete bea del od železo, a del od glina, taka i carstvoto ḱe bide delumno silno, a delumno kršlivo.

42a-       Zabeležete deka Rimskoto Carstvo traelo do krajot na svetot, iako Rimskoto Carstvo go izgubilo svoeto edinstvo i dominacija vo 395 godina. Objasnuvanjeto leži vo negovoto vraḱanje na dominacijata preku religioznoto zaveduvanje na rimokatoličkata vera. Ova se dolželo na vooruženata poddrška što Klovis i vizantiskite imperatori mu ja dale na rimskiot episkop okolu 500 godina. Tie go izgradile negoviot prestiž i negovata nova papska moḱ, što go napravilo, no samo vo očite na luǵeto, zemen poglavar na hristijanskata crkva od 538 godina.

Dan 2:43 Ti go vide železoto izmešano so glina, zašto tie ḱe bidat izmešani so drugari čovečki, no nema da se prilepat eden kon drug, kako što železoto ne se meša so glina.

43a-       Desette prsti na stapalata ḱe stanat deset rogovi vo Dan. 7 :7 i 24. Po teloto i stapalata, tie gi pretstavuvaat zapadnite hristijanski nacii na Evropa vo poslednite denovi, odnosno vo našeto vreme. Osuduvajḱi gi licemernite sojuzi na evropskite nacii, Bog ja otkri pred 2600 godini kršlivosta na dogovorite što gi obedinuvaat narodite na denešna Evropa, tokmu obedineti vrz osnova na „Rimskite dogovori“.

Dan 2:44 Vo denovite na ovie carevi, nebesniot Bog ḱe podigne carstvo, koe nikogaš nema da bide razrušeno, nitu eden narod ḱe go napušti; toa ḱe gi razbie i ḱe gi uništi site ovie carstva, i ḱe stoi zasekogaš.

44a -      Vo vremeto na ovie kralevi

                Rabotata e potvrdena, desette prsti na nozete se sovremenici na slavnoto vraḱanje na Hristos.

44b -     nebesniot Bog ḱe podigne carstvo koe nikogaš nema da bide uništeno

                Izborot na izbranite se vrši pod imeto na Isus Hristos ušte od negovata služba, pri negovoto prvo doaǵanje na zemjata, za da gi iskupi grevovite na onie što gi spasuva. No, vo tekot na dvete iljadi godini što sledea po ovaa služba, ovoj izbor beše izvršen vo poniznost i progonstvo od strana na ǵavolskiot tabor. I od 1843 godina, onie što Isus gi spasuva se malkumina na broj, kako što ḱe potvrdi proučuvanjeto na Daniel 8 i 12.

So završuvanjeto na 6000-te godini pominati vo izborot na izbranite, 7- miot milenium ja otvora sabotata na večnosta samo za izbranite iskupeni so krvta na Isus Hristos od Adam i Eva. Site ḱe bidat izbrani poradi nivnata vernost, bidejḱi Bog gi zema so sebe vernite i poslušnite luǵe, predavajḱi go ǵavolot, negovite buntovni angeli i neposlušnite luǵe na celosno uništuvanje na nivnite duši.

44c-       i koj nema da potpadne pod dominacija na drug narod

                Bidejḱi stava kraj na čovekovata dominacija i nasleduvanje na zemjata.

44d -     Toj ḱe gi skrši i uništi site ovie carstva, a samiot ḱe stoi zasekogaš

                Duhot go objasnuva značenjeto što mu go dava na zborot „kraj“; apsolutno značenje. Ḱe ima eliminacija na celoto čoveštvo. I Otkrovenie 20 ḱe ni otkrie što se slučuva za vreme na 7- miot milenium . Taka ḱe ja otkrieme programata planirana od Boga. Na pustata zemja, ǵavolot ḱe bide držen vo zatvor, bez nikakvo nebesno ili zemsko društvo. A na neboto, 1000 godini, izbranite ḱe im sudat na zlite mrtvi. Na krajot od ovie 1000 godini, zlite ḱe bidat voskresnati za konečniot sud. Ognot što ḱe gi uništi ḱe ja pročisti zemjata što Bog ḱe ja obnovi so toa što ḱe ja proslavi za da gi prečeka svojot prestol i svoite otkupeni izbranici. Slikata na vizijata zatoa sumira posloženi dejstva što ḱe gi otkrie Apokalipsata na Isus Hristos.

Dan 2:45 Eve što znači kamenot što go vide kako e isečen od planinata bez race, i koj gi skrši železoto, bronzata, glinata, srebroto i zlatoto. Velikiot Bog mu objavi na carot što ḱe se sluči potoa. Sonot e siguren, i negovoto tolkuvanje e sigurno.

45a-       Konečno, po negovoto doaǵanje, koga Hristos e simboliziran so kamenot , nebesniot sud od iljada godini i negovoto izvršuvanje na posledniot sud, na novata zemja obnovena od Boga, golemata planina najavena vo vizijata ḱe dobie forma i mesto za večnosta.

Dan 2:46 Togaš carot Navuhodonosor padna ničkum i mu se pokloni na Daniel, i zapoveda da mu prinesat žrtvi i temjan.

46a-       Sč ušte pagan, kralot reagira spored svojata priroda. Otkako dobil od Daniel sč što pobaral, toj se poklonuva pred nego i gi počituva negovite obvrski. Daniel ne se sprotivstavuva na idolopokloničkite postapki što gi pravi kon nego. Sč ušte e prerano da mu se sprotivstavime i da go doveduvame vo prašanje. Vremeto, koe mu pripaǵa na Boga, ḱe si ja završi svojata rabota.

Dan 2:47 I carot mu reče na Daniel: „Navistina, tvojot Bog e Bog na bogovite i Gospodar na carevite i otkriva tajni, zašto ti možeše da ja otkrieš ovaa tajna.“

47a-       Ova beše prviot čekor na carot Navuhodonosor kon negovoto preobraḱanje. Toj nikogaš nema da go zaboravi ova iskustvo koe go prinuduva da priznae deka Daniel e vo kontakt so vistinskiot Bog, vsušnost, Bogot na bogovite i Gospodarot na carevite . No, paganskata pridružba što mu pomaga ḱe go odloži negovoto preobraḱanje. Negovite zborovi svedočat za efikasnosta na proročkoto delo. Božjata moḱ odnapred da kaže što ḱe se sluči go stava normalniot čovek pred dzidot na ubedlivi dokazi na koi izbranite i padnatite se sprotivstavuvaat.

Dan 2:48 Togaš carot go vozviši Daniel i mu dade mnogu golemi darovi, go postavi za vladetel nad celata vavilonska pokraina i go postavi za glaven vojvoda nad site vavilonski mudreci.

48a-       Navuhodonosor se odnesuval kon Daniel na ist način kako što faraonot se odnesuval kon Josif pred nego. Koga se inteligentni, a ne tvrdoglavo zatvoreni i zatvoreni, golemite vodači znaat kako da gi cenat uslugite na slugata koj nosi skapoceni kvaliteti. Tie i nivniot narod se korisnici na božestvenite blagoslovi što počivaat vrz negovite izbranici. Mudrosta na vistinskiot Bog im koristi na site.

Dan 2:49 Daniel go zamoli carot da im ja dade upravata na vavilonskata pokraina na Sedrah, Misah i Avdenago. Sega Daniel beše na carskiot dvor.

49a-       Ovie četiri mladi maži se izdvoija, so svojot osobeno veren stav kon Boga, od drugite mladi Evrei koi dojdoa so niv vo Vavilon. Po ova iskušenie, koe možeše da stane dramatično za site, se pojavuva odobrenieto na živiot Bog. Taka ja gledame razlikata što Bog ja pravi pomeǵu onie koi mu služat i onie koi ne mu služat. Toj gi vozdignuva svoite izbranici koi se pokažaa dostojni, javno, vo očite na site narodi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Daniel 3

 

 

Dan 3:1 Carot Navuhodonosor napravi zlaten kip, visok šeeset lakti i širok šest lakti, i go postavi vo dolinata Dura, vo pokrainata Vavilonska.

3a-         Carot e ubeden, no sč ušte ne e preobraten od živiot Bog na Daniel. I megalomanijata sč ušte go karakterizira. Golemite luǵe što go opkružuvaat go ohrabruvaat na ovoj način kako što lisicata vo basnata pravi so vranata, tie go laskaat i go počituvaat kako bog. Isto taka, kralot završuva sporeduvajḱi se sebesi so bog. Mora da se kaže deka vo paganstvoto, spuštanjeto e lesno bidejḱi drugite lažni božestva se nepodvižni i zamrznati vo forma na statui, dodeka toj, carot, bidejḱi e živ, veḱe e superioren vo odnos na niv. No, kolku lošo se koristi ova zlato za podiganje na statua! Očigledno, prethodnata vizija sč ušte ne vrodila so plod. Možebi duri i počestite što mu gi pokažal Bogot na bogovite pridonele za održuvanje, pa duri i zgolemuvanje na negovata gordost. Zlatniot simbol na verata pročistena so testot spored 1. Petrovo 1:7, ḱe go otkrie prisustvoto na ovoj vid vozvišena vera kaj trojcata drugari na Daniel, vo novoto iskustvo raskažano vo ova poglavje. Ova e lekcija što Bog im ja upatuva osobeno na svoite izbranici na posledniot adventistički test koga smrtnata presuda prorečena vo Otkrovenie 13:15 e na pragot da im gi odzeme životite.

Dan 3:2 Togaš carot Navuhodonosor isprati po nego i gi povika satrapite, upravitelite, upravitelite, sudiite, blagajnicite, gradonačalnicite, sudiite i site vladeteli na pokrainite, za da dojdat na otkrivanjeto na kipot što go postavi carot Navuhodonosor.

2a-         Za razlika od Danielovoto iskušenie vo Dan. 6, iskustvoto ne se dolži na zagovorite na luǵeto okolu carot. Tuka, plodot na negovata ličnost e otkrien.

Dan 3:3 Togaš satrapite, upravitelite, upravitelite, sudiite, blagajnicite, gradonačalnicite, sudiite i site vladeteli na pokrainite se sobraa na otkrivanjeto na kipot što go postavi carot Navuhodonosor. Tie stoeja pred kipot što go postavi Navuhodonosor.

Dan 3:4 I glasnikot izvika glasno, velejḱi: „Ova e zapovedta što vi e dadena, narodi, pleminja i jazici!

Dan 3:5 Vo toj čas, koga ḱe go čuete zvukot na truba, kaval, harfa, sambuka, psaltir, gajda i sekakvi muzički instrumenti, padnete ničkum i poklonete se na zlatniot kip što go postavi carot Navuhodonosor.

5a-         Koga ḱe go čuete zvukot na trubata

                Signalot za testot ḱe bide daden so zvukot na trubata , isto kako što vraḱanjeto na Isus Hristos e simbolizirano vo Otkrovenie 11:15 so zvukot na sedmata truba , a šeste prethodni kazni se isto taka simbolizirani so trubi.

5b -        ḱe se pokloniš

                Poklonuvanjeto e fizička forma na čest. Vo Otkrovenie 13:16, Bog go simbolizira preku rakata na luǵeto koi ḱe go primat žigot na dzverot, što se sostoi od praktikuvanje i počituvanje na paganskiot den na sonceto koj ja zamenil božestvenata sveta sabota .

5c -        i ḱe vi se dopadne

                Obožavanjeto e mentalna forma na počituvanje. Vo Otkrovenie 13:16, Bog go prikažuva toa na čeloto na čovekot koj go prima žigot na dzverot .

                Ovoj stih ni ovozmožuva da gi otkrieme klučevite za ovie simboli citirani vo Apokalipsata na Isus Hristos. Čeloto i rakata na čovekot gi sumiraat negovite misli i negovite dela, a meǵu izbranite, ovie simboli go dobivaat Božjiot pečat vo sprotivnost so žigot na dzverot , identifikuvan so „Nedelata“ na rimokatolicizmot, prifaten i poddržan od protestantite ušte od nivnoto vleguvanje vo ekumenskiot sojuz.

                Celata organizacija na ovaa merka nametnata od carot Navuhodonosor ḱe bide obnovena na krajot na svetot vo testot za vernost kon sabotata na Sozdatelot Bog. Sekoja sabota, odbivanjeto na rabotata od strana na izbranite ḱe svedoči za nivniot otpor kon čovečkiot zakon. A vo nedela, nivnoto odbivanje da učestvuvaat vo nametnatoto zaedničko bogosluženie ḱe gi identifikuva kako buntovnici od koi mora da se oslobodime. Potoa ḱe bide izrečena smrtna kazna. Zatoa, procesot ḱe bide sovršeno vo soglasnost so ona što ḱe go doživeat trojcata drugari na Daniel, samite celosno blagosloveni od Boga za nivnata veḱe pokažana vernost.

                Sepak, pred krajot na svetot, ovaa lekcija prvo im beše ponudena na Evreite od Stariot zavet koi bea podloženi na slično iskušenie pomeǵu 175 i 168 godina, progonuvani do smrt od grčkiot kral Antioh 4, poznat kako Epifan. I Daniel 11 ḱe svedoči deka nekoi verni Evrei pretpočitale da bidat ubieni otkolku da izvršat gnasno delo pred svojot vistinski Bog. Zašto, vo tie denovi, Bog ne interveniral za da gi spasi čudesno, kako što ne interveniral podocna za hristijanite ubieni od Rim.

Dan 3:6 Koj ne padne i ne se pokloni, vednaš ḱe bide frlen vo sredinata na vžarena pečka.

6a-         Za drugarite na Daniel, zakanata e ognenata pečka . Ovaa zakana so smrt e slika na konečnata presuda za smrtta. No, postoi razlika pomeǵu dvete iskustva na početokot i ona na krajot, bidejḱi na krajot, ognenata pečka ḱe bide kaznata na posledniot sud na agresorite što gi progonuvaat Božjite izbrani svetci.

Dan 3:7 Zatoa, koga site narodi go čuja zvukot na trubata, kavalot, harfata, sambukata, psaltirot i site vidovi muzički instrumenti, site narodi, pleminja i jazici padnaa ničkum i se poklonija na zlatniot kip što go postavi carot Navuhodonosor.

7a-         Ova rečisi opšto i ednoglasno odnesuvanje na pokornost na masite na čovečkite zakoni i uredbi sč ušte go prorokuva nivnoto odnesuvanje vo vremeto na posledniot zemen test na verata. Poslednata univerzalna vlada na zemjata ḱe bide počituvana so ist strav.

Dan 3:8 Vo toa vreme, se približija nekoi Haldejci i gi obvinija Evreite.

8a-         Božjite izbrani se meti na ǵavolskiot gnev, koj vladee nad site duši što Bog ne gi priznava kako Negovi izbrani. Na zemjata, ovaa ǵavolska omraza ima forma na ljubomora, a vo isto vreme i na golema omraza. Potoa tie se smetaat za odgovorni za site zla od koi strada čoveštvoto, iako sprotivnoto gi objasnuva ovie zla, koi se ednostavno posledici od otsustvoto na nivna zaštita od Boga. Onie što gi mrazat izbranite krojat zagovor da gi napravat narodna kletva od koja mora da se oslobodime so nivno ubivanje.

Dan 3:9 I mu rekoa na carot Navuhodonosor: „Care, živ da si doveka!

¬9a-       Agentite na ǵavolot vleguvaat na scenata, zapletot stanuva pojasen.

Dan 3:10 Ti dade zapoved sekoj što ḱe go čue zvukot na trubata, kavalot, harfata, sambukata, psaltirot, gajdata i site vidovi instrumenti da padne ničkum i da se pokloni pred zlatniot kip,

10a-       Tie go potsetuvaat kralot na negovite sopstveni zborovi i na redot na negovata kralska vlast na koja se bara poslušnost.

Dan 3:11 i deka sekoj što nema da padne i nema da se pokloni, ḱe bide frlen vo sredinata na vžarena pečka.

11a-       Se potsetuva i na zakanata so smrt; stapicata se zatvora vrz izbranite svetci.

Dan 3:12 A ima nekoi Evrei što gi postavi za upraviteli na vavilonskata pokraina, Sedrah, Misah i Avdenago; tie ne te počituvaat, care, nitu im služat na tvoite bogovi, nitu mu se poklonuvaat na zlatniot kip što si go postavil.

12a-       Ova beše predvidlivo, bidejḱi visokite pozicii im bea dovereni na stranski Evrei, podmolnata ljubomora što beše razgorena beše neizbežna da go manifestira svojot plod na ubistvena omraza. I taka, Božjite izbranici se izdvojuvaat i osuduvaat so narodna odmazda.

Dan 3:13 Togaš Navuhodonosor, razgneven i besen, zapoveda da gi dovedat Sedrah, Misah i Avdenago. I ovie luǵe bea dovedeni pred carot.

13a-       Zapomnete deka ovie trojca maži gi dobija od Navuhodonosor najvisokite pozicii vo negovoto carstvo, bidejḱi mu izgledaa pomudri, pointeligentni od negoviot narod. Zatoa negovoto stavanje vo sostojba na „ iritacija i bes “ ḱe go objasni negovoto momentalno zaboravanje na nivnite isklučitelni kvaliteti.

Dan 3:14 Navuhodonosor im odgovori i reče: „Sedrah, Misah i Avdenago, ne gi li služite li vistinski moite bogovi, nitu mu se poklonuvate li na zlatniot kip što go postaviv?

14a-       Toj duri i ne čeka da odgovorat na negovoto prašanje: Dali namerno gi prekršuvate moite naredbi?

Dan 3:15 Zatoa, bidete podgotveni! Koga ḱe go čuete zvukot na trubata, kavalot, harfata, sambukata, psaltirot, gajdata i site vidovi instrumenti, padnete ničkum i poklonete se na kipot što go napraviv. Ako ne mu se poklonite, vo istiot čas ḱe bidete frleni vo ognena pečka. I koj e toj bog što ḱe ve izbavi od moite race?

15a-       Odednaš sfaḱajḱi kolku mu se korisni ovie luǵe, kralot e podgotven da im ponudi nova šansa so toa što ḱe se pokori na svojata univerzalna carska naredba.

Postavenoto prašanje ḱe dobie neočekuvan odgovor od vistinskiot Bog, kogo Navuhodonosor se čini deka go zaboravil, zafaten so aktivnostite na svojot carski život. Pokraj toa, nema ništo što ukažuva na datumot na nastanot.

Dan 3:16 Togaš Sedrah, Misah i Avdenago mu odgovorija na carot Navuhodonosor i rekoa: „Nemame potreba da ti odgovarame za ova.“

16a-       Ovie zborovi upateni do najmoḱniot kral na negovoto vreme izgledaat skandalozni i nepočituvački, no ovie luǵe što gi kažuvaat ne se buntovni luǵe. Naprotiv, tie se modeli na poslušnost kon živiot Bog na kogo cvrsto odlučile da mu ostanat verni.

Dan 3:17 Ete, našiot Bog, Komu Mu služime, može da nč izbavi od vžarenata pečka i od tvojata raka, care, ḱe nč izbavi.

17a-       Za razlika od carot, vernite izbranici gi zadržale dokazite što Bog im gi dal za da pokažat deka toj bil so niv vo iskušenieto na vizijata. Povrzuvajḱi go ova lično iskustvo so slavnite spomeni na nivniot narod izbaven od Egipḱanite i nivnoto ropstvo, od istiot ovoj veren Bog, tie se dovolno hrabri da mu se sprotivstavat na carot. Nivnata rešitelnost e celosna, duri i po cena na nivnata smrt. No, Duhot gi tera da ja prorokuvaat negovata intervencija: toj ḱe nč izbavi od tvojata raka, o care .

Dan 3:18 No ako ne, neka ti e poznato, care, deka nie nema da im služime na tvoite bogovi, nitu ḱe se poklonuvame na zlatniot kip što si go postavil.

18a-       I vo slučaj Božjata pomoš da ne dojde, podobro e da umrat kako verni izbranici otkolku da preživeat kako predavnici i kukavici. Ovaa vernost ḱe se najde vo testot što go nametnal grčkiot progonitel vo - 168. I potoa, niz celata hristijanska era meǵu vistinskite hristijani koi do krajot na svetot nema da go mešaat Božjiot zakon so zakonot na ǵavolskite luǵe.

Dan 3:19 Togaš Navuhodonosor se ispolni so bes, i liceto mu se izmeni kon Sedrah, Misah i Avdenago. Toj odgovori i zapoveda pečkata da se zagree sedum pati poveḱe otkolku što treba da se zagree.

19a-       Mora da se razbere deka ovoj kral nikogaš ne videl nitu slušnal nekogo da se sprotivstavuva na negovite odluki za vreme na negoviot život; što go opravduva negoviot bes i promenata na izgledot na negovoto lice . Ǵavolot vleguva vo nego za da go navede da gi ubie Božjite izbranici.

Dan 3:20 Potoa im zapoveda na nekoi od najsilnite luǵe vo svojata vojska da gi vrzat Sedrah, Misah i Avdenago i da gi frlat vo vžarenata ognena pečka.

Dan 3:21 Ovie luǵe bea vrzani, so nivnite gaḱi, tuniki, nametki i drugi obleki, i bea frleni vo sredinata na vžarenata pečka.

21a-       Site ovie spomenati materijali se zapalivi, kako i nivnoto meso.

Dan 3:22 I bidejḱi carskata zapoved beše stroga, a pečkata beše prežeška, plamenot gi ubi luǵeto što gi frlija vo nea Sedrah, Misah i Avdenago.

¬22a-    Smrtta na ovie luǵe svedoči za smrtonosnata efikasnost na ognot vo ovaa pečka.

Dan 3:23 I ovie trojca maži, Sedrah, Misah i Avdenago, padnaa vrzani vo sredinata na vžarenata pečka.

23a-       Naredbata na kralot e izvršena, duri i ubivajḱi gi negovite sopstveni slugi.

Dan 3:24 Togaš carot Navuhodonosor se isplaši, brzo stana i im reče na sovetnicite svoi: „Ne frlivme li trojca vrzani vo sredinata na ognot?“ A tie mu rekoa na carot: „Navistina, care!“

24a-       Carot nad kralevite od svoeto vreme ne može da im veruva na svoite oči. Ona što go gleda ja nadminuva sekoja čovečka imaginacija. Toj čuvstvuva potreba da se uveri prašuvajḱi gi onie okolu nego dali frlanjeto trojca luǵe vo ognot na pečkata e realnost. I tie mu go potvrduvaat toa: Sigurno e, o care!

Dan 3:25 A toj odgovori i reče: „Eve, gledam četiri luǵe kako odat odvrzani srede ognot, i ništo ne im e naneseno; a četvrtiot izgleda kako sin bogovi.“

25a-       Se čini deka samo kralot ja imal vizijata za četvrtata figura što go užasnuva. Primernata vera na trojcata maži e počestena i daruvana od Boga. Vo ovoj ogan, kralot može da gi razlikuva luǵeto i gleda figura na svetlina i ogan kako stoi so niv. Ova novo iskustvo go nadminuva prvoto. Realnosta na živiot Bog mu e ušte ednaš dokažana.

25b-       a figurata na četvrtiot nalikuva na sin na bogovite

                Pojavata na ovoj četvrti lik e tolku različna od onaa na luǵeto što kralot go identifikuva so sin na bogovite . Izrazot e soodveten bidejḱi navistina e direktna intervencija na onoj što ḱe stane za luǵeto, Sin Božji i Sin čovečki , imeno, Isus Hristos.

Dan 3:26 Togaš Navuhodonosor se približi do otvorot na ognenata pečka i reče: „Sedrah, Misah i Avdenago, slugi na sevišniot Bog, izlezete i dojdete vamu!“ I Sedrah, Misah i Avdenago izlegoa od sredinata na ognot.

26a-       Ušte ednaš, Navuhodonosor se preobrazuva vo jagne pred lav-kral koj e neizmerno posilen od nego. Ova potsetuvanje go budi svedoštvoto za iskustvoto od prethodnata vizija. Nebesniot Bog mu upatuva vtor apel.

Dan 3:27 I se sobraa satrapite, načalnicite, upravitelite i carskite sovetnici i vidoa deka ognot nema nikakva moḱ vrz telata na luǵeto, nitu kosata na glavata im beše izgorena, nitu gaḱite im bea ošteteni, nitu mirisot na ognot beše vrz niv.

27a-       Vo ova iskustvo, Bog ni dava dokaz, kako što mu napravi na Navuhodonosor, za Negovata vistinska semoḱ. Toj sozdade zemski zakoni koi go uslovuvaat životot na site čovečki suštestva i sekoe životno što živee na Negovata počva i vo Negovata dimenzija. No, Toj samo dokaža deka nitu Toj nitu angelite ne se predmet na ovie zemski pravila. Sozdatel na univerzalnite zakoni, Bog e nad niv i može, po Svoja volja, da naredi čudesni slučai koi, vo Negovo vreme, ḱe mu donesat slava i ugled na Isus Hristos.

Dan 3:28 Togaš Navuhodonosor progovori i reče: „Blagosloven da e Bog na Sedrah, Misah i Avdenago, Koj go isprati Svojot angel i gi izbavi Svoite slugi, koi se nadevaa na Nego i ja prekršija carskata zapoved i gi predadoa svoite tela za da ne služat nitu da se poklonuvaat na drug bog osven na svojot Bog!“

28a-       Gnevot na kralot isčezna. Ušte ednaš, vraten na svoite čovečki noze, toj uči od iskustvoto i izdava naredba so koja ḱe se spreči povtornoto slučuvanje na toa. Zašto iskustvoto e gorčlivo. Bog im pokažal na Vaviloncite deka e živ, aktiven i poln so sila i moḱ.

28b-       koj go isprati svojot angel i gi izbavi svoite slugi koi mu veruvaa, i koi ja prekršija carskata zapoved i gi predadoa svoite tela namesto da služat i da se poklonuvaat na koj bilo drug bog osven na svojot Bog!

                So visok stepen na jasnost, kralot sfaḱa kolku e voshituvačka lojalnosta na luǵeto što negovata glupava gordost sakaše da gi ubie. Nesomneno, toj sfaḱa deka, poradi samata svoja moḱ, bi bilo možno da ja izbegne ovaa glupava iskušenie predizvikana od negovata gordost, koja samo go tera da pravi greški na rizik za nevini luǵe.    

Dan 3:29 A eve ja zapovedta što ja davam: sekoj, od koj bilo narod, pleme ili jazik, što ḱe zboruva lošo za Boga na Sedrah, Misah i Avdenago, ḱe bide isečen na parčinja, a negovata kuḱa ḱe bide pretvorena vo ǵubrište, zašto nema drug bog što može da izbavi kako nego.

29a-       So ovaa deklaracija, carot Navuhodonosor mu ja dava svojata zaštita na Božjiot izbran narod.

                Vo isto vreme, toj im se zakanuva na site što zboruvaat lošo za Bogot na Sedrah, Misah i Avdenago, i precizira deka ḱe bide isečen na parčinja, a negovata kuḱa ḱe bide svedena na kup ǵubre, bidejḱi nema drug bog što može da izbavi kako nego. Soočeni so ovaa zakana, sigurno e deka sč dodeka vladee carot Navuhodonosor, vernite Božji izbranici nema da imaat problemi poradi zagovori.

Dan 3:30 Posle ova, carot gi vozviši Sedrah, Misah i Avdenago vo pokrainata Vavilonska.

30a-       „Sč e dobro što završuva dobro“ za vernite izbranici na živiot Bog, sozdatelot na sč što živee i postoi. Zašto negovite izbranici ḱe voskresnat posledni i ḱe odat po pravot na mrtvite, nivnite poranešni neprijateli, na obnovenata zemja, za večnost.

                Vo poslednoto iskušenie, ḱe se postigne i ovoj sreḱen kraj. Taka, prvite i poslednite iskušenija imaat korist od direktnata intervencija na živiot Bog vo korist na negovite izbrani koi toj doaǵa da gi spasi vo Isus Hristos, Spasitelot, bidejḱi negovoto ime Isus znači „Jahve spasuva“.

               

 

 

 

 

 

 

 

 

Daniel 4

 

Dan 4:1 Carot Navuhodonosor, do site narodi, pleminja i jazici, što živeat po celata zemja: Mir da vi bide izobilen.

1a-         Tonot i formata go dokažuvaat toa: carot što zboruva e onoj što se obratil kon Bogot na Daniel. Negovite izrazi nalikuvaat na spisite od poslanijata na noviot zavet. Toj nudi mir, bidejḱi samiot sega e vo mir, vo svoeto čovečko srce, so Bogot na ljubovta i pravdata, vistinskiot, edniot i edinstven.

Dan 4:2 Mi se čineše dobro da gi objavam znacite i čudata što mi gi napravi Sevišniot Bog.

2a-         Carot sega se odnesuva kako što im rekol Isus na slepite i nemoḱnite izlekuvani od nego: „ Odete, pokažete se vo hramot i objavete što napravil Bog za vas .“ Carot e oživean od istata želba inspirirana od Boga. Bidejḱi preobraḱanjata se možni sekoj den, no Bog ne im dava na site niv vlijanieto na ona što go doživuva eden car nad carevite, eden moḱen i silen car.

Dan 4:3 Kolku se golemi Negovite znaci! Kolku se silni Negovite čudesa! Negovoto carstvo e večno carstvo, a Negovata vlast trae od koleno vo koleno.

3a-         Razbiranjeto i sigurnosta vo ovie raboti mu davaat mir i vistinska sreḱa što veḱe se dostapni ovde dolu. Kralot naučil i razbral sč.

Dan 4:4 Jas, Navuhodonosor, bev spokoen vo svojot dom i sreḱen vo svojot dvorec.

4a-         Miren i sreḱen? Da, no sepak paganin koj ne e preobraten vo vistinskiot Bog.

Dan 4:5 Sonuvav son što me isplaši; mislite što me gonea na krevetot i videnijata vo mojot um me ispolnija so užas.

5a-         Ovoj car Navuhodonosor navistina ni e pretstaven kako izgubenata ovca što Bog vo Hrista doaǵa da ja bara za da ja spasi i spasi od nesreḱa. Zašto po ova mirno i sreḱno zemno vreme, idninata na carot ḱe bide propast i večna smrt. Za negovoto večno spasenie, Bog doaǵa da go voznemiri i mači.

Dan 4:6 Togaš zapovedav i gi dovedoa pred mene site mudreci vavilonski, za da mi go objasnat tolkuvanjeto na sonot.

6a-         Očigledno, Navuhodonosor ima seriozni problemi so memorijata. Zošto vednaš ne go povika Daniel?

Dan 4:7 Potoa dojdoa maǵepsnicite, astrolozite, Haldejcite i gatačite; i im go raskažav sonot, no tie ne me nateraa da go razberam.

7a-         Rabotite se slučuvaat kako vo prvoto videnie, paganskite gatači pretpočitaat da ja priznaat svojata nesposobnost otkolku da mu raskažuvaat basni na carot koj veḱe im se zakani so životite.

Dan 4:8 Posleden od site, Daniel, čie ime e Valtazar, po imeto na mojot bog , zastana pred mene, i duhot na svetite bogovi beše vo nego. Mu go raskažav sonot:

8a-         Pričinata za zaboravanjeto e dadena. Bel sč ušte bil bog na kralot. Tuka se seḱavam deka Darij Mediecot, Kir Persiecot, Darij Persiecot , Artakserks I , spored Ezra 1:6 i 7, site vo svoe vreme ḱe gi cenat evrejskite izbranici i ḱe se poklonuvaat na nivniot eden Bog. Vklučuvajḱi go i Kir za kogo Bog prorokuva vo Isaija 44:28, velejḱi: Jas velam za Kir: Toj e moj pastir i ḱe ja ispolni seta moja volja; toj ḱe kaže za Erusalim: Neka bide povtorno izgraden! I za hramot: Neka bide osnovan! - Prorokuvaniot pastir ḱe ja ispolni proročkata volja na Boga kogo go prepoznava deka go počituva. Ovoj drug tekst ja potvrduva negovata prorokuvana preobraḱanje: Isaija 45:2: Taka veli Gospod na svojot pomazanik, na Kir , i vo stih 13: Jas go podignav Kir vo Mojata pravednost i ḱe gi ispravam site negovi patišta; toj ḱe go izgradi mojot grad i ḱe gi oslobodi moite zarobenici, bez otkup ili podaroci, veli Gospod nad vojskite. I ostvaruvanjeto na ovoj proekt se pojavuva vo Ezra.6:3 do 5: Vo prvata godina na carot Kir, carot Kir ja dade ovaa naredba vo vrska so Božjiot dom vo Erusalim: Neka se izgradi povtorno domot, za da bide mesto kade što se prinesuvaat žrtvi, i neka ima cvrsti temeli. Ḱe bide visok šeeset lakti, širok šeeset lakti, tri reda delkani kamenja i eden red novi drva. Trošocite ḱe gi plati carskiot dom . Osven toa, zlatnite i srebrenite sadovi od Božjiot dom, što Navuhodonosor gi odnel od hramot vo Erusalim i gi odnel vo Vavilon, ḱe bidat vrateni, odneseni vo hramot vo Erusalim na mestoto kade što bile i postaveni vo Božjiot dom. Trošocite ḱe gi plati carskiot dom. Bog mu gi dava počestite što mu gi dal na carot Solomon. No, bidete vnimatelni! Ovoj dekret nema da dozvoli presmetkata predložena vo Dan. 9:25 da se koristi za da se dobie datumot na prvoto doaǵanje na Mesijata; toa ḱe bide presmetkata na carot Artakserks Persiecot. Kir go obnovuva hramot, no Artakserks ḱe odobri obnova na dzidinite na Erusalim i vraḱanje na celiot evrejski narod vo nivnata nacionalna zemja.

Dan 4:9 Valtazare, načalnik na maǵepsnicite, vo kogo, kako što znam, e duhot na svetite bogovi vo tebe, i za kogo niedna tajna ne e teška, kaži mi go tolkuvanjeto na videnijata što gi vidov vo moite soništa.

9a-         Treba da razbereme kade e kralot. Spored nego , toj ostanal pagan i go prepoznaval Bogot na Daniel samo kako ušte eden bog, osven što možel da objasnuva soništa. Ne mu padnalo na pamet da mora da menuva bogovi. Bogot na Daniel bil samo eden bog pokraj drugite.

Dan 4:10 Ova se videnijata na mojot um dodeka ležev na krevetot moj: gledav i, ete, srede zemjata drvo so golema visina.

10a-       Vo slikite što Isus ḱe gi koristi za da im gi drži svoite pouki na duhovnite luǵe što saka da gi poučuva, drvoto ḱe bide slika na čovekot, od trskata što se vitka i krivi do moḱniot i veličestven kedar. I isto kako što čovekot može da go ceni vkusniot plod na drvoto, Bog go ceni ili ne plodot što go davaat negovite sozdanija, od najprijatniot do najmalku prijatniot, duri i odvratniot i odvratniot.

Dan 4:11 I drvoto porasna golemo i silno, a visinata negova dostignuvaše do neboto, a vidlivosta negova do kraištata na celata zemja.

11a-       Vo vizijata za statuata, haldejskiot car veḱe bil sporeden so drvo spored slikata na moḱta, silata i imperijata što mu ja dal vistinskiot Bog.

Dan 4:12 Lisjata mu bea ubavi, a plodovite mu izobilni; davaše hrana za site; polskite dzverovi naoǵaa zasolnište pod negovata senka, i sekoe živo suštestvo jadeše od nea.

12a-       Ovoj moḱen kral go delel so site vo negovata imperija bogatstvoto i hranata proizvedeni pod negovo vodstvo.

12b -     pticite nebesni si pravea dom meǵu negovite granki,

                Izrazot e prerabotka na Dan. 2:38. Vo bukvalna smisla, ovie ptici nebesni go pretstavuvaat mirot i spokojstvoto što vladeat pod negovoto vladeenje. Vo duhovna smisla, tie gi označuvaat Božjite nebesni angeli, no vo ovaa edinstvena referenca vo Propovednik 10:20, se spomenuva samiot Bog, bidejḱi samo toj gi ispituva mislite na sekogo: Ne go prokolnuvaj carot, duri ni vo svoite misli, i ne go prokolnuvaj bogatiot vo svojata spalna soba; zašto pticata nebesna bi go odnela tvojot glas, a krilestoto životno bi gi objavilo tvoite zborovi . Vo poveḱeto citati, pticite nebesni evociraat orli i grablivi ptici, dominirajḱi kaj krilestite vidovi. Pticite se naseluvaat tamu kade što nivnata hrana e izobilna; zatoa, slikata potvrduva prosperitet i sitost so hrana.  

Dan 4:13 Vo videnijata na mojot um, dodeka ležev na krevetot, vidov, i ete, eden od stražarite i svetite sleguvaše od neboto.

13a-       Navistina, nebesnite angeli nemaat potreba da spijat, pa zatoa se vo postojana aktivnost. Onie što se sveti i vo služba na Boga sleguvaat od neboto za da im gi prenesat negovite poraki na negovite zemni slugi.

Dan 4:14 I izvika glasno i reče vaka: „Isečete go drvoto i isečete gi grankite negovi, istresete gi lisjata negovi i rasfrlete go plodot negov; neka izbegaat dzverovite od pod nego i pticite od grankite negovi.“

14a-       Vizijata najavuva deka kralot ḱe go izgubi svoeto carstvo i svojata dominacija nad nego.

Dan 4:15 A penuškata, vo koja se korenite, ostavete ja vo zemjata i vrzete ja so železni i mesingani okovi meǵu polskite rastenija; neka se natopuva so nebesna rosa i neka ima zemna treva kako što imaat životnite.

15a-       No, ostavete go stebloto tamu kade što se korenite vo zemjata

                Kralot ḱe ostane vo svoeto kralstvo; nema da bide proteran.

15b-       i vrzete go so železni i bronzeni sindžiri, meǵu trevata na polinjata

                Nema potreba od železni ili bronzeni sindžiri, bidejḱi Bog ednostavno ḱe go napravi svoeto podatlivo suštestvo da go izgubi razumot i zdraviot razum vo site negovi aspekti, fizički, mentalni i moralni. Moḱniot kral ḱe se smeta sebesi za polski dzver. Zatoa, golemite luǵe na negovoto carstvo ḱe bidat prinudeni da mu ja odzemat dominacijata nad carstvoto.

15v-       Neka bide natopen so nebesnata rosa i neka ja ima, kako dzverovite, trevata na zemjata za svoj del.

                Može da se zamisli zbunetosta na negovite starešini koi ḱe go vidat kako jade treva od zemjata, kako krava ili ovca. Toj ḱe odbie pokrieni živeališta, pretpočitajḱi da živee i spie na polinjata.

Dan 4:16 Ḱe mu se odzeme srceto negovo, ḱe mu se dade srce od životno; i ḱe pominat sedum vreminja nad nego.

                Vo ovoj eksperiment , Bog dava ušte eden dokaz za svojata vistinska semoḱ. Zašto, kako Tvorec na životite na site svoi suštestva, toj može vo sekoj moment, za svoja slava, da napravi nekogo inteligenten ili, naprotiv, da go zanemari. Bidejḱi ostanuva nevidliv za nivnite oči, luǵeto ja ignoriraat ovaa zakana koja postojano gi optovaruva. No, vistina e deka toj intervenira samo retko, a koga go pravi toa, toa e od odredena pričina i cel.

                Kaznata e izmerena. Ḱe se primenuva vrz carot Navuhodonosor sedum pati , odnosno samo sedum godini. Nema legitimitet vo koristenjeto na ova vremetraenje za ništo drugo osven za samiot car. I ovde, so izbiranje na brojot „7“, Bog-tvorec go inicira so svojot „kralski pečat“ dejstvoto što treba da se izvrši.

Dan 4:17 Ova e zbor po naredba na stražarite i zapoved po naredba na svetite: za da znaat živite deka Sevišniot vladee nad čovečkoto carstvo i go dava komu saka, i gi postavuva nad nego najnižnite od luǵeto.

17a-       Ovaa rečenica e dekret na onie što gledaat

                Duhot ja naglasuva isklučitelnata priroda na ovaa božestvena intervencija, na koja ě dava uloga na „uredba“ što im pripaǵa na onie što bdeat . Čovekot mora da nauči deka i pokraj izmamničkite pojavi, postojano e bdeat od nebesni suštestva. Bog saka da go napravi ovoj primer lekcija upatena do čovečkite suštestva do krajot na svetot. Citirajḱi gi onie što bdeat , toj go otkriva sovršenoto kolektivno edinstvo na angelite od Božjiot tabor koj gi povrzuva vo svoite planovi i postapki.

17b - za da znaat živite deka Sevišniot vladee vo čovečkoto carstvo i mu go dava komu saka

                Bog upravuva i kontrolira sč. Čestopati, zaboravajḱi ja ovaa skriena realnost, čovekot veruva deka e gospodar na svojata sudbina i na svoite odluki. Toj misli deka gi izbira svoite vodači, no Bog e toj što gi postavuva na dolžnost, spored svojata dobra volja i svojata procenka za neštata i suštestvata.

17v-       i deka tamu gi odgleduva najodvratnite luǵe

                Točna e izrekata: „Luǵeto gi dobivaat vodačite što gi zaslužuvaat.“ Koga narodot zaslužuva podmolen vodač, Bog mu nametnuva eden.

Dan 4:18 Ova e sonot što go vidov jas, carot Navuhodonosor. Ti, Valtazare, kaži mi go negovoto značenje, zašto site mudreci na moeto carstvo ne možat da mi go kažat, no Ti možeš, zašto duhot na svetite bogovi e vo tebe.

18a -      Navuhodonosor napreduva, no sč ušte ne e preobraten. Sepak, toj smeta deka Daniel im služi na svetite bogovi . Monoteizmot sč ušte ne e razbran od nego.     

Dan 4:19 Togaš Daniel, čie ime beše Valtazar, se zbuni nekoe vreme i negovite misli go voznemiruvaa. Carot odgovori i reče: „Valtazar, neka ne te voznemiruva sonot i negovoto tolkuvanje!“ A Valtazar odgovori: „Gospodaru moj, neka sonot im bide na tvoite neprijateli, a negovoto tolkuvanje na tvoite protivnici.“

19a-       Daniel go razbira sonot i ona što ḱe se sluči e tolku užasno za carot što Daniel bi pretpočital da go vidi ispolneto vrz negovite neprijateli.

Dan 4:20 Drvoto što go vide, koe porasna golemo i silno, čija visina dopiraše do neboto, a negovata vidlivost se protegaše do sekoj del od zemjata;

Dan 4:21 Ova drvo, koe imaše ubavi lisja i mnogu plodovi, vo koe imaše hrana za site, pod koe imaa zasolnište polskite dzverovi, i na čii granki živeališta pravea pticite nebesni,

21a -      zeleniloto beše prekrasno

                Fizički izgled i obleka.

21b-       i izobilstvo ovošje

                Izobilstvoto na prosperitet.

21c -      koj noseše hrana za site

                Koj obezbedi egzistencija so hrana za celiot svoj narod.

21d -     pod koj se zasolnuvaa dzverovite od polinjata

                Carot, zaštitnik na svoite slugi.

21-vi -   i meǵu čii granki pticite nebesni si napravija živealište,

                Pod negovo vladeenje, negoviot narod živeel vo golema bezbednost. Pticite odletuvale i go napuštale drvoto pri najmal znak na opasnost.

Dan 4:22 Ti, care, stana golem i silen, i tvojata veličina se zgolemi i se iskači do nebesata, i tvojata vlast se protega do krajot na zemjata.

Dan 4:23 Carot vide eden od stražarite i svetiite kako sleguva od neboto i veli: „Isečete go drvoto i uništete go, a trupecot so korenot ostavete go vo zemjata i vrzete go so železni i mesingani okovi meǵu polskata treva, i ostavete go da bide natopeno so nebesnata rosa, i neka mu bide del so polskite dzverovi dodeka ne pominat sedum vreminja nad nego.“

Dan 4:24 Ova e tolkuvanjeto, care; ova e odlukata na Sevišniot, što ḱe se donese vrz mojot gospodar, carot:

Dan 4:25 Ḱe te izbrkaat od luǵeto, i tvoeto živealište ḱe bide so polskite dzverovi; ḱe te nateraat da jadeš treva kako volovi; ḱe bideš natopen so nebesna rosa i ḱe pominat sedum vreminja nad tebe, dodeka ne poznaeš deka Sevišniot vladee nad čovečkoto carstvo i go dava komu saka.

25a-       dodeka ne znaeš deka Sevišniot vladee vo carstvoto čovečki i mu go dava na kogo saka.

                Daniel go spomenuva Boga narekuvajḱi go „Sevišen“. Na toj način gi nasočuva mislite na kralot kon postoenjeto na edniot Bog; ideja što kralot ima golemi teškotii da ja razbere, poradi negovoto politeističko poteklo nasledeno od tatko na sin.

Dan 4:26 Naredbata da se ostavi trupecot tamu kade što se korenite na drvoto znači deka tvoeto carstvo ḱe ostane so tebe koga ḱe prepoznaeš deka onoj što vladee e na neboto.

26a-       Koga ḱe prepoznae deka onoj što vladee e na neboto, iskustvoto na ponižuvanje ḱe prestane bidejḱi kralot ḱe bide ubeden i preobraten.

Dan 4:27 Zatoa, care, neka bide dobar mojot sovet so tebe: stavi kraj na tvoite grevovi pravejḱi pravda, a na tvoite bezzakonija pokažuvajḱi milost kon stradalnicite, i tvojata blagosostojba neka prodolži.

27a-       Koga carot ḱe gi primeni vo praksa rabotite što Daniel gi naveduva vo ovoj stih, toj navistina ḱe bide preobraten. No, ovoj karakter e predaden na gordosta; negovata neosporna moḱ go napravila kapriciozen i čestopati nepraveden, kako što nč naučija prethodnite otkrieni iskustva.

Dan 4:28  Site ovie raboti se ispolnija vrz carot Navuhodonosor .

28a-       Ovaa izjava na Daniel zabranuva kakvo bilo drugo tolkuvanje na ova proroštvo, koe gi osuduva na ništovnost proročkite osnovi što gi učat Jehovinite svedoci i koja bilo druga religiozna grupa što bi go prekršila praviloto definirano od Daniel. Pokraj toa, sodržinata na celoto poglavje dava dokaz za ova. Zašto prikaznata ḱe nč nauči zošto kralot e pogoden od kletva vo proroštvoto za drvoto.

Dan 4:29 I se sluči, po dvanaeset meseci, koga odeše vo carskiot dvorec vo Vavilon,

29a - pominuvaat            12 meseci, ili edna godina ili „ vreme “ pomeǵu vizijata i nejzinoto ostvaruvanje.            

Dan 4:30 Carot progovori i reče: „Ne e li ovoj golemiot Vavilon, što go izgradiv za carstvoto so silata na Mojata sila i za slavata na Moeto veličie?

30a-       Ova e sudbonosniot moment koga kralot ḱe beše podobro da molčeše. No, možeme da go razbereme ova bidejḱi negoviot Vavilon beše navistina čisto čudo, sč ušte naveden kako edno od „sedumte svetski čuda“. Bujni visečki gradini od zelenilo, ezerca, prostrani ploštadi i bedemi na kvadrat od 40 km od sekoja strana. bedemi na vrvot od koi dve kočii možele da se preminat po celata dolžina na bedemite; avtopatot od toa vreme. Edna od negovite porti, rekonstruirana vo Berlin, e vo centarot na dva dzida sostaveni od sini emajlirani kamenja na koi e vrežan amblemot na kralot: lav so orlovi krilja što go spomenuva Daniel 7:4. Toj imal pričina da bide gord. No, Bog ne gleda gordost vo svoite zborovi, toj gleda gordost, no pred sč zaboravenost i prezir kon negovite prethodni iskustva. Sekako, ovoj kral ne e edinstvenoto gordo suštestvo na zemjata, no Bog go nasočil svojot pogled kon nego, go saka na svojot raj i ḱe go ima. Ova zaslužuva objasnuvanje: Bog gi sudi svoite sozdanija nadvor od izgledot. Toj gi ispituva nivnite srca i nivnite misli i, bez nikogaš da pogreši, gi prepoznava ovcite dostojni za spasenie. Ova go naveduva ponekogaš da insistira i da pravi čuda, no metodot e opravdan, spored kvalitetot na dobieniot konečen rezultat.

Dan 4:31 Dodeka slovoto sč ušte beše vo ustata na carot, se slušna glas od neboto: „Care Navuhodonosor, carstvoto ti se odzema!“

31a-       Navuhodonosor e žrtva na Božjata ljubov, koja mu postavila stapica i go predupredila za toa vo negoviot proročki son. Nebesnata presuda može da se čue, no da se raduvame bidejḱi štetata što Bog ḱe mu ja nanese ḱe mu go spasi životot i ḱe go napravi večen.

Dan 4:32 Ḱe te izgonat od luǵeto, a tvoeto živealište ḱe bide so polskite dzverovi; ḱe te nateraat da jadeš treva kako volovi; i sedum vreminja ḱe pominat nad tebe, dodeka ne poznaeš deka Sevišniot vladee nad čovečkoto carstvo i mu go dava komu saka.

32a-       Sedum godini, odnosno sedum pati , kralot ja gubi svojata bistrina i negoviot um go ubeduva deka e samo životno.

Dan 4:33 I se ispolni zborot vrz Navuhodonosor: beše proteran od luǵeto, jadeše treva kako volovi, a teloto mu beše natopeno so nebesnata rosa, dodeka vlaknata ne mu porasnaa kako orlovi perduvi, a kandžite kako ptičji nokti.

33a-       Carot svedoči deka sč što bilo objaveno vo vizijata navistina se ispolni vrz nego. Pišuvajḱi go svoeto svedoštvo, preobrateniot car go evocira ova ponižuvačko iskustvo, zboruvajḱi za sebe vo treto lice. Sramot sč ušte go tera da se povleče čekor nazad. Drugo objasnuvanje ostanuva možno: ova svedoštvo go napišale zaedno carot i Daniel, negoviot nov brat vo vistinskiot Bog.

Dan 4:34 I po odredenoto vreme, jas, Navuhodonosor, gi podignav očite kon neboto, i moite čuvstva se vratija kon mene, i Go blagosloviv Sevišniot, i Go falev i proslaviv Onoj, Koj živee večno, čija vlast e večna vlast, i čie carstvo trae od koleno vo koleno.

34a-       Mudriot i semoḱen Bog ja dobiva ljubovta na izgubenata ovca. Taa se vratila na Negovoto stado i gi umnožuva svoite pofalbi za Negovata slava.

34b -     onoj čija vlast e večna vlast i čie carstvo trae od koleno na koleno

                Formulata se odnesuva na 5-toto carstvo , ovoj pat večno, od videnieto na Sinot Čovečki vo Dan. 7:14: I Mu beše dadena vlast, slava i carstvo; i site narodi, pleminja i jazici treba da Mu služat. Negovoto carstvo e večno carstvo, koe nema da pomine, i Negovoto carstvo koe nikogaš nema da bide uništeno . I isto taka vo videnieto za likot vo Dan. 2:44: Vo denovite na ovie carevi, nebesniot Bog ḱe podigne carstvo, koe nikogaš nema da bide uništeno; i koe nema da bide ostaveno na drugi narodi; i toa ḱe gi skrši na parčinja i ḱe gi uništi site ovie carstva, i ḱe stoi zasekogaš .

Dan 4:35 Site žiteli na zemjata se kako ništo vo Negovite oči; toj pravi spored Svojata volja vo nebesnata vojska i meǵu žitelite na zemjata; i nema nikoj što može da ja zadrži rakata Negova ili da Mu kaže: „Što praviš?“

35a-       Slava na živiot Bog! Zašto ovoj pat carot sč razbra i se obrati.

Dan 4:36 Vo toa vreme mi se vratija razumot, i slavata na moeto carstvo, moeto veličie i mojot sjaj mi bea vrateni; moite sovetnici i moite blagorodnici me baraa povtorno; i bev vraten vo moeto carstvo, i mojata sila se zgolemi.

36a-       Kako pravedniot i ispraven Jov, na kogo Bog mu vrati sinovi, ḱerki i potomstvo na krajot od negovoto iskušenie, kralot ja vraḱa doverbata na svoite blagorodnici i go prodolžuva svoeto vladeenje, sega mudar meǵu vistinski mudrite, prosvetlen od živiot Bog. Ova iskustvo dokažuva deka Bog go dava carstvoto na kogo saka. Toj gi inspiriraše golemite Haldejci povtorno da go pobaraat svojot kral.

Dan 4:37 A jas, Navuhodonosor, go falam, vozvišuvam i počituvam nebesniot Car, čii dela se vistina i Negovite patišta se pravda, a onie što odat vo gordost, Toj može da gi poniži.

37a-       Toj može da go kaže toa zatoa što platil za da može da go kaže.

                Za da se izbegne najlošoto, vadenjeto zab može da bide mnogu bolno; no vlogovite možat da go opravdaat stradanjeto. Za da se dobie večnosta, možebi ḱe bide potrebno da se pomine niz teški ili mnogu teški iskušenija; kinenjeto na gordosta ḱe gi opravda koga e možno. Znaejḱi go svojot potencijal, Isus Hristos go zaslepil Pavle na patot kon Damask, za duhovno slepiot „progonitel na negovite braḱa“ da stane negov veren i revnosen svedok otkako ḱe go vrati vidot na negovite oči, no pred sč, vidot na negoviot duh.

Daniel 5

 

 

Dan 5:1 Carot Valtazar priredi golema gozba za svoite knezovi, iljada od niv, i pieše vino pred niv.

1a-         Carot Navuhodonosor počinal vo Božjiot mir koga bil dosta star, a negoviot sin Nabonid go nasledil, koj ne bil sklonen da vladee, pa zatoa go ostavil svojot sin Valtazar da vladee na negovo mesto. Ova ime, koe znači „Vel go štiti carot“, predizvik što Bog ima namera da go prezeme, ne treba da se meša so ona što Navuhodonosor mu go dal na Daniel: Valtazar, što znači „Vel ḱe štiti“. Vo potekloto na ovie iminja e obožavanjeto na Bel ili Velijal, zad kogo stoi edinstveniot organizator na politeizmot: Satana, ǵavolot. Kako što ḱe vidime, naslednicite na preobrateniot car ne go sledele vo ovaa nasoka.

Dan 5:2 Otkako Valtazar go proba vinoto, gi donese zlatnite i srebrenite sadovi što negoviot tatko Navuhodonosor gi beše iznel od hramot vo Erusalim, za da možat carot i negovite blagorodnici, negovite ženi i negovite konkubini da pijat od niv.

2a-         Za ovoj paganski kral, ovie zlatni i srebreni sadovi se samo plen zemen od Evreite. Otkako izbral da go ignorira vistinskiot Bog kon kogo se obratil Navuhodonosor, toj ne go zema predvid faktot deka ovoj živ Bog gi sudi site negovi postapki. Koristejḱi gi za podla i profana cel ovie raboti osveteni i osveteni vo služba na Boga Sozdatelot, toj ja pravi poslednata greška vo svojot kratok život. Vo negovo vreme, Navuhodonosor znael kako da ja zeme predvid aktivnata moḱ na Bogot na Evreite zatoa što razbral deka negovite nacionalni bogovi vsušnost ne postojat. Site narodi potčineti na vavilonskiot kral go slušnale negovoto moḱno svedoštvo vo korist na nebesniot Car, a kamoli negovoto blisko semejstvo. Zatoa, Bog ima sekoja pričina da se pokaže sega praveden i nemilosrden.

Dan 5:3 Potoa gi donesoa zlatnite sadovi što bea izneseni od hramot, od Božjiot dom, koj beše vo Erusalim; i carot i negovite knezovi, negovite ženi i negovite naložnici pieja od niv.

3a-         Daniel insistira na potekloto na ovie vazni koi bile otstraneti na hramot, na Božjiot dom vo Erusalim. Veḱe, gledajḱi deka evrejskiot Bog dozvolil ovie raboti da bidat otstraneti od negoviot hram, mladiot kral trebalo da razbere deka vistinskiot Bog gi kaznuva i strogo gi kara onie što mu služat lošo. Paganskite bogovi ne pravat takvi raboti, a nivnite službenici samo sakaat da im ugodat na luǵeto čijašto lekovernost ja eksploatiraat.

Dan 5:4 I pieja vino i gi falea bogovite od zlato, srebro, mesing, železo, drvo i kamen.

4a-         Profaniot običaj e zastaren, toa e idolopoklonički običaj, vrv na gnasotijata kon Boga. Važen detalj, vo golema demonstracija na nebrežnost, kralot se goštava so svoite prijateli, dodeka negoviot grad e pod zakana od Medijcite i Persijcite koi go opsaduvaat.

Dan 5:5 I vo toj mig se pojavija prsti od čovečka raka, koi pišuvaa sproti svetilnikot, vrz malterot od dzidot na carskiot dvorec. I carot go vide delot od rakata što pišuvaše.

5a-         Bidejḱi čudata od vremeto na Navuhodonosor bile prezirani, ova novo čudo ne e nameneto da gi preobrati, tuku da gi uništi životite na vinovnite, kako što ḱe vidime. Pred zlobnite obviniteli koi sakale smrt na grešnik, Isus Hristos isto taka gi pišuva vo pesok so prst grevovite što gi pravat vo tajnost.

Dan 5:6 Togaš liceto na carot se smeni i negovite misli go voznemirija; zglobovite na slabinite mu se olabavija, a kolenata mu se sudrija edno so drugo.

6a-         Čudoto stapuva na sila vednaš. I pokraj negovoto pijanstvo, negoviot um reagira; toj e preplašen.

Dan 5:7 I carot izvika glasno da gi dovedat dzvezdite, Haldejcite i gatačite. Carot im reče na vavilonskite mudreci: „Koj ḱe go pročita ova pismo i ḱe mi go pokaže negovoto tolkuvanje, ḱe se obleče vo purpurna obleka, ḱe nosi zlatna veriga okolu vratot i ḱe bide tret vladetel vo carstvoto.“

7a-         Ušte ednaš, Daniel e ignoriran; negovite svedoštva se prezirani od strana na kralskoto nasledstvo. I povtorno, vo ekstremna maka, mladiot kral vetuva najvisoki počesti za onoj što ḱe se dokaže deka e sposoben da ja dešifrira porakata napišana na dzidot na natpriroden način. Koj i da go stori ova, ḱe go dobie tretoto mesto vo carstvoto, bidejḱi Nabonid i Valtazar go zazemaat prvoto i vtoroto mesto.

Dan 5:8 Togaš vlegoa site carski mudreci, no ne možea da go pročitaat napišanoto nitu da mu go objasnat na carot tolkuvanjeto.

8a-         Kako i pod Navuhodonosor, ova ostanuva nevozmožno za paganskite mudreci.

Dan 5:9 Togaš carot Valtazar se isplaši mnogu, liceto mu se izmeni, a negovite blagorodnici se užasnaa.

Dan 5:10 Caricata, poradi zborovite na carot i negovite blagorodnici, vleze vo trpezarijata i reče vaka: „Care, živej večno! Neka ne te voznemiruvaat tvoite misli i neka ne se promeni tvoeto lice!“

Dan 5:11 Vo tvoeto carstvo ima čovek vo kogo e duhot na svetite bogovi; i vo vremeto na tvojot tatko se najde vo nego svetlina, razum i mudrost kako mudrosta na bogovite. Zatoa carot Navuhodonosor, tvojot tatko, go postavi za načalnik na maǵepsnicite, na dzvezdite, na Haldejcite i na gatačite,

Dan 5:12 zašto vo nego se najde golem um, znaenje i razbiranje, tolkuvanje na soništa, objasnuvanje na mračni izreki i rešavanje na teški prašanja, tokmu Daniel, kogo go postavi carot Valtazar. Neka se povika Daniel, i toj ḱe go kaže tolkuvanjeto.

12a-       Ova svedoštvo od kralicata e začuduvačko i go osuduva celoto kralsko semejstvo: go znaevme toa... no odlučivme da ne go zememe predvid.

Dan 5:13 Togaš Daniel go dovedoa pred carot. Carot odgovori i mu reče na Daniel: „Dali si ti Daniel, eden od judejskite zarobenici, kogo mojot tatko go dovede od Judeja?“

Dan 5:14 Slušnav za tebe deka duhot na bogovite e vo tebe i deka svetlinata, razumot i mudrosta se naoǵaat vo tebe.

Dan 5:15 Mudrecite i astrolozite bea dovedeni pred mene za da go pročitaat ova pismo i da mi go objasnat negovoto tolkuvanje, no ne možea da go objasnat tolkuvanjeto na zborovite.

Dan 5:16 Slušnav deka možeš da davaš objasnuvanja i da rešavaš teški prašanja; sega, ako možeš da go pročitaš ova pismo i da mi go kažeš tolkuvanjeto, ḱe bideš oblečen vo purpurna obleka, ḱe imaš zlatna veriga okolu vratot i ḱe bideš tret vo vladata na carstvoto.

16a-       Treto mesto po Nabonid, negoviot tatko i sebesi.

Dan 5:17 Togaš Daniel odgovori pred carot: „Začuvaj gi svoite darovi, a nagradite daj mu na drug; no jas ḱe mu go pročitam pismoto na carot i ḱe mu go pokažam negovoto tolkuvanje.“

17a-       Daniel e star i ne im pridava važnost na počestite ili dobrata i vrednostite na srebroto i zlatoto, no možnosta da se potseti na ovoj mlad kral na negovite maani, negovite grevovi što ḱe mora da gi plati so svojot život, ne može da se odbie i toj e Božji sluga za vakov vid dejstvie.

Dan 5:18 Care, sevišniot Bog mu dade na tvojot tatko Navuhodonosor carstvo, veličie, slava i veličie.

18a-       Vladeenjeto na Navuhodonosor bilo delo i dar na vistinskiot Bog, kako i negovata veličestvenost , koja toj pogrešno ja pripišal na sopstvenata sila , preku gordost, pred da bide zašemeten od Boga sedum godini.

Dan 5:19 I poradi veličieto što mu go dade, site narodi, pleminja i jazici se plašea i treperea pred Nego. Kogo sakaše, go ubivaše, kogo sakaše, go ostavaše živ; kogo sakaše, go vozdignuvaše, i kogo sakaše, go ponižuvaše.

19a-       Kralot gi ubi onie što gi sakaše

                Osobeno, ovaa od Boga dadena moḱ go navela da go kazni buntovniot evrejski narod i da pogubi mnogu od negovite pretstavnici.

19b -     i im go poštedi životot na onie što gi sakaše

                Daniel i zarobenite Evrei imale korist od toa.

19v -      gi odgleda onie što gi sakaše

                Daniel i negovite trojca verni drugari bile izdignati od carot Navuhodonosor nad Haldejcite.

19d-       i gi spušti onie što gi sakaše

                Blagorodnicite na negovoto kralstvo morale da se soglasat da bidat upravuvani od mladi stranci od evrejsko zarobeništvo. So negovata moḱna raka, evrejskata nacionalna gordost bila ponižena i uništena.

Dan 5:20 No koga srceto mu se vozdigna, a duhot mu se zakoravi do arogancija, beše soboren od carskiot prestol i slavata mu beše odzemena;

20a-       Iskustvoto na carot Navuhodonosor ni ovozmožuva da ja razbereme arogancijata što mu se pripišuva na papskiot car od Dan. 7:8. Daniel mu pokažuva na carot deka apsolutnata moḱ mu e dadena od Boga na kogo saka, spored negovata programa. No, potsetuvajḱi se na ponižuvanjeto na carot Navuhodonosor, toj go potsetuva deka kolku i da e moḱen, zemskiot car zavisi od neograničenata moḱ na nebesniot car.

Dan 5:21 I beše izbrkan od sinovite čovečki, i srceto mu stana kako srceto na životnite, i živeališteto mu beše so divite oslinja; i mu davaa treva da jade kako volovi, i teloto mu beše natopeno so nebesnata rosa, dodeka ne sfati deka Sevišniot Bog vladee vo carstvoto čovečki i go dava komu saka.

21a-       Samo vo ovoj stih go zabeležuvam spomenuvanjeto na „ divi magarinja “. Magareto e tipičen simbol na tvrdoglavost: „tvrdoglavo kako magare“, osobeno ako e i „divo“ i ne e pripitomeno. Toa e simbolot što go pretstavuva duhot na čovekot koj odbiva da gi čue lekciite dadeni od Boga preku iskustvata od negoviot život i preku negovite bibliski otkrovenija.

Dan 5:22 A ti, Valtazare, sine negov, ne go smiri srceto svoe, iako znaeše sč ova.

22a-       Vsušnost, tokmu Valtazar se odnesuval kako „divo magare“ ne zemajḱi go predvid iskustvoto što go doživeal negoviot „tatko“ (negoviot dedo).

Dan 5:23 Se krenavte protiv Gospoda nebesen; sadovite od Negoviot dom bea doneseni pred vas, i so niv pievte vino, ti i vašite blagorodnici, vašite ženi i vašite konkubini; gi falevte bogovite od srebro, zlato, mesing, železo, drvo i kamen, koi ne gledaat, nitu slušaat, nitu znaat; i ne go proslavivte Boga vo Čija raka e vašiot zdiv i site vaši patišta.

23a-       Valtazar gi oskvernavi zlatnite sadovi što bea posveteni na Boga Sozdatel za religiozna služba vo negoviot hram. No, koristejḱi gi za da gi slavi lažnite paganski bogovi, toj go postigna vrvot na gnasotijata . Ovaa slika go podgotvuva patot za onaa od Otk. 17:4: Ovaa žena beše oblečena vo purpurna i crvena boja, i ukrasena so zlato, skapoceni kamenja i biseri. Vo rakata držeše zlatna čaša polna so gnasotii i nečistotijata na nejzinata prostitucija . Tamu taa go dobiva imeto „ Golemiot Vavilon “ vo stih 5.

Dan 5:24 Zatoa go isprati delot od rakata što go napiša ova pismo.

24a-       Za vozvrat, Valtazar predocna go otkriva postoenjeto na vistinskiot živ Bog koj dejstvuva i reagira na čudesen način na odnesuvanjeto na luǵeto.

Dan 5:25 Ova e napišanoto: Mene, Mene, Tekel, Ufarsin.

25a-       Prevod: broeno, prebroeno, izmereno i podeleno

Dan 5:26 I ova e tolkuvanjeto na zborovite: Izbrojano: Bog go izbroi tvoeto carstvo i mu stavi kraj.

26a-       Prvoto „ broelo “ go targetira početokot na vladeenjeto, a vtoroto „ broelo “ krajot na ova vladeenje.

Dan 5:27 Izmeren: Izmeren si na vagata i se najdeš deka si nedostatok.

27a-       Vagite ovde se simbol na božestveniot sud. Luǵeto gi usvoile za da gi označat uslugite na pravdata; mnogu nesovršena pravda. No, Božjata e sovršena i vrz osnova na slikata na dvostrana vaga , toj gi meri delata na dobroto i zloto što gi izvršil onoj što e suden. Ako vagata na dobroto e polesna od onaa na zloto, božestvenata osuda e opravdana. I ova e slučajot so carot Valtazar.

Dan 5:28 Podeleno: Tvoeto carstvo ḱe bide podeleno i dadeno na Medijcite i Persijcite.

28a-       Dodeka toj se prepuštal na odvratni pijančenja vo svojot kralski dvorec, predvoden od kralot Darij, Medijcite vlegle vo Vavilon preku rečnoto korito, koe privremeno bilo prenasočeno i presušeno.

Dan 5:29 Togaš Valtazar zapoveda, ta go oblekoa Daniel vo purpurna obleka, mu stavija zlaten sindžir okolu vratot i objavija deka ḱe go ima tretoto mesto vo carstvoto.

Dan 5:30 Istata noḱ beše ubien Valtazar, haldejskiot car.

Dan 5:31 A Darij Mediecot go prezede carstvoto, na šeeset i dve godini.

31a-       Ovoj precizen izveštaj od očevidec za Daniel ne e priznat od istoričarite koi mu go pripišuvaat ova dejstvo na persiskiot kral Kir 2 Veliki vo – 539 godina.

 

               

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Daniel 6

 

                Učenjeto na ova poglavje 6 e identično so ona od Daniel 3. Ovoj pat, go pretstavuva Daniel vo test za primerna vernost , koj treba da se imitira i reproducira za site izbrani povikani od Boga vo Isus Hristos. Komentarite se korisni, no dovolno e da se pročita i zapomni lekcijata. Carot Darij se odnesuva kako Navuhodonosor vo svoeto vreme i, pak, na 62 godini , toj ḱe ja priznae slavata na živiot Bog na Daniel; preobraḱanje dobieno so svedoštvoto za vernosta na Daniel koga Bog go zaštitil od lavovite . Od početokot na nivnata vrska, toj ima naklonetost i interes za Daniel koj mu služi verno i česno i vo kogo toj prepoznava ... povisok um .

 

Dan 6:1 Na Darij mu beše drago da postavi nad carstvoto sto i dvaeset satrapi, koi trebaše da bidat niz celoto carstvo.

1a-         Carot Darij ja otkriva svojata mudrost doveruvajḱi go upravuvanjeto so kralstvoto na 120 guverneri osnovani vo nad 120 provincii.

Dan 6:2 I postavi nad niv trojca vojvodi, meǵu niv i Daniel, za da im položat smetka satrapite, i za da ne pretrpi nikakva šteta carot.

2a-         Daniel e sč ušte meǵu glavnite vodači koi gi nadgleduvaat satrapite.

Dan 6:3 Daniel beše pogolem od knezovite i satrapite, zašto vo nego imaše vozvišen duh; i carot pomisli da go postavi nad celoto carstvo.

3a-         Darij, pak, ja zabeležuva superiornosta na Daniel vo negoviot inteligenten i mudar um. A negoviot plan da go postavi nad site ḱe predizvika ljubomora i omraza kon Daniel.

Dan 6:4 Togaš knezovite i satrapite baraa povod da go obvinat Daniel za carstvoto, no ne možea da najdat povod ni prekor, zašto toj beše veren i vo nego ne se najde nikakva vina ni zlo.

4a-         Daniel mu služi na Boga kade i da go postavi, pa zatoa mu služi na carot so istata posvetenost i vernost. Taka, toj izgleda besprekoren ; kriterium što se naoǵa meǵu „adventističkite“ svetci od poslednite denovi spored Otkrovenie 14:5.

Dan 6:5 A luǵeto rekoa: „Nema da najdeme nikakva pričina protiv ovoj Daniel, osven vo zakonot na negoviot Bog.“

5a-         Ovie argumenti go otkrivaat razmisluvanjeto na ǵavolskiot tabor za posledniot zemen test na verata vo koj sabotniot odmor od sedmiot den od Božjiot zakon ḱe dozvoli ubivanje na negovite verni slugi, bidejḱi tie nema da se soglasat da go počituvaat ostatokot od prviot den što e zadolžitelen, nedelata od rimskiot religiozen zakon.       

Dan 6:6 Togaš tie knezovi i satrapi dojdoa kaj carot so vreva i mu rekoa: „Caru Darie, živej večno!“

6a-         Ovoj buren zapis ima za cel da go potseti kralot na silata na brojnosta, negovata sposobnost da sozdava nemiri i zatoa potrebata da ja zajakne svojata dominacija.        

Dan 6:7 Site knezovi na carstvoto, upravitelite, satrapite, sovetnicite i upravitelite se soglasija da se izdade carska naredba, so stroga naredba, deka sekoj što vo rok od trieset dena ḱe se pomoli na koj bilo bog ili čovek, osven na tebe, care, ḱe bide frlen vo lavovska jama.

7a-         Dotogaš, kralot Darij ne se obiduval da gi prinudi luǵeto od negovoto kralstvo da mu služat na eden bog, a ne na drug. Vo politeizmot, religioznata sloboda e celosna. I za da go ubedat, zagovornicite mu laskaat, počituvajḱi go nego, kralot Darij, kako bog. I tuka povtorno, kako i kaj site golemi vladeteli, gordosta se budi i ḱe go natera da ja odobri ovaa uredba, koja, sepak, ne doaǵala od negoviot um.

Dan 6:8 Zatoa sega, care, potvrdi go ovoj zakon i napiši go, za da ne se menuva, spored zakonot na Midjanite i Persijcite, koj ne se menuva.

8a-         Ovoj dekret voshituvački go prorokuva onoj koj ḱe ja napravi rimskata nedela zadolžitelna na krajot od denovite. No, da zabeležime deka ovoj nepromenliv karakter na zakonot na Medijcite i Persijcite, vospostaven od pogrešni i grešni luǵe, e celosno neopravdan. Nepromenlivosta mu pripaǵa na vistinskiot živ Bog, Sozdatelot.

Dan 6:9 Togaš carot Darij gi napiša zapovedite i dekretot.

9a-         Ovoj čekor e suštinski, bidejḱi otkako samiot ja napišal dekretot i odbranata , ḱe mora da se počituva nepromenliviot zakon na Medijcite i Persijcite .

Dan 6:10 Koga Daniel dozna deka e napišana zapovedta, vleze vo svojata kuḱa, kade što prozorcite na gornata soba bea otvoreni kon Erusalim; i tripati na den kleknuvaše, se moleše i go faleše svojot Bog, kako što praveše na početokot.

10a-       Daniel ne go menuva svoeto odnesuvanje i ne dozvoluva da bide pod vlijanie na ovaa čovečka merka. So otvoranjeto na svojot prozorec, toj pokažuva deka saka negovata lojalnost kon Semoḱniot Bog da im bide poznata na site. Vo toa vreme, Daniel se svrtuva vo pravec na Erusalim kade što, duri i uništen, se naoǵa Božjiot hram. Zašto Božjiot Duh se manifestiral dolgo vreme vo ovoj svet hram što go napravil svoe živealište, svoe zemno živealište.

Dan 6:11 Togaš ovie luǵe vlegoa so vreva i go najdoa Daniel kako se moli i go povikuva svojot Bog.

11a-       Zagovornicite go nabljuduvale i go nabljuduvale za da go fatat na delo kako ne go počituva kralskiot dekret ; vo momentov toa e „flagrantno prekršok“.

Dan 6:12 Togaš dojdoa pred carot i mu rekoa za carskata zapoved: „Ne napiša li zapoved deka sekoj što ḱe se pomoli na koj bilo bog ili čovek vo rok od trieset dena, osven na tebe, care, da bide frlen vo lavovska jama?“ Carot odgovori: „Vistina e, spored zakonot na Medijcite i Persijcite, koj ne može da se promeni.“

12a-       Kralot može da go potvrdi samo dekretot što samiot go napišal i potpišal.

Dan 6:13 I tie povtorno mu rekoa na carot: „Daniel, koj e od judejskoto zarobeništvo, ne te obrna vnimanie, care, nitu na odlukata što ja napiša, tuku se moli tripati na den.“

13a -      Faten vo molitva, Daniel e osuden. Carot go ceni Daniel za negovoto verno i česno odnesuvanje. Toj vednaš ḱe ja vospostavi vrskata pomeǵu nego i ovoj Bog na kogo mu služi so takva revnost i vernost, bidejḱi mu se moli redovno tri pati na den . Ova e ona što ja objasnuva bolkata i stradanjeto što ḱe mu gi predizvika osudata na Daniel i početokot na negovoto preobraḱanje koe doaǵa.

Dan 6:14 Koga carot go ču toa, mnogu se nažali; i reši da go spasi Daniela; i se trudeše do zajdisonce da go spasi.

14a-       Carot potoa sfaḱa deka bil manipuliran i se zafaḱa so spasuvanje na Daniel, kogo mnogu go ceni. No, negovite napori ḱe bidat zaludni i carot tažno otkriva pred koj bilo drug deka: bukvata ubiva, no duhot dava život . Davajḱi im na luǵeto ovoj izraz podocna, Bog ja pokažuva granicata na počituvanje na zakonite. Životot ne može da se regulira vrz osnova na bukvite od zakonskite tekstovi. Vo svojot božestven sud, Bog gi zema predvid detalite što mrtvata bukva od negoviot pišan zakon gi ignorira, a luǵeto bez Boga nemaat mudrost da go storat istoto.

Dan 6:15 No ovie luǵe go nagovaraa carot i mu rekoa: „Znaj, care, deka zakonot na Midjanite i Persijcite bara sekoja naredba ili dekret što go potvrduva carot da bide konečna.“

15a-       Zagovornicite se potsetuvaat na nepovratnata (neopravdana) priroda na odlukite doneseni od kralot na Medijcite i Persijcite. Toj samiot e zaroben od svojata nasledena kultura. No, toj razbira deka bil žrtva na zagovor nasočen protiv Daniel.

Dan 6:16 Togaš carot zapoveda, ta go dovedoa Daniel i go frlija vo lavovskata jama. Carot mu reče na Daniel: „Tvojot Bog, Komu postojano mu služiš, neka te izbavi!“

16a-       Carot e prinuden da go frli Daniel vo lavovskata jama, no toj so seto srce posakuva Bogot na kogo tolku verno mu služi da intervenira za da go spasi.

Dan 6:17 I donesoa kamen i go stavija na otvorot od jamata; i carot go zapečati so svojot pečat i so pečatot na svoite knezovi, za da ne se promeni ništo vo vrska so Daniel.

17a-       Ovde, iskustvoto na Daniel ima sličnosti so pogrebuvanjeto na Hristos, čija kružna kamena vrata bila isto taka zapečatena za da se spreči čovečka intervencija.

Dan 6:18 Potoa carot vleze vo svojot dvorec i ja pomina noḱta postejḱi; ne mu donese naložnica, pa ne možeše da spie.

18a-       Ova odnesuvanje na carot svedoči za negovata iskrenost. Pravejḱi gi ovie raboti, toj pokažuva deka saka da mu ugodi na Bogot na Daniel i da go dobie svoeto spasenie od nego. Ova e početokot na negovoto preobraḱanje kon edniot Bog.

Dan 6:19 Carot stana rano nautro i brzo otide kon lavovskata jama.

19a-       Podgotovka za čistota prosledena so bessona noḱ poradi negoviot um izmačuvan od pomislata na smrtta na Daniel i ova brzanje kon lavovskata jama vo zori ne se postapki što gi praktikuva paganski kral, tuku postapki na brat koj go saka svojot brat vo Boga.

Dan 6:20 I se približi do jamata i go povika Daniel so tažen glas. Carot mu reče na Daniel: „Daniele, slugo na živiot Bog, dali tvojot Bog, Komu postojano mu služiš, možeše da te izbavi od lavovite?“

20a-       Koga se približi do jamata, go povika Daniel so tažen glas

                Carot se nadeva, no se plaši i se plaši od najlošoto za Daniel. Sepak, negovata nadež se pokažuva so faktot deka go povikuva i mu postavuva prašanje.

20b-       Daniele, slugo na živiot Bog, dali tvojot Bog, na kogo mu služiš trpelivo, možeše da te izbavi od lavovite?

                Narekuvajḱi go „ živ Bog “, Darij svedoči za početokot na negovoto preobraḱanje. Sepak, negovoto prašanje „ Dali možeše da te izbavi od lavovite? ni pokažuva deka toj sč ušte ne go poznava. Inaku ḱe rečeše: „ Dali sakaše da te izbavi od lavovite ? “

Dan 6:21 I Daniel mu reče na carot: „Care, da si živ doveka!

21a-       Vo ustata na zagovornicite, vo stih 6, izrazot imal malku značenje, no vo Daniel, toj prorokuva pristap do večniot život rezerviran za Božjite izbranici.

Dan 6:22 Mojot Bog go isprati Svojot angel i im gi zatvori ustite na lavovite, taka što ne mi naštetija; zašto pred Nego sum proglasen za nevin; a pred Tebe, care, ne sum napravil nikakvo zlo.

22a-       Vo ova iskustvo, carot Darij sfaḱa kolku glupava, neopravdana i neodobrena od vistinskiot Živ Bog, na kogo Daniel mu služi bez da se krie, e nepromenlivata koncepcija na čovečkite kralski dekreti.

Dan 6:23 Togaš carot se zaraduva mnogu i zapoveda da go izvedat Daniel od jamata. I Daniel beše iznesen od jamata, i nikakva povreda ne se najde na nego, zašto veruvaše vo svojot Bog.

23a-       Togaš kralot beše mnogu sreḱen

                Ovaa reakcija na prirodna i spontana radost otkriva iden Božji izbranik zatoa što kralot sega ima sigurnost za svoeto postoenje i svojata moḱ.

23b -     Daniel beše iznesen od jamata, i na nego ne beše pronajdena nikakva rana

                Isto kako što oblekata na trojcata drugari na Daniel frleni vo pregreanata pečka ne bila izgorena.

23v -      zatoa što se nadeval na svojot Bog

                Ovaa samodoverba beše otkriena vo negovata odluka da ne se pokoruva na kralskiot dekret što ḱe go lišeše Boga od negovite molitvi; nevozmožen i nezamisliv izbor za ovoj primeren čovek so čisto čovečka vera.

Dan 6:24 Carot zapoveda i gi dovedoa onie luǵe što go obvinija Daniel, pa gi frlija vo lavovskata jama, niv, nivnite deca i nivnite ženi; i pred da stignat do dnoto na jamata, lavovite gi zgrapčija i im gi skršija site koski.

24a-       Bog gi smenil sudbinite vrz zlite koi planirale zlo. Vo vremeto na persiskite kralevi što ḱe dojdat, iskustvoto ḱe se povtori za Evreinot Mordehaj, kogo vodačot Aman ḱe saka da go ubie so svojot narod vo vremeto na caricata Estir. I tamu, Aman ḱe završi obesen na besilkata postavena za Mordehaj.

Dan 6:25 Potoa carot Darij im piša na site narodi, pleminja i jazici što živeat po celata zemja: „Mir da vi bide izobilen!

25a-       Ova novo pismo na kralot e pismo na čovek osvoen od živiot Bog. Sega, bidejḱi e vo sovršen mir vo srceto, toj ja koristi svojata dominantna pozicija za da im go upati na site luǵe od svoeto carstvo svedoštvoto za svojot mir što go primil od vistinskiot Bog.

Dan 6:26 Jas zapovedam vo celoto Moe carstvo da se plašat i da se plašat od Danieloviot Bog, zašto Toj e živ Bog i ostanuva večno; Negovoto carstvo nema da bide razrušeno i Negovoto vladeenje ḱe trae do krajot.

26a-       Nareduvam, niz celata teritorija na moeto kralstvo

Kralot nareduva, no nikogo ne prisiluva.

26b -     imame strav i trepet za Bogot na Daniel

No, zbogaten od ova iskustvo, toj go nametnuva stravot i užasot od Danieloviot Bog za da gi odvrati avtorite na nov zagovor smislen protiv Daniel.

26v -      Zašto toj e živ Bog i ostanuva zasekogaš

Toj se nadeva deka ova svedoštvo ḱe bide primeno vo srcata na luǵeto od carstvoto, i za toa go fali i go vozvišuva.

26d -     Negovoto carstvo nikogaš nema da bide uništeno, a Negovoto vladeenje ḱe trae do krajot

Večniot karakter na 5-toto carstvo na statuata povtorno e proglasen.

Dan 6:27 Toj e izbavitel i spasitel, Koj pravi znaci i čuda na neboto i na zemjata. Toj go izbavi Daniel od silata na lavovite.

27a -      Toj e onoj koj izbavuva i spasuva

                Carot svedoči za ona što go zabeležal, no ova izbavuvanje i spasenie se odnesuvaat samo na fizičkoto telo, životot na Daniel. Ḱe bide potrebno da se počeka doaǵanjeto na Isus Hristos za da se razbere Božjata želba da izbavi i spasi od grevot. No, da zabeležime deka carot prirodno čuvstvuval potreba da se pročisti za da mu ugodi na živiot Bog.

27b -     koj pravi znaci i čuda na nebesata i na zemjata

                Knigata na prorok Daniel svedoči za ovie znaci i čuda, natprirodni dejstva što gi izvršil Bog, no vnimavajte, ǵavolot i negovite demoni možat da falsifikuvaat i odredeni božestveni čuda. Za da se identifikuvaat dvete možni potekla, dovolno e da se razbere koj ima korist od dostavenata poraka. Dali toa vodi kon poslušnost kon Boga Sozdatelot ili kon neposlušnost?

Dan 6:28 Daniel napreduvaše za vreme na vladeenjeto na Darij i za vreme na vladeenjeto na Kir Persiecot.

28a-       Razbirame deka Daniel nema da se vrati vo svojata rodna zemja, no lekciite što Bog go poučil vo Daniel 9 ḱe go nateraat da ja prifati bez da ja pretrpi ovaa sudbina što ja odredil negoviot Bog.

               

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Daniel 7

 

Dan 7:1 Vo prvata godina na Valtazar, vavilonskiot car, Daniel sonuvaše son, i videnija mu dojdoa na um dodeka ležeše na svojata postela. I go zapiša sonot i gi raskaža glavnite raboti.

1a-         Prvata godina na Valtazar, carot na Vavilon

                Toa znači deka vo – 605 godina. Od videnieto na Dan pominaa 250 godini. Mrtov, golemiot car Navuhodonosor e zamenet od negoviot vnuk Valtazar.

Dan 7:2 Daniel počna i reče: „Noḱe vidov vo moeto videnie, i ete, četirite nebesni vetrovi udiraa po golemoto more.

2a-         četirite nebesni vetrovi se razgorea

                Tokmu univerzalnite vojni gi naveduvaat dominatorite da ja proširat svojata moḱ vo pravec na četirite kardinalni točki , kon Sever, Jug, Istok i Zapad.

2b-         na golemoto more

                Slikata ne e laskava za čoveštvoto, bidejḱi moreto, duri i golemo, e simbol na smrtta. Toa ne e, vo Božjiot plan, okolinata podgotvena za čovekot sozdadena po Negov lik, spored Bitie 1. Negovata okolina e zemjata. No, čoveštvoto go izgubilo, ušte od prvorodniot grev, preku svojata neposlušnost, svojot božestven lik i poveḱe ne e vo negovite čisti i sveti oči ništo drugo osven nečisti i nenasitni morski životni koi se progoltuvaat edni so drugi pod inspiracija na ǵavolot i demonite. Vo ovaa vizija, moreto ja simbolizira anonimnata masa čovečki suštestva.

                Ponatamu, oblasta što ja opfaḱa proroštvoto se odnesuva na narodi povrzani preku nivnite krajbrežni aspekti što se graničat so Sredozemnoto More. Zatoa, moreto igra golema uloga vo voenite dejstvija na osvojuvanjata na vladetelite.

Dan 7:3 I četiri golemi dzverovi izlegoa od moreto, različni dzverovi . edni od drugi.

3a-         I četiri golemi životni izlegoa od moreto

Vo novo videnie go naoǵame učenjeto dadeno vo Daniel 2, no tuka životnite gi zamenuvaat delovite od teloto na statuata .

3b -        različni l e s edni so drugi

                Kako materijalite od statuata na Dan.2.

Dan 7:4 Prviot beše kako lav i imaše orlovski krilja; gledav dodeka ne mu gi otkornaa kriljata, i go podignaa od zemjata, i go ispravija na noze kako čovek, i mu beše dadeno čovečko srce.

4a-         Na Prviot beše kako lav i imaše krilja kako orel

Tuka zlatnata glava na haldejskiot car od Dan. 2 stanuva lav so orlovski krilja ; simbol vrežan na sinite kamenja na Vavilon, gordosta na carot Navuhodonosor vo Dan. 4.

4b-         Gledav, sč dodeka ne mu gi otkinaa kriljata

Proroštvoto zboruva za sedumte godini ili sedum pati vo tekot na koi carot Navuhodonosor bil napraven glupav od Boga. Vo tekot na ovie 7 godini ( sedum pati ) ponižuvanje prorečeno vo Dan. 4:16, negovoto čovečko srce bilo otstraneto, zameneto so srce na dzver.

4c-          Toj beše zemen od zemjata i stana na noze kako čovek, i mu beše dadeno čovečko srce.

                 Negovoto preobraḱanje kon Boga Tvorecot e tuka potvrdeno. Negovoto iskustvo ni ovozmožuva da razbereme deka, za Boga, čovekot e čovek samo koga negovoto srce go nosi likot na Božjoto srce. Toj ḱe go otkrie ova vo svojata inkarnacija vo Isus Hristos, sovršeniot božestven model na ljubov i poslušnost.

Dan 7:5 I ete, drugo životno beše kako mečka , i sedeše na ednata strana; i imaše tri rebra vo ustata, meǵu zabite; i mu rekoa: „Stani, izedete mnogu meso!“

5a-         I ete, vtoro životno beše kako mečka i stoeše od ednata strana

                Po haldejskiot kral, srebrenite gradi i grbovi na Medijcite i Persijcite stanuvaat mečka . Preciznosta „ što stoeše na ednata strana “ ja ilustrira persiskata dominacija koja se pojavi vtora po mediskata dominacija, no nejzinite osvojuvanja dobieni od kralot Kir II Persiecot ě dadoa moḱ mnogu pogolema od onaa na Medijcite.

5b-         imaše tri rebra vo ustata meǵu zabite, i mu rekoa: Stani, jadi mnogu meso

Persijcite ḱe dominiraat nad Medite i ḱe osvojat tri zemji: Lidija na bogatiot kral Krez vo 546 godina p.n.e., Vavilonija vo 539 godina p.n.e. i Egipet vo 525 godina p.n.e.

Dan 7:6 Potoa poglednav, i ete, drug kako leopard , a na grbot imaše četiri krilja kako ptica; a dzverot imaše četiri glavi; i mu beše dadena vlast.

6a-         Posle ova poglednav, i ete, drug beše kako leopard

Slično na toa, bronzeniot stomak i butovite na grčkite vladeteli stanuvaat leopard so četiri ptičji krilja ; točkite na grčkiot leopard go pravat simbol na grev .

6b-         i imaše četiri krilja na grbot kako ptica

Četirite ptičji krilja povrzani so leopardot ja ilustriraat i potvrduvaat ekstremnata brzina na osvojuvanjata na negoviot mlad kral Aleksandar Veliki (pomeǵu -336 i -323).

6v-         ova životno imaše četiri glavi i mu beše dadena vlast

                Tuka, „ četiri glavi “, no vo Dan. 8 ḱe bidat „ četiri golemi rogovi “ što gi označuvaat grčkite vladeteli, naslednici na Aleksandar Veliki: Selevk, Ptolomej, Lizimah i Kasandar.

Dan 7:7 Potoa vidov vo noḱnite videnija, i ete, četvrti dzver, strašen i užasen, mnogu silen; imaše golemi železni zabi; goltaše, kršeše i go gazeše ostatokot pod nozete svoi; beše različen od site dzverovi što bea pred nego, i imaše deset rogovi.

7a-         Posle ova vidov vo noḱnite videnija, i ete, četvrti dzver, strašen , užasen i isklučitelno silen.

I tuka, železnite noze na Rimskoto Carstvo se pretvoraat vo čudovište so železni zabi i deset rogovi . Zašto spored Otkrovenie 13:2, samo toa gi nosi kriteriumite na prethodnite 3 imperii: Silata na lavot , potvrdena vo ovoj stih kade što e navedeno: izvonredno silna ; moḱta na mečkata i brzinata na leopardot. so nasledstvoto na negoviot grev simbolizirano so negovite damki.

7b-         imaše golemi železni zabi, jadeše, kršeše na parčinja i go gazeše pod noze ona što ostana;

                Ovie detali mu pripišuvaat krvoprolevanja i masakri izvršeni od simbolot na rimskoto železo , koi ḱe prodolžat do krajot na svetot, preku negovata papska dominacija.

7v-         Beše različno od site prethodni životni i imaše deset rogovi.

Desette rogovi gi pretstavuvaat Frankite, Lombardite, Alemanite, Anglosaksoncite, Vizigotite, Burgunǵanite, Suebite, Herulite, Vandalite i Ostrogotite. Ova se desette hristijanski kralstva što ḱe se formiraat po raspadot na Rimskoto Carstvo vo 395 godina, spored objasnuvanjata dadeni od angelot na Daniel vo stih 24.

Dan 7:8 I gi razgledav rogovite, i ete, od niv se izdigna drug mal rog; a pred toj rog bea iskornati tri od prvite rogovi; i ete, vo nego imaše oči kako čovečki oči i usta što zboruvaše golemi raboti.

8a-         Gi razgledav rogovite, i ete, drug mal rog izleze od sredinata na niv.

Maliot rog izleguva od eden od desette rogovi, što ja označuva ostrogotskata Italija kade što se naoǵaat gradot Rim i takanarečenoto papsko „sveto sedište“, vo Lateranskata palata na planinata Kelijan; latinsko ime znači: raj.

8b-         i tri od prvite rogovi bea iskinati pred ovoj rog

Iskinatite rogovi hronološki se: trite kralevi namalen od stih 24, imeno, Herulite pomeǵu 493 i 510 godina, potoa posledovatelno, Vandalite vo 533 godina i Ostrogotite vo 538 godina koi bile proterani od Rim od generalot Belisarij po naredba na Justinijan I i definitivno porazeni vo Ravena vo 540 godina. Bidejḱi mora da ja zabeležime posledicata od izrazot pred ovoj rog . Ova znači deka rogot nema lična voena moḱ i deka ima korist od vooruženata sila na monarsite koi se plašat od nego i se plašat od negovata religiozna moḱ i zatoa pretpočitaat da go poddržuvaat i da mu se pokoruvaat. Ova rasuduvanje ḱe bide potvrdeno vo Dan. 8:24 kade što ḱe pročitame: negovata moḱ ḱe se zgolemi, no ne so sopstvena sila i stih 25 ḱe precizira: poradi negoviot prosperitet i uspehot na negovite lukavstva, ḱe ima arogancija vo svoeto srce . Taka se pokažuva deka vistinata se potvrduva samo so grupiranje na slični poraki rasfrlani niz različnite poglavja od knigata na Daniel i, poširoko, niz celata Biblija. Odvoeni, poglavjata od knigata go „zapečatuvaat“ proroštvoto i negovite poraki, najsuptilnite i najvažnite ostanuvaat nedostapni.

8v-         i ete, taa imaše oči kako oči na čovek

Vo Otk. 9, Duhot gi započnuva svoite opisi so terminot kako . Na ovoj način, toj sugerira sličnost po izgled što ne e realnost. I ovde mora da ja zabeležime sličnosta so otelotvoreniot čovek vo negovoto sovršenstvo vo Isus Hristos, no toj ima samo prepravanje. No, ima poveḱe, bidejḱi „ očite “ se simbolični za jasnovidnosta na prorocite čij sovršen model e i Isus. I Duhot aludira na proročkata prepravanje na papstvoto koe na krajot ḱe go vospostavi svoeto oficijalno sedište vo Vatikan, zbor što znači: da se prorokuva, od latinskiot „vaticinare“. Ova ḱe bide potvrdeno vo Otk. 2:20, koga Duhot ja sporeduva ovaa rimokatolička crkva so Jezavela koja gi ubila prorocite na Jahve, tuǵata žena što im se poklonuvala na Vaalite, mažena za kralot Ahav. Sporedbata e opravdana zatoa što papizmot gi ubiva na kolcite na Inkvizicijata vistinskite proroci Božji vo Hrista.

8d-         i usta, koja zboruvaše so arogancija.

Vo ova poglavje 7, božestveniot filmski režiser i režiser ja pretstavuva vo „zum“ hristijanskata era koja osobeno go zasega, periodot pomeǵu krajot na Rimskoto Carstvo i slavnoto vraḱanje na Hristos vo Mihail, negovoto nebesno ime meǵu angelite. Toj go najavuva doaǵanjeto na eden aroganten kral, gonitel na svetcite. na Sevišniot , koj gi napaǵa božestvenite religiozni normi, obiduvajḱi se da gi promeni vreminjata i zakonot , desette zapovedi, no i drugite božestveni uredbi. Duhot ja objavuva negovata konečna kazna; toj ḱe bide „ progoltan od ogan“ „ poradi negovite arogantni zborovi .“ Zatoa, scenata na nebesniot sud na sedmiot milenium e pretstavena vednaš po spomenuvanjeto na negovite arogantni zborovi . Pred nea, carot Navuhodonosor isto taka pokažal arogancija , no toj ponizno ja prifatil lekcijata za ponižuvanje što mu ja dal Bog.

 

Nebesniot sud

 

Dan 7:9 Gledav dodeka ne bea postaveni prestoli i sedna Starecot na denovite. Oblekata mu beše bela kako sneg, a kosata na glavata mu kako čista volna; a prestolot mu beše kako ognen plamen, a trkalata negovi kako rasplamten ogan.

9a-         Gledav dodeka se postavuvaa prestoli

Ovaa scena go pretstavuva vremeto na sudot što ḱe go izvršat otkupenite svetii na Isus Hristos vo negovo prisustvo, sednati na prestoli , na neboto spored Otkrovenie 4, vo tekot na iljada godini spomenati vo Otkrovenie 20. Ovoj sud gi podgotvuva uslovite za posledniot sud čie izvršuvanje e ilustrirano vo stih 11.

9b-         I Pradrevniot sedna.

                Ova e obožestveniot Hristos, edinstveniot Bog sozdatel. Dejstvoto na glagolot assit označuva prestanok na stoečka aktivnost; toa e slika na odmor. Neboto e vo apsoluten mir. Na zemjata, zlite se uništeni so vraḱanjeto na Hristos.

9v-         Negovata obleka beše bela kako sneg, a kosata na glavata mu beše kako čista volna

                Belata boja e simbol na sovršenata čistota na Boga, što se odnesuva na celata Negova priroda na nivo na Negovata obleka , simboli na Negovite dela i kosata na Negovata glava, što e kruna na čista i sovršena mudrost, oslobodena od sekakov grev .

Ovoj stih sugerira Isaija 1:18: Dojdete sega, da razmislime zaedno, veli Jahve. Duri i ako vašite grevovi se kako crveno, ḱe stanat beli kako sneg; duri i ako se crveni kako purpur, ḱe stanat kako volna.

9d-         negoviot prestol beše kako ognen plamen,

                Prestolot go označuva mestoto na golemiot Sudija, odnosno sudot na Božjite misli. Toj e postaven pod likot na ogneniot plamen što ḱe bidat očite na Hristos Odmazdnikot vo Otkrovenie 1:14 kade što gi naoǵame opisite na ovoj stih. Ognot uništuva, što mu dava na ovoj sud cel da gi uništi neprijatelite na Boga i negovite izbranici. Bidejḱi tie se veḱe mrtvi, ovoj sud se odnesuva na vtorata smrt koja definitivno ḱe gi pogodi osudenite.

9-ti -      i trkalata kako zapalen ogan.

Prestolot ima trkala sporedeni so plamen što ḱe se zapali na zemjata: Otk. 20:14-15: vtorata smrt e ognenoto ezero . Zatoa, trkalata ukažuvaat na dviženje na sudii od neboto na zemjata za izvršuvanje na izrečenite presudi. Živiot Bog, golemiot Sudija, se dviži i koga zemjata ḱe se obnovi i pročisti, toj povtorno ḱe se dviži za da go postavi svojot kralski prestol tamu spored Otkrovenie 21:2-3.

Dan 7:10 Ognena reka tečeše i izleguvaše od Negovoto lice. Iljadnici iljadi Mu služea, i deset iljadi pati deset stoeja pred Nego. Sudiite sednaa, i knigite se otvorija.

10a-       Ognena reka tečeše i izleguvaše od pred nego

                Očistuvačkiot ogan što ḱe sleze od neboto za da gi progolta dušite na padnatite mrtvi, a potoa voskresnati, spored Otkrovenie 20:9: I se iskačija po liceto na zemjata i go opkružija logorot na svetiite i vozljubeniot grad . No ogan sleze od neboto i gi progolta .

10b -     Iljada iljadi mu služea

                Toa e, milion duši, izbrani otkupeni od zemjata.

10 centi -             i deset iljadi milioni stoeja vo negovo prisustvo

                Deset milijardi zemski duši povikani od Boga se voskresnati i povikani pred nego i negovite sudii za da ja pretrpat pravednata božestvena presuda na vtorata smrt , nešto što e potvrdeno vo Luka 19:27: Konečno, Moite neprijateli , koi ne sakaa da caruvam nad niv, dovedete gi ovde i ubijte gi pred mene . Na ovoj način, Duhot gi potvrduva zborovite što gi izgovori preku Isus vo Matej 22:14: Zašto mnozina se povikani, a malkumina se izbrani . Ova ḱe bide osobeno slučaj vo poslednite denovi spored Luka 18:8: … No, koga ḱe dojde Sinot Čovečki, ḱe najde li vera na zemjata?

10d -     Sudiite sednaa, i knigite se otvorija

                Vrhovniot sud ḱe sudi vrz osnova na svedoštvata što ovozmožile presuda i obvinenijata individualno prilagodeni na sekoja osudena duša. Negovite knigi go sodržat životot na suštestvo, čuvano vo seḱavanje od Boga, so verni angeli kako svedoci, momentalno nevidlivi za Zemjanite.

Dan 7:11 Potoa poglednav poradi golemite zborovi što gi izgovori rogot; i dodeka gledav, dzverot beše ubien.

11a-       Potoa poglednav, poradi arogantnite zborovi što gi izgovori rogot

Kako što velat terminite „ poradi „ Arogantni zborovi “ ukažuvaat deka ovoj stih saka da ni ja pokaže pričinsko-posledičnata vrska što go definira Božjiot sud. Toj ne sudi bez pričina.

11b -     i dodeka gledav, životnoto beše ubieno

Ako četvrtoto životno što go pretstavuva nasleduvanjeto, Imperijalniot Rim - desette evropski kralstva - Papskiot Rim, e uništeno od požar, toa e poradi arogantnata usna aktivnost na Papskiot Rim; aktivnost što ḱe prodolži do vraḱanjeto na Hristos.

11v-       i negovoto telo beše uništeno , predadeno na ogan za da bide izgoreno

Sudot gi udira istovremeno maliot rog i desette graǵanski rogovi koi go poddržuvale i učestvuvale vo negovite grevovi spored Otkrovenie 18:4. Ognenoto ezero na vtorata smrt ḱe gi progolta i ḱe gi uništi .

Dan 7:12 Ostanatite životni bea lišeni od svojata sila, no nivniot život beše prodolžen za odredeno vreme.

12a-       Drugite životni bea lišeni od svojata moḱ

Tuka, kako i vo Otk. 19:20 i 21, Duhot otkriva deka poinakva sudbina gi očekuva običnite grešnici na paganstvoto, koi se naslednici na prvorodniot grev prenesen od Adam na čovečkite masi niz celata zemna istorija.

12b -     no im beše dadeno prodolžuvanje na životniot vek do odredeno vreme

                Ovaa preciznost ima za cel da ja označi prednosta na prethodnite imperii vo toa što ne go doživeale krajot na nivnata dominacija na krajot na svetot, kako što e slučajot so 4-toto rimsko životno pod negovata posledna forma na univerzalno hristijansko vladeenje vo vremeto na vraḱanjeto na Isus Hristos. Krajot na 4-toto e obeležan so negovo celosno uništuvanje. Posle toa, zemjata ḱe ostane bez forma i prazna po slika na bezdnata od 1. Mojseeva 1:2.

 

Isus Hristos, sinot čovečki

Dan 7:13 Vidov vo noḱnite videnija, i ete, eden kako Sinot Čovečki doaǵaše so nebesnite oblaci, i dojde do Starecot na denovite, i go dovedoa blizu do Nego.

13a-       Vidov vo noḱnite videnija, i ete, so nebesnite oblaci doaǵaše nekoj kako sin čovečki.

Ova pojavuvanje na Sinot Čovečki frla svetlina vrz značenjeto dadeno na štotuku spomenatiot sud. Sudot mu pripaǵa na Hristos. No, vo vremeto na Daniel, Isus sč ušte ne došol, pa zatoa Bog go prikažuva ona što ḱe go postigne preku svojata zemna služba za vreme na negovoto prvo doaǵanje na zemjata na luǵeto.

13b-       toj se približi do Pradrevniot, i tie go dovedoa blizu do nego.

Po negovata smrt, toj ḱe voskresne, za da ja pretstavi svojata sovršena pravednost, koja beše žrtvuvana kako žrtva na navredeniot Bog, za da dobie proška za svoite verni izbranici, izbrani i izbrani od nego samiot. Slikata što e pretstavena go uči principot na spasenie dobieno preku vera vo Božjata dobrovolna žrtva vo Hristos. I ja potvrduva svojata validnost pred Boga.

Dan 7:14 I Mu beše dadena vlast, slava i carstvo, za da Mu služat site narodi, pleminja i jazici. Negovoto vladeenje e večno vladeenje, koe nema da pomine, i Negovoto carstvo nema da bide razrušeno.

14a-       Mu beše dadena vlast, slava i carstvo

Podatocite od ovoj stih se sumirani vo ovie stihovi od Matej 28:18 do 20 koi potvrduvaat deka sudot mu pripaǵa na Isus Hristos: Isus, otkako se približi, im reče vaka: „ Dadena mi e sekakva vlast na neboto i na zemjata . Odete i naučete gi site narodi, krštevajḱi gi vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh, i učejḱi gi da pazat sč što vi zapovedav. I ete, Jas sum so vas vo site dni do svršetokot na vekot . “

14b-       i site narodi, pleminja i jazici mu služea

                Vo apsolutni termini, toa ḱe bide na novata zemja, starata obnovena i proslavena po sedmiot milenium. No, otkupenite ḱe bidat izbrani od site narodi, narodi i luǵe od site jazici preku edinstvenoto spasenie što go dobil Isus Hristos zatoa što mu služele za vreme na svojot život. Vo Otkrovenie 10:11 i 17:15 ovoj izraz ja označuva Evropa i hristijaniziraniot zapaden svet. Vo ovaa grupa go naoǵame milionot od spasenite izbranici koi mu služat na Boga vo stih 10.

14v -      i negovoto carstvo nikogaš nema da bide uništeno

Detalite citirani vo Dan. 2:44 vo vrska so nego se potvrdeni ovde: negovoto vladeenje nikogaš nema da bide uništeno.

Dan 7:15 Jas, Daniel, bev voznemiren vo duhot vo sebe, i videnijata na glavata moja me voznemiruvaa.

15a-       Jas, Daniel, bev voznemiren vo duhot vo sebe

Danielovata maka e opravdana, videnieto najavuva opasnost za svetiite Božji.

15b-       i videnijata vo mojata glava me isplašija.

Naskoro, negovata vizija za Mihail ḱe predizvika ist efekt vrz nego, spored Daniel 10:8: Ostanav sam i go vidov ova golemo videnie; silata mi se izneveri, liceto mi ja smeni bojata i se voznemiri, i ja izgubiv seta sila. Objasnuvanje: sinot čovečki i Mihail se edno isto božestveno lice . Strav ḱe go karakterizira vladeenjeto na Rim, bidejḱi vo ovie dve posledovatelni dominacii, toa nema da im dade na luǵeto sveti vladeteli kako Navuhodonosor, Darij Mediecot i Kir 2 Persiecot.

Dan 7:16 I dojdov kaj eden od onie što stoeja tamu i go prašav za vistinata za site ovie raboti. Toj mi raskaža i mi go dade nivnoto tolkuvanje.

16a-       Tuka započnuvaat dopolnitelnite objasnuvanja dadeni od angelot

 

Dan 7:17 Ovie golemi dzverovi, koi se četiri, se četiri carevi koi ḱe se pojavat od zemjata.

17a-       Zabeležete deka ovaa definicija se odnesuva podednakvo na nasleduvanjata otkrieni vo Dan.2 preku likot na statuata kako i ovde vo Dan.7, preku likot na životnite .

Dan 7:18 A svetiite na Sevišniot ḱe go zemat carstvoto i ḱe go poseduvaat carstvoto zasekogaš, za site vekovi.

18a -      Ist komentar kako i za četirite nasleduvanja. I tuka, pettoto se odnesuva na večnoto carstvo na izbranite što Hristos go gradi vrz svojata pobeda nad grevot i smrtta.

Dan 7:19 Togaš posakav da ja doznaam vistinata za četvrtiot dzver, koj beše različen od site drugi, premnogu strašen, koj imaše železni zabi i mesingani kandži, koj goltaše, kršeše i go gazeše ostatokot so nozete.

19a -      koj imaše železni zabi

Tuka go naoǵame, vo zabite , železoto veḱe simbol na tvrdosta na Rimskoto Carstvo označeno so nozete na statuata na Dan.2.

19b- i    bronzeni klinci .

Vo ovaa dopolnitelna informacija, angelot naveduva: i šajki od bronza . Nasledstvoto na grčkiot grev e potvrdeno so ovoj nečist materijal, legura što ja simbolizirala grčkata imperija vo stomakot i butovite na statuata na Dan.2.

19v-       koi jadea, kršea i go gazea pod noze ona što ostana

                Da se jade , ili da se profitira od osvoenite raboti, što gi pravi da rastat – da se kršat , ili da se ograničuvaat i uništuvaat – da se gazat pod noze , ili da se preziraat i progonuvaat – ova se postapkite što dvata posledovatelni „Rimja“ i nivnite graǵanski i religiozni poddržuvači ḱe gi praktikuvaat do vraḱanjeto na Hristos. Vo Otk. 12:17: Duhot gi označuva poslednite „adventisti“ so zborot „ ostatok “.

Dan 7:20 i desette rogovi što mu bea vo glavata, i drugiot što se izdigna, a pred nego padnaa tri, i rogot što imaše oči i usta što zboruvaše golemi raboti, i podobar izgled od drugite .

20a-       Ovoj stih vnesuva kontradiktoren detalj vo stihot 8. Kako „ maliot rog “ se tolkuva ovde? pogolem izgled od drugite? Ova e celata negova razlika so drugite carevi na desette rogovi . Toj e mnogu slab i krevok, a sepak, preku lekovernost i strav od Boga što tvrdi deka go pretstavuva na zemjata, dominira nad niv i manipulira so niv po svoja volja, osven vo retki isklučoci.

Dan 7:21 I go vidov istiot rog kako vojuva protiv svetiite i pobeduva protiv niv,

21a-       Paradoksot prodolžuva. Taa tvrdi deka ja otelotvoruva najvisokata svetost, a Bog ja obvinuva deka gi progonuva negovite svetci. Togaš ima samo edno objasnuvanje: taa laže dodeka diše. Nejziniot uspeh e uspeh na ogromna, izmamnička i razorna laga , mnogu razorna za patot što go trasiral Isus Hristos.

Dan 7:22 Dodeka ne dojde Starecot i ne gi sudi svetiite na Sevišniot, i ne dojde vremeto svetiite da go poseduvaat carstvoto.

22a-       Za sreḱa, dobrata vest e potvrdena. Po mračnite postapki na papskiot Rim i negovite graǵanski i religiozni poddržuvači, konečnata pobeda ḱe im se vrati na Hristos i negovite izbranici.

 

                Stihovite 23 i 24 go odreduvaat redosledot na nasleduvanje

Dan 7:23 Toj mi reče vaka: „Četvrtiot dzver e četvrto carstvo, koe ḱe bide na zemjata, različno od site carstva, i koe ḱe ja progolta celata zemja, i ḱe ja zgazi i ḱe ja skrši na parčinja.

23a-       Paganskoto Rimsko Carstvo vo nejzinata imperijalna forma pomeǵu – 27 i 395 godina.

Dan 7:24 Desette rogovi se deset carevi što ḱe izniknat od ova carstvo. Po niv ḱe se pojavi drug, različen od prviot, i ḱe pokori tri cara.

24a-       Blagodarenie na ovaa preciznost možeme da gi identifikuvame ovie deset rogovi so desette hristijanski kralstva formirani na zapadnata teritorija na propadnatata i razbiena Rimska Imperija. Ovaa teritorija e onaa na našata denešna Evropa: EU (ili EU).

Dan 7:25 I ḱe zboruva zborovi protiv Sevišniot, ḱe gi izmačuva svetiite na Sevišniot i ḱe pomisli da gi izmeni vreminjata i zakonite, i svetiite ḱe bidat predadeni vo negovata raka za vreme, i vreminja i polovina vreme.

25a-       Toj ḱe zboruva zborovi protiv Sevišniot

Vo ovoj stih, Bog ja koncentrira svojata osuda na grevovite što gi pripišuva na rimskiot papski režim i negovite prethodnici episkopi od Rim, preku koi izvršenoto zlo bilo popularizirano, opravdano i poučeno na neznaečkite mnoštva. Duhot gi naveduva obvinuvanjata, počnuvajḱi od najserioznite: zborovi protiv samiot Sevišen . Paradoksalno, papite tvrdat deka mu služat na Boga i go pretstavuvaat na zemjata. No, tokmu ovaa pretenzija ja sočinuva vinata, bidejḱi Bog vo nikoj slučaj ne ja odobruva ovaa papska pretenzija . I sledstveno, sč što Rim lažno uči za Boga vlijae vrz nego lično.

25b -     toj ḱe gi ugnetuva svetiite na Sevišniot

Zlobnoto progonstvo na svetiite od stih 21 tuka e otpovikan i potvrden. Presudite gi izrekuvaat religiozni tribunali što go nosat imeto „Sveta Inkvizicija“. Se koristi tortura za da se prinudat nevinite da ja priznaat svojata vina.

25c -      i toj ḱe se nadeva deka ḱe gi promeni vreminjata i zakonot

                Ova obvinuvanje mu dava možnost na čitatelot povtorno da gi utvrdi osnovnite vistini za obožavanjeto na vistinskiot i edinstven živ Bog.

Prekrasniot red vospostaven od Boga bil promenet od rimskite religiozni luǵe. Spored Izlez 12:2, Bog im rekol na Evreite vo vremeto na egzodusot od Egipet: Ovoj mesec ḱe vi bide početok na mesecite; ḱe vi bide prv od mesecite vo godinata . Ova e red, a ne ednostaven predlog. I bidejḱi spasenieto doaǵa od Evreite spored Isus Hristos, od Izlezot, sekoj što vleguva vo spasenieto vleguva i vo semejstvoto Božjo kade što negoviot red mora da vladee i da se počituva. Vistinskata doktrina za spasenieto e ovaa, i taa e ušte od vremeto na apostolite. Vo Hristos, Izraelot Božji dobi duhoven aspekt, sepak toa e negoviot Izrael za koj toj go vospostavi svojot red i svoite doktrini. Spored Rimjanite 11:24, preobrateniot pagan e nakalem na evrejskiot koren i steblo na Avraam, a ne obratno. Pavle go predupreduva protiv neverieto što stana fatalno za buntovnite Evrei od stariot zavet i ḱe bide isto tolku fatalno za buntovnite hristijani od noviot; ova direktno se odnesuva na rimokatoličkata vera i proučuvanjeto na Dan. 8 ḱe go potvrdi ova, od 1843 godina, za protestantskite hristijani.

                Nie sme samo na početokot na edno dolgo proročko otkrovenie kade što božestvenoto obvinuvanje izneseno vo ovoj stih e seprisutno, tolku užasni i dramatični se posledicite. Vreminjata promeneti od Rim se odnesuvaat na:

                1 – sabotata e ostatokot od 4-tata Božja zapoved . Sedmiot den e zamenet od 7 mart 321 godina so prviot den, koj Bog go smeta za profan den i početok na sedmicata. Pokraj toa, ovoj prv den go nametnal rimskiot imperator Konstantin I koga bil posveten na obožavanje na „neosvoenoto počituvano sonce“, sonceto oboženo od paganite, veḱe vo Egipet, bibliski simbol na grevot. Daniel 5 ni pokaža kako Bog gi kaznuva zlostorstvata izvršeni protiv nego; čovekot e taka predupreden i znae što go čeka koga Bog ḱe go sudi kako što go sudeše i go ubi carot Valtazar. Sabotata, osvetena od Boga od sozdavanjeto na svetot, ima dvojna karakteristika na toa što se odnesuva na vremeto i božestveniot zakon, kako što spomenuva našiot stih.

                2 – Početokot na godinata, koj prvično se odvival naprolet, zbor što znači prv pat, bil promenet i se odvival na početokot na zimata.

3 – Spored Boga, promenata na denot se slučuva na zajdisonce, po redosledot na noḱta i denot, a ne na polnoḱ, bidejḱi e interpunkcirana i obeležana so dzvezdite što gi sozdal za taa cel.

Promenata vo zakonot odi mnogu podaleku od sabotata. Rim ne gi oskvernil zlatnite sadovi od hramot; si dozvolil da go promeni originalniot tekst na zborovite napišani od Boga so svojot prst na kamenite ploči dadeni na Mojsej. Raboti tolku sveti što dopiranjeto na kovčegot vo koj se čuvale bilo kaznuvano od Boga so neposredna smrt.

25v -      i svetiite ḱe bidat predadeni vo negovite race za vreme, vreminja i polovina vreme

                Što znači vreme ? Iskustvoto na carot Navuhodonosor ni go dava odgovorot vo Dan. 4:23: Ḱe te izgonat od luǵeto, a tvoeto živealište ḱe bide so polskite dzverovi; ḱe te nateraat da jadeš treva kako volovi. Sedum vreminja ḱe pominat nad tebe , dodeka ne poznaeš deka Sevišniot vladee vo carstvoto čovečki i go dava na kogo saka. Po ova surovo iskustvo, carot veli vo stih 34: Po odredenoto vreme , jas, Navuhodonosor, gi podignav očite kon neboto, i mojot um se vrati kon mene . Go blagosloviv Sevišniot, go falev i go počituvav Onoj što živee večno, čija vlast e večna vlast i čie carstvo trae od koleno na koleno . Možeme da zaklučime deka ovie sedum vreminja pretstavuvaat sedum godini , bidejḱi vremetraenjeto započnuva i završuva vo tekot na životot. Ona što Bog go narekuva vreme e zatoa vremeto što ě e potrebno na Zemjata za da završi edna revolucija okolu sonceto. Od ova proizleguvaat mnogu poraki. Bog e simboliziran so sonceto i koga nekoe suštestvo izgreva vo gordost, za da go stavi na svoe mesto, Bog mu veli: „Odi okolu moeto božestvo i doznaj koj sum Jas“. Za Navuhodonosor, sedum revolucii se neophodni, no efikasni. Druga lekcija ḱe se odnesuva na vremetraenjeto na papskoto vladeenje, isto taka prorečeno so terminot „ vreme “ vo ovoj stih. Vo sporedba so iskustvoto na Navuhodonosor, Bog ja kaznuva hristijanskata gordost so toa što ja predava na zašemetenost za vreme, vreminja i polovina vreme od proročki godini. Od 7 mart 321 godina, gordosta i neznaenjeto vo gluposta gi teraat luǵeto da se soglasat da go počituvaat redot što ja menuva Božjata zapoved; na koj smireniot rob na Hristos ne može da se pokori, vo sprotivno, bi se otsekol od svojot spasitel Bog.

                Ovoj stih nč vodi kon potraga po vistinskata vrednost i datumite na početokot i krajot na ova prorokuvano vremetraenje. Ḱe otkrieme deka pretstavuva 3 godini i šest meseci. Vsušnost, ovaa formula ḱe se pojavi povtorno vo Otkrovenie 12:14 kade što e paralelna so formulata 1260 dena od stih 6. Primenuvajḱi go kodot od Ezekiel 4:5-6, eden den za edna godina, ḱe ni ovozmoži da razbereme deka vsušnost stanuva zbor za 1260 dolgi i užasni godini na stradanje i smrt.              

Dan 7:26 Togaš ḱe dojde sudot, i ḱe mu ja odzemat vlasta, i taa ḱe bide razrušena i istrebena zasekogaš.

2a-         Zabeležete go interesot na ova pojasnuvanje: sudot i krajot na dominacijata na papite se slučuvaat vo isto vreme. Ova dokažuva deka spomenatiot sud nema da započne pred vraḱanjeto na Hristos. Vo 2021 godina, papite se sč ušte aktivni, pa zatoa sudot citiran vo Daniel ne započnal vo 1844 godina, adventistički braḱa.

Dan 7:27 I carstvoto, vlasta i veličieto na carstvata pod celoto nebo ḱe im bidat dadeni na narodot, na svetiite na Sevišniot; a Negovoto carstvo e večno carstvo, i site vladeteli ḱe Mu služat i ḱe Mu se pokoruvaat.

27a-       Zatoa, sudot e dobro sproveden po vraḱanjeto vo slava na Hristos i voznesuvanjeto na neboto na negovite izbranici.

27b -     i site vladeteli ḱe mu služat i ḱe mu se pokoruvaat

                Kako primeri, Bog ni gi pokažuva trojcata vladeteli pretstaveni vo ovaa kniga: haldejskiot car Navuhodonosor, medskiot car Darij i persiskiot car Kir 2.

Dan 7:28 I tuka završija zborovite: a jas, Daniel, bev mnogu voznemiren vo mislite moi, i liceto mi se promeni, i gi staviv zborovite vo srceto moe.

28a-       Konfuzijata na Daniel e sč ušte opravdana, bidejḱi na ova nivo dokazite za identitetot na papskiot Rim sč ušte nemaat sila; negoviot identitet ostanuva „hipoteza“ koja e veḱe mnogu ubedliva, no sepak, „hipoteza“. No, Daniel 7 e samo vtorata od sedumte proročki ploči prezentirani vo ovaa kniga na Daniel. I veḱe moževme da vidime deka porakite dostaveni vo Daniel 2 i Daniel 7 se identični i komplementarni. Sekoja nova ploča ḱe ni donese dopolnitelni elementi koi, nadredeni na veḱe napravenite studii , ḱe ja zajaknat i zajaknat Božjata poraka koja na toj način ḱe stanuva sč pojasna.

 

                Hipotezata deka „ maliot rog “ od ova poglavje 7 e papskiot Rim ostanuva da se potvrdi. Ova ḱe se napravi. No, da se potsetime veḱe na ova istorisko nasledstvo koe se odnesuva na Rim, „ četvrtoto monstruozno životno so železni zabi “. Go označuva Rimskoto Carstvo prosledeno so „ desette rogovi “ na slobodnite i nezavisni evropski kralstva, koi se nasledeni, vo 538 godina, od pretpostaveniot papski „ mal rog “, ovoj „ različen kral “, pred kogo „ tri rogovi ili tri kralevi “, Herulite, Vandalite i Ostrogotite se poniženi pomeǵu 493 i 538 godina vo stihovite 8 i 24.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Daniel 8

 

Dan 8:1 Vo tretata godina od vladeenjeto na carot Valtazar, mene, Daniel, mi se javi videnie, pokraj videnieto što go imav videno porano.

1a-         Pomina vremeto: 3 godini. Daniel dobiva novo videnie. Vo ova, ima samo dve životni koi se jasno identifikuvani vo stihovite 20 i 21 so Medijcite i Persijcite i Grcite koi vo prethodnite videnija bea Vtorata i Tretata Imperija na prorokuvanite nasleduvanja. So tekot na vremeto, vo videnijata, životnite se sč pojasno vo soglasnost so obredite na Evreite. Dan. 8 pretstavuva oven i koza ; životnite što se prinesuvaat vo žrtvata na Denot na pomiruvanjeto spored evrejskiot obred. Taka možeme da go zabeležime simbolot na grevot vo superpozicijata na grčkata imperija: stomakot i butovite od bronza od Dan. 2, leopardot od Dan. 7 i Danovata koza.8 .

Dan 8:2 Koga go vidov ova videnie, mi se čineše deka sum vo palatata Suza, vo pokrainata Elam, i vo videnieto bev pokraj rekata Ulaj.

2a-         Daniel e vo Persija vo blizina na rekata Karun, koja vo negovo vreme bila Ulaj. Persiskata prestolnina i rekata, simbol na eden narod, ukažuvaat na geografska referentna točka za vizijata što Bog ḱe mu ja dade. Zatoa, proročkite poraki vo ova poglavje davaat vredni geografski podatoci što nedostasuvaa vo poglavjata 2 i 7.

Dan 8:3 Gi krenav očite i vidov, i ete, eden oven stoeše pokraj rekata, so dva roga; a rogovite bea visoki, no edniot beše povisok od drugiot, i se iskači posleden.

3a-         Ovoj stih ja sumira istorijata na Persija pretstavena so ovoj oven čij rog najvisokiot go pretstavuva zatoa što prvično bil dominiran od negoviot sojuznik Medijcite, a konečno se izdignal nad nego so doaǵanjeto na vlast na kralot Kir II Persijecot, vo 539 godina, posledniot sovremenik na Daniel spored Daniel 10:1. No, tuka, posočuvam problem so vistinskiot datum, bidejḱi istoričarite celosno go ignoriraat svedoštvoto na očevidecot na Daniel, koj vo Daniel 5:31 go pripišuva osvojuvanjeto na Vavilon na mediskiot kral Darij, koj go organiziral Vavilon vo 120 satrapii spored Daniel 6:1. Kir došol na vlast po smrtta na Darij, pa zatoa ne vo 539 godina, tuku malku podocna, ili naprotiv, osvojuvanjeto od strana na Darij moželo da se sluči malku pred datumot - 539 godina.

3b -        Vo ovoj stih se pojavuva božestvena suptilnost, vo formata što se koristi za označuvanje na mal i golem rog. Ova potvrduva deka izrazot „ mal rog “, vnimatelno izbegnuvan, e specifično i isklučivo povrzan so identitetot na Rim.

Dan 8:4 Go vidov ovenot kako udira kon zapad, sever i jug; i niedno životno ne možeše da mu se sprotivstavi, i nemaše nikoj da gi predade negovite žrtvi; i toj praveše što sakaše i stana silen.

4a-         Slikata od ovoj stih gi ilustrira posledovatelnite fazi od osvojuvanjata na Persijcite što gi vodat kon imperijata, dominacijata na kralot nad kralevite.

                Na Zapad : Kir II sklučil sojuz so Haldejcite i Egipḱanite pomeǵu 549 i 539 godina.

                Na sever : Lidija od kralot Krez e osvoena vo – 546 godina

                Na jug : Kir ja osvojuva Vavilonija, nasleduvajḱi go medskiot kral Darij po 539 godina p.n.e., a podocna persiskiot kral Kambis II ḱe go osvoi Egipet vo 525 godina p.n.e.

4b -        i toj stana moḱen

                Toj ja dostignal imperatorskata moḱ što ja napravila Persija prvata imperija prorečena vo ova poglavje 8. Toa bila vtorata imperija vo videnijata od Dan. 2 i Dan. 7. Vo ovaa moḱ, persiskata imperija se proširila do Sredozemnoto More i ja napadnala Grcija, što ja zaprelo kaj Maraton vo -490 godina. Vojnite prodolžile.

Dan 8:5 I dodeka vnimatelno gledav, ete, eden kozel doaǵaše od zapad, odeše po celata zemja, no ne ja dopiraše; a kozelot imaše golem rog meǵu očite.

5a-         Stih 21 jasno go identifikuva jarecot: Jarecot e carot na Javan, Golemiot rog meǵu negovite oči e prviot car . Javan e antičkoto ime na Grcija. Ignorirajḱi gi slabite grčki kralevi, Duhot go gradi svoeto otkrovenie vrz golemiot grčki osvojuvač Aleksandar Veliki.

5b -        ete, koza dojde od zapad

Geografskite oznaki sč ušte se davaat. Kozata doaǵa od Zapad, a Persiskata imperija e zemena kako geografska referentna točka.

5c-          i odeše po celata zemja po nejzinata površina, bez da ja dopira

                Porakata e analogna na četirite ptičji krilja na leopardot od Dan. 7:6. Taa ja naglasuva ekstremnata brzina na osvojuvanjata na ovoj mlad makedonski kral koj ḱe ja proširi svojata dominacija do rekata Ind za deset godini.

5d -        ovaa koza imaše golem rog meǵu očite

                Identitetot e daden vo stih 21: Golemiot rog meǵu negovite oči e prviot kral. Ovoj kral e Aleksandar Veliki (543-523). Duhot mu go dava izgledot na Ednorog, mitsko basnoslovno životno. Na toj način toj ja osuduva neiscrpnata plodna imaginacija na grčkoto opštestvo koe izmisluvalo basni primeneti vo religijata i čij duh gi preminal vekovite do našeto vreme na izmamnički hristijanskiot Zapad. Toa e aspekt na grevot što e potvrden so slikata na kozata , životnoto koe ja igralo ulogata na grevot vo svetiot godišen obred na „Denot na pomiruvanjeto“. Raspnuvanjeto na Mesijata Isus go postignalo vo svoeto božestveno sovršenstvo ovoj obred trebalo da prestane po nego... so sila, so uništuvanjeto na hramot i evrejskata nacija od strana na Rimjanite vo 70 godina.

Dan 8:6 I toj dojde do ovenot so dva roga, kogo go vidov kako stoi pred rekata, i se nafrli vrz nego vo svojot bes.

6a-         Aleksandar Makedonski go započnuva svojot napad protiv Persijcite čij kral e Darij III. Vtoriot e porazen kaj Is, toj bega ostavajḱi go zad sebe lakot, štitot i nametkata, kako i soprugata i naslednikot, vo - 333 godina. Podocna ḱe bide ubien od dvajca negovi blagorodnici.

6b-         i toj se strča vrz nego vo siot svoj bes

                Ovoj bes e istoriski opravdan. Mu prethodela ovaa razmena meǵu Darij i Aleksandar: „Pred Aleksandar da se sretne so Darij, persiskiot kral mu ispraḱa podaroci nameneti da gi naglasat nivnite soodvetni pozicii kako kral i dete - Aleksandar vo toa vreme e sč ušte mlad princ početnik vo umetnosta na vojuvanjeto (Glava I, red 89). Darij mu ispraḱa topka, kamšik, uzdi za konj i srebren sandak poln so zlato. Pismoto što go pridružuva bogatstvoto gi razjasnuva negovite elementi: topkata e za da prodolži da igra kako deteto što e, uzdite za da go naučat na samokontrola, kamšikot za da go ispravat, a zlatoto go pretstavuva danokot što Makedoncite mora da mu go platat na persiskiot car.“

Aleksandar ne pokažuva znaci na lutina, i pokraj stravot na glasnicite. Namesto toa, toj gi zamoluva da mu čestitaat na Darij za negovata ostroumnost. Darij, veli toj, ja znae idninata, bidejḱi mu dal na Aleksandar kuršum što go pretstavuva negovoto idno osvojuvanje na svetot, uzdite označuvaat deka site ḱe mu se pokorat, kamšikot ḱe bide za kaznuvanje na onie što ḱe se osmelat da mu se sprotivstavat, a zlatoto sugerira danok što ḱe go dobie od site svoi podanici. Proročki detalj: Aleksandar imal konj na koj mu go dal imeto „Bukefal“, što znači, so augmentativen prefiks, „glava“. Vo site negovi bitki, toj ḱe bide na „čelo“ na svojata vojska, so oružje vo raka. I „deset godini“ ḱe stane vladejačka „glava“ na svetot opfaten so proroštvoto. Negovata ozloglasenost ḱe ja promovira grčkata kultura i grevot što ja stigmatizira.

Dan 8:7 Go vidov kako se približuva kon ovenot i se razgneviv na nego; go udri ovenot i mu gi skrši dvata roga; no ovenot ne beše dovolno silen da mu se sprotivstavi; go frli na zemja i go zgazi, i nemaše nikoj da go izbavi ovenot.

7a-         Vojnata što ja započnal Aleksandar Veliki: vo – 333 godina, kaj Is, persiskiot logor bil porazen.

Dan 8:8 Jarecot stana mnogu silen; no koga stana silen, negoviot golem rog beše skršen, a na negovo mesto izniknaa četiri golemi roga nasočeni kon četirite nebesni vetrovi.

8a -        negoviot golem rog se skrši

                Vo 323 godina, mladiot kral (– 356 – 323) počinal bez naslednik na 32-godišna vozrast, vo Vavilon.

8b-         Na negovo mesto se izdignaa četiri golemi rogovi, na četirite nebesni vetrovi.

                Zamenicite na mrtviot kral bile negovite generali: dijadosite. Imalo desetmina po smrtta na Aleksandar i 20 godini se borele edni protiv drugi do toj stepen što na krajot od 20-te godini ostanale samo četvorica preživeani. Sekoj od niv osnoval kralska dinastija vo zemjata nad koja vladeel. Najgolem bil Selevk, poznat kako Nikator, koj ja osnoval dinastijata „Selevkidi“ koja vladeela so kralstvoto Sirija. Vtoriot bil Ptolomej Lagos, koj ja osnoval dinastijata „Lagidi“ koja vladeela so Egipet. Tretiot bil Kasandros koj vladeel so Grcija, a četvrtiot bil Lizimah (latinsko ime) koj vladeel so Trakija.

                Geografski zasnovanata proročka poraka prodolžuva. Četirite kardinalni točki na četirite nebesni vetrovi go potvrduvaat identitetot na zemjite na zasegnatite borci.

 

Vraḱanjeto na Rim, maliot rog

Dan 8:9 I od eden od niv izleze mal rog , i se zgolemi golem i golem kon jug, kon istok i kon slavnata zemja.

9a-         Aspektot na ovoj stih gi opišuva proširuvanjata na edno kralstvo koe pak ḱe stane dominantna imperija. Sega, vo prethodnite lekcii i vo svetskata istorija, nasledničkoto kralstvo na Grcija e Rim. Ovaa identifikacija e dopolnitelno opravdana so izrazot „mal rog“ koj ovoj pat, sprotivno na ona što beše napraveno za pokratkiot mediski rog, e jasno citiran. Ova ni ovozmožuva da kažeme deka ovoj „mal rog“ go simbolizira, vo ovoj kontekst, rastečkiot republikanski Rim. Bidejḱi, toj intervenira kon Istok, kako svetski policaec, čestopati zatoa što e povikan da reši lokalen konflikt meǵu protivnicite. I ova e preciznata pričina što ja opravduva slednata slika.

9b-         Od eden od niv izleze mal rog

                Prethodniot dominant beše Grcija, i tokmu od Grcija Rim dominira vo ovaa istočna zona kade što se naoǵa Izrael; Grcija, eden od četirite rogovi.

9v-         koj se širi značitelno kon jug, kon istok i kon najubavata zemja.

                Rimskiot rast započnal od negovata geografska lokacija prvo kon jug . Istorijata go potvrduva     ova, so vleguvanjeto na Rim vo Punskite vojni protiv Kartagina, denešen Tunis, okolu 250 godina p.n.e.

Slednata faza na ekspanzija se odvivala kon istok , intervenirajḱi vo eden od četirite rogovi : Grcija, okolu 200 godina p.n.e. Tamu bila povikana od Grčkata Etolska liga za da ja poddrži protiv Ahajskata liga (Etolija protiv Ahaja). Otkako ḱe se našla na grčka počva, rimskata vojska nikogaš poveḱe nema da ja napušti, a cela Grcija ḱe stane rimska kolonija od 160 godina p.n.e. pa natamu.

Od Grcija, Rim ja prodolžil svojata ekspanzija so stapnuvanje vo Palestina i Judeja, koja vo 63 godina p.n.e. stanala provincija na Rim osvoena od vojskite na generalot Pompej. Tokmu ovaa Judeja Duhot ja označuva so ovoj prekrasen izraz: Najubavata od zemjite , izraz citiran vo Dan. 11:16 i 42 i Ezekiel 20:6 i 15.

Hipotezata e potvrdena, „ maliot rog “ e Rim.

 

Ovoj pat, veḱe nema somnenie, papskiot režim od Dan. 7 e razotkrien, i taka, preskoknuvajḱi gi beskorisnite vekovi, Duhot nč vodi do tragičniot čas koga, napušten od carevite, Rim ja prodolžuva svojata dominacija pod religiozna forma na hristijanski izgled na koj gi pripišuva dejstvijata otkrieni so simbolite od sledniot stih 10. Ova se dejstvijata na „ različniot “ kral od Dan. 7.

 

Imperijalniot Rim, a potoa i papskiot Rim gi progonuvaat svetcite

Dve posledovatelni čitanja za ovoj eden stih

Dan 8:10 I se iskači do nebesnata vojska, i frli del od vojskata i od dzvezdite na zemjata, i gi zgazi.

10a-       Taa se krena pred nebesnata vojska

                Velejḱi „ taa “, Duhot go drži Rim kako svoja cel, vo hronološkata niza na negovite proširuvanja, po različnite formi na vladeenje na koi aludira vo Otk. 17:10, Rim stignal do imperijata pod vladeenjeto na rimskiot imperator Oktavijan, poznat kako Avgust. I tokmu vo negovo vreme Isus Hristos se rodil od Duhot, vo sč ušte devstvenoto telo na Marija, mladata sopruga na Josif; dvajcata izbrani edinstveno poradi nivnata pripadnost na lozata na carot David. Po negovata smrt, otkako voskresnal od samiot sebe kako što objavil, Isus im ja doveril misijata na svoite apostoli i učenici da ja objavuvaat dobrata vest za spasenieto (Evangelieto) so cel da sozdadat izbrani luǵe niz celata zemja. Vo toa vreme, Rim se soočil so hristijanska nežnost i pacifizam; taa vo ulogata na mesar, učenicite na Hristos vo ulogata na zaklanite jagninja. Po cena na mnogu mačeničko krvoprolevanje, hristijanskata vera se proširila niz celiot svet, osobeno vo glavniot grad na imperijata, Rim. Progonuvačkiot imperatorski Rim se kreva protiv hristijanite. Vo stih 10, dve dejstva na Rim se preklopuvaat. Prvoto se odnesuva na carskoto, a vtoroto na papskoto.

Vo imperijalniot režim veḱe možeme da mu gi pripišeme navedenite dejstvija:

Taa se krena protiv nebesnata vojska : se sooči so hristijanite. Zad ovoj simboličen izraz, nebesna vojska , stoi Hristijanskiot Izbranik spored koj Isus veḱe gi imenuval svoite verni: graǵani na nebesnoto carstvo . Pokraj toa, Dan. 12:3 gi sporeduva vistinskite svetci so dzvezdite , koi se isto taka potomstvo na Avraam od Bit. 15:5. Vo prvoto čitanje, drskosta da se mačat sinovite i ḱerkite Božji veḱe pretstavuva za paganskiot Rim arogantno dejstvie i nedostojno i neopravdano vozdignuvanje . Vo vtoroto čitanje, tvrdenjeto na rimskiot episkop da go vodi kako papa Izbranikot na Isus Hristos od 538 godina e isto taka arogantno dejstvie i ušte ponedostojno i neopravdano vozdignuvanje .

Taa napravi del od ovaa vojska i dzvezdite da paǵaat na zemja, i taa gi zgazi : Gi progonuva i gi ubiva za da go odvleče vnimanieto na svoeto naselenie vo svoite areni. Gonitelite se glavno Neron, Domicijan i Dioklecijan, posledniot oficijalen progonitel pomeǵu 303 i 313 godina. Vo prvoto čitanje, ovoj dramatičen period e opfaten vo Otk. 2 pod simboličnite iminja „ Efes “, vremeto koga Jovan go dobiva svoeto božestveno Otkrovenie narečeno „Apokalipsa“ i „ Smirna “. Vo vtoroto čitanje, pripišani na papskiot Rim, ovie dejstvija se smesteni vo Otk. 2 pod periodite narečeni „ Pergam “ ili, prekršen sojuz ili preljuba i „Tijatira“ ili, gnasotii i smrti. So toa što veli, i taa gi zgazi, Duhot im pripišuva na dvata Rima ist tip krvavi dejstvija. Glagolot zgazi i negoviot izraz zgazi se naoǵaat pripišani na paganskiot Rim vo Dan. 7:19. No, dejstvoto na gazenje ḱe prodolži do krajot na 2300-tata večer nautro od stih 14 od ova poglavje 8 spored izjavata od stih 13: Do koga ḱe bidat gazeni svetosta i vojskata ? Ova dejstvo se izvršuva vo vremeto na hristijanskata era i zatoa mora da mu go pripišeme na papskiot Rim i negovite monarhistički poddržuvači; što istorijata go potvrduva. Sepak, da zabeležime važna razlika. Paganskiot Rim samo bukvalno gi soboruva svetcite na Isus Hristos, dodeka papskiot Rim, preku svoite lažni religiozni upatstva, gi soboruva duhovno , pred da gi progonuva bukvalno.

 

Sporadičnite progoni prodolžile so naizmenični mirovi sč do doaǵanjeto na carot Konstantin I , koj stavil kraj na progonstvata protiv hristijanite so Milanskiot edikt, negovata rimska prestolnina, vo 313 godina, što pretstavuva kraj na periodot od „ deset godini “ progoni što ja karakteriziraat erata „ Smirna “ od Otk. 2:8. So ovoj mir, hristijanskata vera nema da dobie ništo, a samiot Bog ḱe izgubi mnogu. Zašto bez prečkata na progonstvoto, posvetenosta na neobratenite kon ovaa nova vera izobiluva i se množi niz celata imperija, a osobeno vo Rim, kade što krvta na mačenicite najmnogu se proleala.

                Zatoa, na ovoj period možeme da go prikačime početokot na vtoroto čitanje na ovoj stih. Onoj period kade što Rim stanuva hristijanski so počituvanje na naredbite na carot Konstantin, koj vo 321 godina štotuku izdal edikt so koj se nareduva promena na nedelniot den za odmor: sedmiot den - sabotata - e zamenet so prviot den od sedmicata; vo toa vreme, paganite go posvetile na obožavanje na bogot „ počituvano nepobedeno sonce “. Ovaa akcija e isto tolku seriozna kako pienje od zlatnite sadovi na hramot , no ovoj pat, Bog nema da reagira, časot na konečniot sud ḱe bide dovolen. So svojot nov den na odmor, Rim ḱe ja proširi svojata hristijanska doktrina niz celata imperija, a so svojata lokalna vlast, episkopot na Rim ḱe dobie prestiž i poddrška, sč do najvisokoto vozdignuvanje na papskata titula što mu e dadena so dekret, vo 533 godina, od strana na vizantiskiot imperator Justinijan I. Ḱe bide potrebno da se počeka proteruvanjeto na neprijatelskite Ostrogoti za prviot vladejački papa, Vigilij, da se naseli na svoeto papsko sedište, vo Rim, vo Lateranskata palata izgradena na planinata Kelijan. Datumot 538 i pristignuvanjeto na prviot papa go označuva ispolnuvanjeto na dejstvijata opišani vo stih 11 što sledi. No, toa e isto taka početok na 1260 dena-godini vladeenje na papite i na sč što se odnesuva na niv i koe beše otkrieno vo Dan.7. Kontinuirano vladeenje vo koe svetcite, ušte ednaš, se zgazeni pod noze , no ovoj pat, od rimskata papska religiozna dominacija i nejzinite graǵanski poddržuvači, monarsite, i nejziniot vrv... vo imeto na Hristos.

 

Konkretni dejstvija na vospostaveniot papizam vo 538 godina

Dan 8:11 I se vozviši duri do vojvodata, mu ja odzede postojanata žrtva i go urna mestoto i temelite na negovoto svetilište.

11a-       Taa se iskači na čelo na vojskata

                Ovaa glava na vojskata e logički i bibliski Isus Hristos, spored Efesjanite 5:23: zašto soprugot e glava na ženata, kako što Hristos e glava na Crkvata , koja e negovo telo, i na koja toj e Spasitel. Glagolot „ taa se krena “ e dobro izbran, tokmu zatoa što, vo 538 godina, Isus e na neboto dodeka papstvoto e na zemjata. Neboto e nadvor od negoviot dofat, no „ taa se krena “ so toa što gi naveduva luǵeto da veruvaat deka taa go zamenuva na zemjata. Od neboto, Isus ima mali šansi da ja izbegne stapicata postavena za luǵeto od ǵavolot. Pokraj toa, zošto bi go storil toa, koga samiot gi predava vo ovaa stapica i site nejzini kletvi? Zašto pročitavme, vo Daniel 7:25, „ svetiite ḱe bidat predadeni vo negovite race za vreme, vreminja (2 pati) i polovina vreme “; Tie se predadeni namerno od Boga Hristos, poradi promenetite vreminja i promenetiot zakon . Zakonot izmenet vo 321 godina od Konstantin vo vrska so sabotata, sekako, no pred sč, zakonot e izmenet od rimskiot papizam, po 538 godina, kade što ne e samo sabotata taa što e zasegnata i napadnata, tuku celiot zakon e preraboten vo rimskata verzija.

11b - mu             ja odzede večnata žrtva

                Go istaknuvam otsustvoto na zborot žrtva vo originalniot hebrejski tekst. Sepak, negovoto prisustvo sugerira kontekst na stariot zavet, no toa ne e slučaj, kako što štotuku pokažav. Spored noviot zavet, žrtvata i prinosot prestanaa, smrtta na Hristos, vo sredinata na sedmicata spomenata vo Dan. 9:27, otkako gi napravija ovie obredi beskorisni. Sepak, nešto ostana od stariot zavet: službata na prvosveštenikot i posrednikot za grevovite na luǵeto koi isto taka ja prorokuvaa nebesnata služba što Isus ja izvrši vo korist na negovite edinstveni izbranici otkupeni so negovata krv od negovoto voskresenie. Hristos se voznese na neboto, što ostana togaš da mu se odzeme? Negovata sveštenička funkcija, odnosno negovata isklučitelna uloga kako posrednik za prostuvanje na grevovite na negovite izbranici. Vsušnost, od 538 godina, vospostavuvanjeto na zemjata, vo Rim, na poglavar na Hristovata Crkva ja napravi nebesnata služba na Isus zaludna i beskorisna. Molitvite poveḱe ne minuvaat niz nego, a grešnicite ostanuvaat nositeli na svoite grevovi i nivnata vina pred Boga. Evr. 7:23 ja potvrduva ovaa analiza, velejḱi: „ No ovoj čovek, bidejḱi ostanuva zasekogaš, ima nepromenlivo sveštenstvo .“ Promenata na vodačot na zemjata gi opravduva gnasnite plodovi što gi nosi ova bezhristovo hristijanstvo; plodovi što Bog mu gi prorekol na Daniel. Zošto hristijanite bile pogodeni od ova užasno prokletstvo? Sledniot stih 12 ḱe go dade odgovorot: poradi grevot ...

                Identifikacijata na večnoto, koja štotuku e izvršena, ḱe posluži kako osnova za presmetkite koristejḱi gi traenjata 1290 i 1335 dena-godini, koi ḱe bidat predloženi vo Dan. 12:11 i 12; utvrdenata osnova e datumot 538, momentot koga večnoto sveštenstvo bilo ukradeno od zemniot papski poglavar.

11c-         i go urna mestoto , temelot na negovoto svetilište,

                Poradi kontekstot na noviot zavet, pomeǵu dvete možni značenja na hebrejskiot zbor „mekon“ preveden kako „mesto“, go zadržav negoviot prevod „osnova“, koj e isto tolku legitimen i podobro prilagoden na kontekstot na hristijanskata era na koja se odnesuva proroštvoto.

često se spomenuva svetilišteto , što može da bide zbunuvačko. Sepak, možno e da ne bidete zavedeni od glagolot što go označuva dejstvoto što se izvršuva vo svetilišteto .

                Tuka vo Dan. 7:11: nejzinata osnova e soborena od papstvoto.

                Vo Dan. 11:30: e oskvernaven od grčkiot kral Antioh 4 Epifan, progonitel na Evreite vo – 168.

                Vo Dan. 8:14 i Dan. 9:26 ne stanuva zbor za svetilište , tuku za svetost . Hebrejskiot zbor „kodeš“ e sistematski pogrešno preveden vo site prevodi na najčestite verzii. No, originalniot hebrejski tekst ostanuva nepromenet za da svedoči za originalnata vistina.

                Treba da se napomene deka terminot „ svetilište “ se odnesuva isklučivo na mestoto kade što Bog stoi lično. Otkako Isus voskresna od mrtvite i se voznese na neboto, poveḱe nema svetilište na zemjata . Zatoa, urivanjeto na osnovata na negovoto svetilište znači potkopuvanje na doktrinarnite temeli vo vrska so negovata nebesna služba, što gi ilustrira site uslovi za spasenie. Vsušnost, otkako ḱe se krsti, povikanata ličnost mora da može da ima korist od odobruvanjeto na Isus Hristos, koj ja sudi svojata vera vrz osnova na negovite dela i se soglasuva ili ne da mu gi prosti grevovite vo imeto na negovata žrtva. Krštevanjeto go označuva početokot na iskustvoto živeeno pod pravedniot Božji sud, a ne negoviot kraj. Ova znači deka koga direktnata vrska pomeǵu zemnite izbranici i negoviot nebesen posrednik e prekinata, spasenieto poveḱe ne e možno, a svetiot zavet e prekršen. Ova e užasna duhovna drama ignorirana od čovečkite masi izmameni i zavedeni od 7 mart 321 godina i 538 godina vo koja večnoto sveštenstvo na Isus Hristos mu beše odzemeno od Papata za negova sopstvena korist. Da se urne osnovata na negovoto svetilište znači isto taka da im se pripiše na 12-te apostoli, koi ja pretstavuvaat osnovata ili temelot na Izbraniot, duhovniot dom, lažno hristijanska doktrina koja go opravduva i legalizira grevot protiv božestveniot zakon; nešto što nitu eden apostol ne bi go napravil.

Dan 8:12 Vojskata beše predadena so sekojdnevnata žrtva za grevot; rogot ja sobori vistinata na zemja i uspea vo ona što go praveše.

12a -      Vojskata beše izbavena so večna žrtva

Na posimboličen jazik, ovoj izraz ima isto značenje kako i onoj vo Dan. 7:25: vojskata beše predadena ... No, tuka Duhot dodava so večnoto

12b -     poradi grevot

                Toa e, spored 1 Jovanovo 3:4, poradi prestapot na zakonot promenet vo Dan. 7:25. Zašto Jovan reče i napiša: Sekoj što greši, go prestapuva zakonot, a grevot e prestap na zakonot .  Ovoj prestap datira od 7 mart 321 godina i se odnesuva, pred sč, na napuštanjeto na Božjata sveta sabota; sabotata osvetena od nego, ušte od sozdavanjeto na svetot, na edinstveniot i večen „ sedmi den “.

12v -      rogot ja frli vistinata na zemja

                Vistinata e povtorno duhoven zbor što go označuva zakonot spored Psalm 119:142-151: Tvojot zakon e vistina... site Tvoi zapovedi se vistina .   

12d-       i uspeva vo svoite potfati

                Ako Duhot na Sozdatelot Bog go najavil toa odnapred, togaš nemojte da se iznenadite što ja ignoriravte ovaa izmama, najgolemata duhovna izmama vo celata istorija na čoveštvoto; no isto taka i najserioznata po svoite posledici od gubenje na čovečki duši za Boga. Stih 24 ḱe potvrdi velejḱi: Negovata moḱ ḱe se zgolemi, no ne so sopstvena sila; toj ḱe napravi neverojatni pustošenja, toj ḱe uspee vo svoite potfati , toj ḱe gi uništi moḱnite i narodot na svetcite.

 

Podgotovka za osvetuvanje

Vo lekciite dadeni od religioznite obredi na stariot zavet, ovaa tema za podgotovka za osvetuvanje se pojavuva postojano. Prvo, pomeǵu vremeto na ropstvoto i vleguvanjeto vo Hanaan, proslavata na Pashata bila neophodna za da se osveti narodot što Bog trebalo da go odvede vo nivnata nacionalna počva, Izrael, vetenata zemja. Vsušnost, bile potrebni 40 godini iskušenie za pročistuvanje i osvetuvanje za da se ostvari vleguvanjeto vo Hanaan.

Isto taka, vo vrska so sabotata obeležana na sedmiot den od zajdisonce do zajdisonce, potrebno beše prethodno vreme za podgotovka. Šeste dena prokletstvo baraa mienje na teloto i presoblekuvanje, ovie raboti mu bea nametnati i na sveštenikot za da može, bez opasnost po svojot život, da vleze vo svetoto mesto na hramot za da ja izvrši svojata ritualna služba.

Sedumdnevnata, 24-časovna nedela na sozdavanje e modelirana spored sedumte iljadi godini od Božjiot plan za spasenie. Znači, prvite šest dena gi pretstavuvaat prvite šest mileniumi vo tekot na koi Bog gi izbira svoite izbranici. A sedmiot i posleden milenium ja pretstavuva golemata sabota vo tekot na koja Bog i negovite izbranici, sobrani na neboto, uživaat vo vistinski i celosen odmor. Grešnicite se site privremeno mrtvi; osven Satana, koj ostanuva izoliran na nenaselena zemja vo tekot na ovoj period od „iljada godini“ otkrien vo Otkrovenie 20. Pred da vlezat vo „rajot“, izbranite mora da bidat pročisteni i osveteni. Pročistuvanjeto se zasnova na verata vo dobrovolnata žrtva na Hristos, no osvetuvanjeto se dobiva so negova pomoš po krštevanjeto bidejḱi, pročistuvanjeto se pripišuva, odnosno se dobiva odnapred vo ime na principot na verata, no osvetuvanjeto e plodot što vsušnost go dobivaat izbranite vo celata negova duša preku negovata vistinska sorabotka so živiot Bog Isus Hristos. Se dobiva so borba što toj ja vodi protiv sebe, protiv svojata loša priroda, za da se sprotivstavi na grevot.

Daniel 9:25 ḱe nč nauči deka Isus Hristos dojde da umre na krst za da dobie od svoite izbranici da ne grešat poveḱe, bidejḱi dojde da stavi kraj na grevot . Sega, štotuku vidovme vo stih 12, deka Hristijanskiot Izbranik bil predaden na papskiot despotizam poradi grevot. Zatoa, potrebno e pročistuvanje za da se dobie osvetuvanje bez koe nikoj nema da go vidi Boga, spored ona što e napišano vo Evreite 12:14: Stremete se kon mir so site luǵe i svetost, bez koja nikoj nema da go vidi Gospoda .

Primeneto na 2000-te godini od hristijanskata era od smrtta na Isus Hristos do negovoto vraḱanje vo 2030 godina, ova vreme na podgotovka i osvetuvanje ḱe bide otkrieno vo slednite stihovi 13 i 14. Sprotivno na prvičnoto veruvanje na adventistite, ova vreme ne e vreme na sud kako što e opišano vo Daniel 7, tuku vreme na osvetuvanje koe e neophodno poradi vekovnoto nasledstvo na grevovi legitimirani od gnasnoto učenje na papskiot Rim. Bi sakal da istaknam deka deloto na Reformacijata, koe započna vo 13 vek , ne go postigna pročistuvanjeto i osvetuvanjeto što gi baraše so seta pravda trisvetiot i sovršeno čist Bog Spasitel.

 

Dan 8:13 Čuv eden svetec kako zboruva; a drug svetec mu reče na onoj što zboruvaše: „Do koga ḱe trae videnieto za sekojdnevnata žrtva i za grevot što pustoši? Do koga ḱe bidat gazeni svetilišteto i vojskata?“

13a-       Slušnav eden svetec kako zboruva; a drug svetec mu reče na onoj što zboruvaše

                Samo vistinskite svetci stanuvaat svesni za grevovite nasledeni od Rim. Ḱe gi najdeme povtorno vo scenata od videnieto pretstavena vo Dan. 12.

13b -     Kolku dolgo ḱe se ispolni vizijata?

                Svetitelite baraat datum što ḱe go označi krajot na rimskite gnasotii.

13v -      za večnata žrtva

                Svetitelite baraat datum što ḱe go označi obnovuvanjeto na večnoto sveštenstvo od strana na Hristos.

13d-       i za razorniot grev ?

                Svetitelite baraat datum što ḱe go označi vraḱanjeto na sedmiot den - sabotata, čie prekršuvanje e kaznuvano so rimski pustošenja i vojni; a za nejzinite prestapnici, ovaa kazna ḱe trae do krajot na svetot.

13-ti -    Do koga ḱe bidat gazeni svetilišteto i vojskata?

                Svetitelite baraat datum što ḱe go označi krajot na papskite progonstva što se primenuvaat protiv niv, Božjite izbrani svetci.

Dan 8:14 I mi reče: „Dve iljadi i trista dena; i potoa ḱe se isčisti svetilišteto.“

14a-       Od 1991 godina, Bog go nasoči moeto proučuvanje kon ovoj pogrešno preveden stih. Eve go negoviot vistinski prevod na hebrejskiot tekst.

                I mi reče: Do večerta i utroto dve iljadi i trista i opravdani ḱe bidat sveti.

                Kako što možete da vidite, terminot od 2300 večeri i utra ima za cel osvetuvanje na izbranite od Boga od datumot što ḱe bide odreden za ovoj termin. Večnata pravda dobiena so krštevanjeto dotogaš e dovedena vo prašanje. Baranjeto za tripati svetiot Bog, vo Otecot, Sinot i Svetiot Duh, se promeni i e zajaknato so potrebata izbranite poveḱe da ne grešat protiv sabotata, nitu protiv koja bilo druga uredba što doaǵa od ustata Božja. Tesniot pat na spasenieto što go poučuva Isus e taka obnoven. I modelot na izbranite pretstaven vo Noe, Daniel i Jov gi opravduva milion izbrani za desette milijardi padnati od posledniot sud od Daniel 7:10.

Dan 8:15 Dodeka jas, Daniel, go gledav ova videnie i se obiduvav da go razberam, ete, pred mene zastana eden, koj imaše izgled na čovek.

15a-       Logično, Daniel bi sakal da go razbere značenjeto na vizijata i toa ḱe mu donese vo Daniel 10:12, opravdano odobrenie od Boga, no nikogaš nema celosno da mu se ispolni želbata, kako što pokažuva Božjiot odgovor vo Daniel 12:9: I reče: „Odi si, Daniele, zašto ovie zborovi se zatvoreni i zapečateni do vremeto na krajot“ .

Dan 8:16 I čuv čovečki glas srede Ulaj, koj izvika i reče: „Gavrile, objasni mu go videnieto!“

16a-       Likot na Isus Hristos vo sredinata na Ulaj ja nagovestuva lekcijata dadena vo vizijata na Dan. 12. Angelot Gavriel, bliskiot sluga na Hristos, e zadolžen da go objasni značenjeto na celata vizija od nejziniot početok. Zatoa, da gi sledime vnimatelno dopolnitelnite informacii što ḱe bidat otkrieni vo slednite stihovi.

Dan 8:17 I se približi do mestoto kade što bev jas; i koga se približi, se isplašiv i padnav ničkum. I mi reče: „Vnimavaj, sine čovečki, zašto videnieto e za vremeto što ḱe bide svršetok.“

17a-       Vizijata na nebesnite suštestva sekogaš ḱe ima vakov efekt vrz čovekot od telo. No, da bideme vnimatelni bidejḱi toj nč pokanuva. Vremeto na krajot za koe stanuva zbor ḱe započne na krajot od celata vizija.

Dan 8:18 I dodeka mi zboruvaše, ležev vo dlabok son na liceto moe; i toj me dopre i me ispravi tamu kade što bev.

18a-       Vo ova iskustvo, Bog go naglasuva prokletstvoto na teloto koe ne e ednakvo na čistotata na nebesnite tela na vernite angeli.

Dan 8:19 I mi reče: „Ḱe ti pokažam što ḱe bide na krajot od gnevot, zašto vremeto e odredeno za krajot . “

19a-       Krajot na Božjiot gnev ḱe dojde, no ovoj gnev e opravdan so hristijanskata neposlušnost, nasledstvo od rimskata papska doktrina. Prestanokot na ovoj prorokuvan božestven gnev zatoa ḱe bide delumen bidejḱi navistina ḱe prestane samo po celosnoto uništuvanje na čoveštvoto pri slavnoto vraḱanje na Hristos.             

Dan 8:20 Ovenot što go vide, koj imaše rogovi, se carevite na Medija i Persija.

20a-       Božjata namera e da mu dade upatstva na svojot izbran narod za da možat da go razberat principot na nizata na prezentiranite simboli. Medijcite i Persijcite go označuvaat istoriskiot kontekst na početokot na otkrovenieto. Vo Dan. 2 i 7 tie bea na vtoro mesto.

Dan 8:21 Jarecot e carot na Javan, a golemiot rog meǵu negovite oči e prviot car.

21a-       Grcija, pak, e vtoroto nasleduvanje; tretoto vo Dan. 2 i 7.

21b -     Golemiot rog meǵu negovite oči e prviot kral

                Kako što vidovme, ova e golemiot grčki osvojuvač, Aleksandar Veliki. Golemiot rog go pretstavuva negoviot ofanziven i voinstven karakter, koj kralot Darij III pogrešno go ponižil, bidejḱi go činel negovoto kralstvo i negoviot život. So postavuvanjeto na ovoj rog ne na čeloto, tuku meǵu očite, Duhot ja pokažuva svojata nezasitna strast za osvojuvanje, koja samo negovata smrt ḱe ja zapre. No, očite pretstavuvaat i proročka jasnovidnost, a od negovoto raǵanje, mu e objavena isklučitelna sudbina od strana na eden gledač, i toj veruva vo svojata prorečena sudbina vo tekot na celiot svoj život.

Dan 8:22 A četirite roga što izniknaa namesto toj skršen rog se četiri carstva što ḱe proizlezat od toj narod, no nema da bidat tolku silni.

22a-       Četirite grčki dinastii osnovani od četirite generali koi go nasledile Aleksandar, gi naoǵame sč ušte živi po 20 godini vojni meǵu desette kolku što bile na početokot.

Dan 8:23 I na krajot od nivnoto vladeenje, koga grešnicite ḱe bidat uništeni, ḱe se pojavi car koj e drzok i lukav.

23a-       Preskoknuvajḱi gi meǵuvremenskite vreminja, angelot ja povikuva hristijanskata era na dominacijata na papskiot Rim. Pritoa, toj ukažuva na glavnata cel na dadenoto otkrovenie. No, ova objasnuvanje nosi drugo učenje što se pojavuva vo prvata rečenica od ovoj stih: Na krajot od nivnata dominacija, koga grešnicite ḱe bidat progoltani. Koi se togaš ovie progoltani grešnici koi prethodat na vremeto na papskiot režim? Tie se buntovnite nacionalni Evrei koi go otfrlija Isus Hristos kako Mesija i spasitel, osloboditel, da, no samo od storenite grevovi i samo vo korist na onie što gi prepoznava po kvalitetot na nivnata vera. Tie vsušnost bea progoltani vo 70 godina od strana na trupite na Rim, niv i nivniot grad Erusalim, i ova po vtor pat po uništuvanjeto izvršeno pod Navuhodonosor vo - 586 godina. So ovaa akcija, Bog dade dokaz deka stariot sojuz završil po smrtta na Isus Hristos kade što vo Erusalim zavesata na odvojuvanje na hramot bila skinata na dva dela, od vrvot do dnoto, so što se pokažuva deka akcijata doaǵa od samiot Bog.

23b -     ḱe se pojavi drzok i lukav kral

                Ova e opisot što Bog go dava za papstvoto, okarakterizirano spored Daniel 7:8 po svojata arogancija , a ovde po svojata drskost . Toj dodava i lukavo . Lukavstvoto se sostoi vo prikrivanje na vistinata i zemanje na izgled na ona što ne e. Lukavstvoto služi za izmama na bližniot, toa e ona što go pravat posledovatelnite papi.

Dan 8:24 I ḱe bide golem, no ne so svoja sila; tuku ḱe pogubi mnogu, ḱe napreduva i ḱe gi pogubi silnite i svetiot narod.

24a -      Negovata moḱ ḱe se zgolemi

                Vsušnost, opišan vo Dan. 7:8 kako „ mal rog “, stih 20 mu pripišuva „ poubav izgled od drugite “.

24b -     no ne so sopstvena sila

                I tuka, istorijata povtorno go potvrduva toa, bez vooruženata poddrška na monarsite, papskiot režim ne bi možel da preživee. Prvata poddrška beše Klovis, frankskiot kral na merovinškata dinastija, a po nego, onaa na karolinškata dinastija i na kraj, onaa na kapetiskata dinastija, poddrškata na francuskata monarhija retko ja izneverila. I ḱe vidime deka ovaa poddrška ima cena što treba da se plati. Ova ḱe bide napraveno kako primer so obezglavuvanjeto na francuskiot kral Luj 16, na kralicata Marija Antoaneta, na monarhističkite dvorjani i na rimokatoličkoto sveštenstvo koe e glavno odgovorno, so gilotinata instalirana vo Francija vo glavniot grad i pokrainskite gradovi, od strana na francuskite revolucioneri pomeǵu 1793 i 1794 godina; dve eri na „Užasi“ vrežani so krvavi bukvi vo seḱavanjeto na čoveštvoto. Vo Otk. 2:22 ovaa božestvena kazna ḱe bide prorečena na sledniov način: Ete, ḱe ja frlam vo postela i ḱe ispratam golema nevolja. ima onie što preljubodejstvuvaat so nea , osven ako ne se pokaat za svoite dela. Ḱe gi ubijam nejzinite deca ; i site crkvi ḱe znaat deka Jas sum Onoj što gi ispituva umovite i srcata, i ḱe vi nagradam sekomu od vas spored negovite dela.

24c -      toj ḱe predizvika neverojaten haos

                Na zemjata nikoj ne može da gi izbroi, no na neboto Bog go znae nivniot točen broj i vo vremeto na kaznata na posledniot sud site ḱe bidat iskupeni, od najmalite do najstrašnite, od nivnite avtori.

24d -     toj ḱe uspee vo svoite potfati

                Kako možeše da ne uspee, koga Bog mu ja dade ovaa uloga da go kazni grevot napraven od negoviot narod koj tvrdi deka spasenieto go dobil Isus Hristos?

24-ti -    toj ḱe gi uništi silnite i narodot na svetcite

                Prestavuvajḱi se kako Božji pretstavnik na zemjata i zakanuvajḱi im se so ekskomunikacija, što bi im go zatvorilo vlezot vo rajot, papstvoto ja dobiva pokornosta na golemite i monarsite od zapadnata zemja, a ušte poveḱe na malite, bogatite ili siromašnite, no site neuki, poradi nivnata neverica i nivnata ramnodušnost kon božestvenite vistini.

                Od početokot na periodot na Reformacijata, iniciran od Piter Valdo vo 1170 godina, papskiot režim reagiral so bes so podbucnuvanje protiv vernite slugi Božji, edinstvenite vistinski svetci koi sekogaš se mirni i poslušni, ubistveni katolički sojuzi poddržani od tribunalite na Inkvizicijata na negovata lažna svetost. Kačulkite sudii koi naredile užasni mačenja na svetcite i drugite, site obvineti za eres protiv Boga i Rim, site ḱe mora da odgovaraat za svoite baranja pred vistinskiot Bog vo časot na pravedniot posleden sud prorečen vo Dan. 7:9 i Otk. 20:9 do 15.

Dan 8:25 Poradi svojata blagosostojba i lukavstvo, toj ḱe bide aroganten vo svoeto srce i ḱe uništi mnozina što bea vo mir, i ḱe se krene protiv knezot nad knezovite, no ḱe bide skršen bez race.

25a -      Poradi negoviot prosperitet i uspehot na negovite trikovi

                Ovoj prosperitet ukažuva na negovoto zbogatuvanje, koe stihot go povrzuva so negovata lukavost . Vsušnost, potrebno e da se koristi lukavstvo , koga nekoj e mal i slab, za da se dobijat od bogatite pari i bogatstvo od sekakov vid, koi se navedeni vo Otkrovenie 18:12 i 13.

25b -     toj ḱe ima arogancija vo srceto

                Ova, i pokraj lekcijata što ja naučivme od iskustvoto na carot Navuhodonosor vo Dan. 4 i potragičnoto od iskustvoto na negoviot vnuk Valtazar vo Dan. 5.

25c -      toj ḱe uništi mnogu luǵe koi živeele mirno

                Mirot e plod na vistinskoto hristijanstvo, no samo do 1843 godina. Zašto pred toj datum, a osobeno do krajot na Francuskata revolucija, na krajot od 1260-te godini papsko vladeenje prorečeno vo Daniel 7:25, lažnata vera se karakterizira so brutalnost što napaǵa ili reagira na brutalnost. Samo vo ovie vreminja nežnosta i mirot pravat razlika. Pravilata što gi postavil Isus ne se promeneti od apostolskite vreminja; izbraniot e ovca što se soglasuva da bide žrtvuvana, nikogaš kasap.

25d -     i toj ḱe se krene protiv načalnikot na načalnicite

                So ova razjasnuvanje, poveḱe nema nikakva somnež. Glavata , citirana vo stihovite 11 i 12, e navistina Isus Hristos, Carot nad carevite i Gospodarot nad gospodarite , koj se pojavuva vo slavata na svoeto vraḱanje vo Otkrovenie 19:16. I tokmu od nego e odzemeno legitimnoto večno sveštenstvo od rimskiot papizam.

Dan 8:26 I videnieto za večerite i utrinite, za koe se zboruva, e vistinsko; no sokrij go videnieto od sebe, zašto e od damnešni vreminja.

26a-       I vizijata za večerite i utrata, za koja stanuva zbor, e vistinita

                Angelot svedoči za božestvenoto poteklo na proroštvoto za „2300 večer-utro“ od stih 14. Zatoa, konečno, toj go privlekuva vnimanieto kon ovaa enigma koja ḱe mora da ja razjasnat i razberat izbranite svetci na Isus Hristos koga ḱe dojde vreme za toa.

26b -     Čuvaj ja ovaa vizija vo tajnost od sebe, bidejḱi se odnesuva na dalečni vreminja.

                Vsušnost, pomeǵu vremeto na Daniel i našeto, pominale okolu 26 veka. I taka, se naoǵame vo vremeto na krajot kade što ovaa misterija mora da se razjasni; ova ḱe se napravi, no ne pred proučuvanjeto na Daniel 9, koe ḱe go obezbedi suštinskiot kluč za izvršuvanje na predloženite presmetki.

Dan 8:27 Jas, Daniel, bev mnogu denovi slab i bolen; potoa stanav i ja vršev carskata rabota. Bev začuden od videnieto, no nikoj ne znaeše za nego.

27a-       Ovoj detalj vo vrska so zdravjeto na Daniel ne e ličen. Toj za nas ja odrazuva isklučitelnata važnost na primanjeto od Boga na informaciite vo vrska so 2300-te prorokuvani večeri i utra; bidejḱi isto kako što bolesta može da dovede do smrt, neznaenjeto za enigmata ḱe gi osudi na večna duhovna smrt poslednite hristijani koi ḱe živeat vo vremeto na krajot .

 

 

 

 

 

 

Daniel 9

 

 

Dan 9:1 Vo prvata godina na Darij, sinot na Ahasver, od potomstvoto na Medijcite, koj počna da vladee nad carstvoto Haldejsko,

1a-         Spored svedoštvoto na očevidec na Daniel, koe zatoa e neosporno, doznavame deka carot Darij od Daniel 5:30 e sin na Ahasver, od plemeto Medijci; persiskiot car Kir 2 zatoa sč ušte ne go zamenil. Prvata godina od negovoto vladeenje e onaa vo koja toj štotuku go osvoil Vavilon, so što go odzel od Haldejcite.

Dan 9:2  Vo prvata godina od negovoto vladeenje, jas, Daniel, vidov od knigite deka sedumdeset godini ḱe pominat vo pustošot na Erusalim, spored brojot na godini što Gospod mu gi kaža na prorokot Eremija.

2a-         Daniel se povikuva na proročkite spisi na prorokot Eremija. Toj ni dava prekrasen primer za vera i doverba što gi obedinuva Božjite slugi pod negoviot pogled. Taka gi potvrduva ovie zborovi od 1 Kor. 14:32: Duhovite na prorocite im se pokoruvaat na prorocite . Daniel živeel vo Vavilon golem del od 70-te godini prorečeni za deportacijata na evrejskiot narod. Toj e zainteresiran i za temata za negovoto vraḱanje vo Izrael, koe spored nego treba da bide dosta blisku. Za da dobie odgovori od Boga, toj Mu upatuva veličestvena molitva što nie ḱe ja proučime.

 

Modelnata molitva na verata na eden svetec

 

Prvata lekcija od ovaa 9-ta glava od knigata na Daniel e da razbereme zošto Bog sakal taa da se pojavi vo ovoj del od knigata na Daniel.

Vo Dan. 8:23, preku proročkoto objavuvanje na progoltanite grešnici , dobivme potvrda deka Evreite od narodot Izrael povtorno bile osudeni i uništeni so ogan od Rimjanite vo 70 godina, poradi site raboti što Daniel ḱe gi ispoveda vo svojata molitva. Sega, koj beše ovoj Izrael pretstaven vo prviot zavet so živiot Bog od Avraam do 12-te apostoli i učenici na Isus Hristos, koj samiot bil Evrein? Samo primerok od celoto čoveštvo, bidejḱi od Adam, luǵeto se isti osven bojata na nivnata koža koja se dviži od mnogu svetla do mnogu temna. No, bez ogled na nivnata rasa, nivnata etnička pripadnost, neštata što se prenesuvaat genetski od tatko i majka na sinovi i ḱerki, nivnoto mentalno odnesuvanje e identično. Spored principot na livčinjata od margaritkata: „Te sakam, malku, mnogu, strasno, ludo, voopšto ne“, luǵeto go reproduciraat ovoj opseg na čuvstva kon živiot Bog, sozdatelot na site nešta, koga ḱe go otkrie svoeto postoenje. Isto taka, golemiot Sudija gleda meǵu onie koi tvrdat deka se negovi sledbenici, verni luǵe koi go sakaat i go počituvaat, drugi koi tvrdat deka go sakaat, no ne go slušaat, drugi koi ja živeat svojata religija vo ramnodušnost, treti koi ja živeat so tvrdo i gorčlivo srce što gi pravi fanatici i vo krajnost, ne možat da podnesat protivrečnosti, a ušte pomalku prekori i go poddržuvaat ubivanjeto na nepodnosliviot protivnik. Ovie odnesuvanja se pronajdeni kaj Evreite, kako što sč ušte se naoǵaat kaj luǵeto niz celata planeta Zemja i vo site religii koi, sepak, ne se ednakvi.

Molitvata na Daniel doaǵa da ve praša, vo koe od ovie odnesuvanja se prepoznavate sebesi? Ako toa ne e odnesuvanje na nekoj što go saka Boga i mu se pokoruva vo svedoštvo za negovata vernost, preispitajte ja vašata koncepcija za verata; pokajte se i dajte mu na Boga plod na iskreno i vistinsko pokajanie, kako što ḱe napravi Daniel.

Vtorata pričina za prisustvoto na ovaa molitva vo ova poglavje 9 e toa što pričinata za poslednoto uništuvanje na Izrael, vo 70 godina od strana na Rimjanite, se tretira i razviva tamu: prvoto doaǵanje na Mesijata na zemjata na luǵeto . I otkako go otfrlija ovoj Mesija čii edinstveni nedostatoci bea sovršenstvoto na negovite dela što gi osuduvaa, religioznite vodači go krenaa narodot protiv nego, so klevetnički obvinuvanja, site razbieni i pobieni od faktite. Isto taka, tie go temelea svoeto konečno obvinuvanje na božestvenata vistina, obvinuvajḱi go nego, čovek, deka tvrdi deka e Sin Božji. Dušata na ovie religiozni vodači beše crna kako jaglen od ognište što ḱe gi progolta vo vremeto na praveden gnev. No, najgolemata greška na Evreite ne e što go ubile, tuku što ne go prepoznale po negovoto božestveno voskresenie. Soočeni so čudata i dobrite dela izvršeni od negovite dvanaeset apostoli, tie se zacvrstija kako faraonot vo negovo vreme i svedočea za ova ubivajḱi go verniot ǵakon Stefan, kogo samite go kamenuvaa bez ovoj pat da se obratat kaj Rimjanite.

Tretata pričina za ovaa molitva e toa što taa ja prezema ulogata na posledna, pusta izjava na krajot od dolgoto iskustvo živeeno vo odnos so Boga ; svedoštvo, eden vid zavet ostaven od evrejskiot sojuz na ostatokot od čoveštvoto. Zašto tokmu vo ova deportiranje vo Vavilon prestanuva demonstracijata podgotvena od Boga. Vistina e deka Evreite ḱe se vratat na svojata nacionalna počva i deka za nekoe vreme, Bog ḱe bide počituvan i poslušen, no vernosta brzo ḱe isčezne, do toj stepen što nivniot opstanok može da se opravda samo za nivniot posleden test na verata vrz osnova na prvoto doaǵanje na Mesijata, bidejḱi toj mora da bide, sin na Izrael, Evrein meǵu Evreite.

Četvrtata pričina za ovaa molitva e toa što grevovite što se iskažani i ispovedani bile izvršeni i povtoruvani od hristijanite vo nivnata era, od napuštanjeto na sabotata na 7 mart 321 godina, pa sč do naše vreme . Poslednata oficijalna institucija blagoslovena od 1873 godina i poedinečno od 1844 godina ne ja izbegnala kletvata na vremeto, bidejḱi Isus ja ispovratil vo 1994 godina. Proučuvanjeto na poslednite poglavja od Daniel i knigata Otkrovenie ḱe gi objasni ovie datumi i poslednite misterii.

Sega da go slušame vnimatelno Daniel kako mu zboruva na Semoḱniot Bog.

 

 

Dan 9:3 Go nasočiv liceto svoe kon Gospoda Boga, za da baram so molitva i molba, so post, vo vreḱište i pepel.

3a-         Daniel sega e star, no negovata vera ne oslabuva, a negovata vrska so Boga e začuvana, hraneta i održuvana. Vo negoviot slučaj, negovoto srce e dlaboko iskreno, postot, vreḱišteto i pepelta nosat vistinsko značenje. Ovie praktiki ukažuvaat na silata na negovata želba da bide slušnat i odgovoren od Boga. Postot ja pokažuva superiornosta što mu se dava na Božjiot odgovor vo sporedba so zadovolstvata od jadenjeto. Vo ovoj pristap postoi idejata da mu se kaže na Boga deka poveḱe ne sakam da živeam bez tvojot odgovor, bez da se odi dotamu što ḱe se izvrši samoubistvo.

Dan 9:4 Togaš mu se pomoliv na Gospoda, mojot Bog, i se ispovedav, velejḱi: „Gospodi, Bože golem i strašen, Koj go paziš zavetot i im pokažuvaš milost na onie što Te sakaat i gi pazat Tvoite zapovedi.

4a -        Gospodi, golem i strašen Bog

                Izrael e vo deportacija vo Vavilon i zatoa platil za da nauči deka Bog e golem i strašen.

4b-         Ti, koj go paziš zavetot Svoj i pokažuvaš milost kon onie što Te sakaat i gi pazat Tvoite zapovedi!

                Daniel pokažuva deka go poznava Boga bidejḱi gi crpi svoite argumenti od tekstot na vtorata od desette Božji zapovedi, koja nesreḱnite katolici ne ja znaat niz vekovite na temnina, bidejḱi suvereno, papstvoto prezede inicijativa da ja otstrani od svojata verzija na desette zapovedi, bidejḱi beše dodadena zapoved fokusirana na teloto za da se zadrži brojot deset; odličen primer za drskost i izmama osudeni vo prethodnoto poglavje.

Dan 9:5 Zgrešivme, napravivme bezzakonie, postapuvavme zlobno i se buntuvavme, otstapivme od Tvoite zapovedi i od Tvoite sudovi.

5a-         Ne može da bide povistinito i pojasno bidejḱi tokmu ovie greški go dovedoa Izrael vo deportacija, osven što Daniel i trojca od negovite drugari ne bea vinovni za vakov vid greški; ova ne go sprečuva da se zalaga za kauzata na svojot narod nosejḱi go so sebe tovarot na svojata vina.

                Togaš mora da sfatime vo 2021 godina deka nie, hristijanite, isto taka mu služime na istiot ovoj Bog koj ne se menuva spored negovata izjava vo Mal. 3:6: Zašto Jas sum Gospod, ne se menuvam; a vie, sinovi Jakovovi, ne ste progoltani . Bi bilo soodvetno da se kaže „sč ušte ne se progoltani“. Zašto otkako Malahi gi napiša ovie zborovi, Hristos se pretstavi sebesi, sinovite Jakovovi go otfrlija i go ubija, i vo soglasnost so zborot prorokuvan vo Dan. 8:23, tie završija progoltani vo 70 godina od Rimjanite. I ako Bog ne se promeni, toa znači deka nevernite hristijani koi gi prekršuvaat negovite zapovedi, vklučuvajḱi ja, pred sč, svetata sabota, ḱe bidat pogodeni ušte posilno od Evreite i nacionalnite Evrei vo nivno vreme.

Dan 9:6 Ne gi slušavme Tvoite slugi, prorocite, koi im zboruvaa vo Tvoe ime na našite carevi, na našite knezovi, na našite tatkovci i na celiot narod na zemjata.

6a-         Točno e deka Evreite se vinovni za ovie raboti, no što e so hristijanite koi, duri i vo poslednata institucija vospostavena od nego, se vinovni za istite dela?

Dan 9:7 Tvoja e, Gospodi, pravdata, a naša e sramot na liceto denes, za luǵeto od Juda, za žitelite erusalimski i za celiot Izrael, blizu i daleku, vo site zemji kade što gi protera poradi nivnite prestapi protiv Tebe.

7a-         Kaznata na Izrael beše užasna, imaše mnogu smrtni slučai i samo preživeanite imaa sreḱa da bidat deportirani vo Vavilon, a ottamu rasfrlani niz site zemji na Haldejskata imperija i Persiskata imperija što ja nasledija. Evrejskata nacija beše raspuštena vo stranski zemji, a sepak, spored negovoto vetuvanje, Bog naskoro ḱe gi obedini Evreite na nivnata nacionalna počva, zemjata na nivnite tatkovci. Kakva moḱ i kakva moḱ nema ovoj živ Bog! Vo svojata molitva, Daniel go izrazuva celoto pokajanie što ovoj narod mora da go pokaže pred da se vrati vo svojata sveta zemja, no samo koga Bog e na nivna strana.

                Daniel go priznava evrejskoto neverstvo, kazneto od Boga, no kakva kazna za hristijanite koi go pravat istoto? Deportacija ili smrt?

Dan 9:8 Gospodi, sram ni e nam, na našite carevi, na našite knezovi i na našite tatkovci, zašto zgrešivme protiv Tebe.

8a-         Se naveduva užasniot zbor, zborot „grev“. Koj može da stavi kraj na grevot što predizvikuva tolku golemo stradanje? Ova poglavje ḱe go dade odgovorot. Edna lekcija vredi da se izvleče i zapomni: Izrael gi trpeše posledicite od izborite i odnesuvanjata na kralevite, vodačite i tatkovcite što vladeeja so nego. Eve, togaš, eden primer kade što neposlušnosta kon korumpiranite vodači može da se ohrabri da ostane vo Božjiot blagoslov. Ova e izborot što go napravija Daniel i negovite trojca drugari, i tie se blagosloveni za toa.

Dan 9:9 Kaj Gospod, našiot Bog, ima milost i proška, zašto se pobunivme protiv Nego.

10a-       Vo situacija na grev, ostanuva samo edna nadež: da se potpreme na dobriot, milostiv Bog za da može da ni go dade svoeto prostuvanje. Procesot e večen; Evreinot od stariot zavet i hristijaninot od noviot imaat ista potreba za prostuvanje. I ovde, Bog podgotvuva odgovor za koj ḱe mora skapo da plati.

Dan 9:10 Ne go poslušavme glasot na Gospoda, našiot Bog, za da odime spored Negovite zakoni, što ni gi postavi preku Svoite slugi, prorocite.

10a-       Ova važi i za hristijanite vo 2021 godina.

Dan 9:11 Celiot Izrael go prestapi Tvojot zakon i se ottrgna od poslušnosta kon Tvojot glas. Zatoa vrz nas se izlevaat kletvite i prokletstvata što se napišani vo zakonot na Mojsej, Božjiot sluga, zašto zgrešivme protiv Boga.

11a-       Vo Mojseeviot zakon, Bog navistina go predupredil Izrael protiv neposlušnosta. No, po nego, prorokot Ezekiel, sovremenik na Daniel, bil deportiran 13 godini po Daniel, odnosno 5 godini otkako carot Joahin, brat na Joakim, kogo go nasledil, se našol vo zarobeništvo kaj rekata Hevar, koja se naoǵa pomeǵu Tigar i Eufrat. Tamu Bog go inspiriral i mu naložil da napiše poraki što gi naoǵame denes vo našata Biblija. I tokmu vo Ezekiel 26 naoǵame niza kazni čij model se naoǵa primenet duhovno, no ne samo, vo sedumte trubi na Apokalipsata vo Otkrovenie 8 i 9. Ovaa iznenaduvačka sličnost potvrduva deka Bog navistina ne se menuva. Grevovite se kaznuvaat vo noviot zavet kako što bile i vo stariot.

Dan 9:12 I gi ispolni zborovite što gi izreče protiv nas i protiv našite knezovi što nč sudea, i ni donese golema nesreḱa , kakva što ne se slučila vo Erusalim pod celoto nebo.

12a-       Bog ne oslabel, toj gi ispolnuva svoite najavi za blagoslov ili prokolnuvanje so ista griža, a „ nesreḱata “ što go pogodi narodot na Daniel ima za cel da gi predupredi narodite što gi učat ovie raboti. No, što gledame nie? I pokraj svedoštvoto napišano vo Biblijata, ovaa lekcija ostanuva ignorirana duri i od onie što ja čitaat. Zapomnete ja ovaa poraka: Bog podgotvuva za Evreite, a po niv, za hristijanite ušte dve golemi nesreḱi koi ḱe bidat otkrieni vo ostatokot od knigata na Daniel.

Dan 9:13 Kako što e napišano vo Mojseeviot zakon, seto ova zlo nč snajde; no nie ne Mu se pomolivme na Gospoda, našiot Bog, nitu se odvrativme od našite bezzakonija, nitu ja razbravme Tvojata vistina.

13a-       Prezirot kon rabotite što Bog gi napišal vo Biblijata e isto taka večen, vo 2021 godina hristijanite se isto taka vinovni za ovaa greška i veruvaat deka Bog nema da im se sprotivstavi. Tie isto taka ne se odvraḱaat od svoite bezzakonija i ne se povnimatelni kon ovaa bibliska vistina, koja e tolku važna za našeto posledno vreme, nejzinata proročka vistina e otkriena intenzivno i razbirlivo, bidejḱi klučevite za razbiranje se vo samata Biblija.

Dan 9:14 Gospod bdeeše protiv ova zlo i go isprati vrz nas, zašto praveden e Gospod, našiot Bog, vo sč što napravi; no nie ne go poslušavme glasot Negov.

14a-       Što poveḱe može da se kaže? Navistina! No, dobro znajte deka mnogu pogolema katastrofa e podgotvena od Boga za denešnoto čoveštvo, i za istata pričina. Taa ḱe dojde, pomeǵu 2021 i 2030 godina, vo forma na nuklearna vojna koja ima božestvena misija da ubie edna tretina od čoveštvoto spored Otkrovenie 9:15.

Dan 9:15 A sega, Gospodi, Bože naš, Koj go izvede Svojot narod od zemjata Egipetska so silna raka i si stekna ime kakvo što e denes, nie zgrešivme, napravivme bezzakonie.

15a-       Daniel nč potsetuva zošto neverieto e osudeno od Bog. Na zemjata, postoenjeto na evrejskiot narod svedoči za ovoj izvonreden fakt poradi natprirodna sila, egzodusot na evrejskiot narod od Egipet. Celata nivna istorija se temeli na ovoj čudesen fakt. Nemame možnost da bideme svedoci na ovoj egzodus, no nikoj ne može da negira deka potomcite na ova iskustvo se ušte se meǵu nas denes. I za podobro da go iskoristi ova postoenje, Bog go predade ovoj narod na nacističkata omraza za vreme na Vtorata svetska vojna. Vnimanieto na čoveštvoto beše nasočeno kon preživeanite koi vo 1948 godina go dobija svoeto preseluvanje na počvata na nivnata drevna tatkovina izgubena od 70 godina. Bog dozvoli da im padnat vrz glavite samo zborovite na nivnite tatkovci koi mu kažale na rimskiot guverner Pontij Pilat za Isus, za da ja dobijat negovata smrt, citiram „Negovata krv neka bide vrz nas i vrz našite deca“. Bog gi slušna doslovno. No, hristijanite od site denominacii sramno ja ignoriraa ovaa božestvena lekcija i može da se razbere zošto, bidejḱi site go delat svoeto prokletstvo. Evreite go otfrlija Mesijata, no hristijanite gi preziraa negovite zakoni. Božjata osuda na obete e zatoa sovršeno opravdana.

Dan 9:16 Gospodi, spored golemata Tvoja milost, odvrati go Tvojot gnev i Tvojata jarost od Tvojot grad Erusalim, od Tvojata sveta gora, zašto poradi našite grevovi i bezzakonijata na našite tatkovci, Erusalim i Tvojot narod stanaa za potsmev na site što se okolu nas.

16a-       Daniel ovde se povikuva na argument što Mojsej mu go prezentiral na Boga: što ḱe kažat luǵeto što ḱe bidat svedoci na kaznata na negoviot narod? Bog e svesen za problemot bidejḱi samiot toj izjavuva za Evreite, preku ustata na Pavle vo Rimjanite 2:24: Zašto imeto Božjo se huli meǵu neznabošcite poradi tebe, kako što e napišano . Toj aludira na tekstot od Ezekiel 16:27: I ete, ja ispruživ rakata Moja protiv tebe, go namaliv delot što ti go dodeliv, te predadov na voljata na tvoite neprijateli, ḱerkite filistejski, koi se zasramija od tvoeto kriminalno odnesuvanje . Vo svoeto sočuvstvo, Daniel sč ušte ima mnogu da nauči za presudata što Bog ja donesuva vrz negoviot grad Erusalim. No, koga veli: „ Erusalim i tvojot narod se sram za site što nč opkružuvaat “, toj ne greši, bidejḱi ako kaznata na Izrael predizvikala kaj neznabošcite spasonosen strav i želba da mu služat na ovoj vistinski Bog, kaznata bi imala vistinski interes. No ova tažno iskustvo donese malku plodovi, ne beznačajni so ogled na seto toa, bidejḱi na nego mu go dolžime preobraḱanjeto na carot Navuhodonosor i carot Darij Mediecot. 

Dan 9:17 Zatoa sega, Bože naš, usliši ja molitvata i molbite na Tvojot sluga i osvetli go liceto Tvoe vrz Tvoeto zapusteno svetilište, zaradi Gospoda.

17a-       Ona što Daniel go bara ḱe bide ispolneto, no ne zatoa što Bog go saka, tuku ednostavno zatoa što ova vraḱanje vo Izrael i obnovata na hramot se del od negoviot plan. Sepak, Daniel ne e svesen deka hramot, koj navistina ḱe bide obnoven, ḱe bide povtorno uništen vo 70 godina od strana na Rimjanite. Zatoa informaciite što ḱe gi dobie vo ova poglavje 9 ḱe go izlečat od samoto evrejsko značenje što toj sč ušte mu go dava na kameniot hram izgraden vo Erusalim; hramot na Hristovoto telo naskoro ḱe go napravi zaluden i poradi ovaa pričina, toj povtorno ḱe bide uništen vo 70 godina od strana na rimskite vojski.

Dan 9:18 Prikloni go uvoto, Bože moj, i čuj! Otvori gi očite i vidi gi našite urnatini i gradot što se vika so Tvoeto ime, zašto ne Ti se molime za našata pravednost, tuku za Tvojata golema milost.

18a-       Vistina e deka Bog go izbral Erusalim za da go napravi mesto osveteno so negovoto slavno prisustvo. No, mestoto e sveto samo koga Bog e tamu, a od godinata -586, toa poveḱe ne beše slučaj. I, naprotiv, urnatinite na Erusalim i negoviot hram svedočea za nepristrasnosta na negovata pravda. Ovaa lekcija beše neophodna za luǵeto da go smetaat vistinskiot Bog za živo suštestvo koe gleda, sudi i reagira za razlika od idolopokloničkite paganski božestva koi imaat odnosi samo so lošite angeli od ǵavolskiot logor. Verniot čovek mu služi na Boga, no neverniot čovek go koristi Boga za da si dade religiozen legitimitet kon onie okolu nego. Sočuvstvoto Božjo na koe se povikuva Daniel e vistinsko i toj naskoro ḱe go dade najubaviot dokaz za toa, vo Isus Hristos.

Dan 9:19 Slušaj, Gospodi; prosti, Gospodi; vnimavaj, Gospodi; napravi go toa i ne dvoumi se, zaradi Tebe, Bože moj, zašto Tvojot grad i Tvojot narod se narečeni so Tvoeto ime.

19a-       Naprednata vozrast na Daniel go opravduva negovoto insistiranje bidejḱi, kako i Mojsej, negovata najdraga lična želba e da može da go doživee ova vraḱanje vo svojata „sveta“ zemja. Toj saka da bide svedok na voskresenieto na svetiot hram, koe povtorno ḱe im donese slava na Boga i na Izrael.

Dan 9:20 Dodeka jas sč ušte zboruvav, se molev i gi ispovedav svoite grevovi i grevovite na mojot narod Izrael, i gi upatuvav moite molitvi kon Gospoda, mojot Bog, za svetata gora na mojot Bog,

20a-       Ne e iznenaduvački što Bog go saka Daniel; toj e model na poniznost što Go vooduševuva i go ispolnuva kriteriumot za svetost što Toj go bara. Sekoj čovek e pogrešen sč dodeka živee vo telo od meso i Daniel ne e isklučok. Toj gi ispoveda svoite grevovi, svesen za svojata ekstremna slabost, kako što morame site nie. No, negoviot ličen duhoven kvalitet ne može da go pokrie grevot na luǵeto, bidejḱi toj e samo čovek, samiot nesovršen. Rešenieto ḱe dojde od Boga vo Isus Hristos.

Dan 9:21 Dodeka sč ušte zboruvav vo molitva, čovekot Gavriel, kogo go vidov prethodno vo videnie, brzo doleta kon mene za vreme na večernata žrtva.

21a-       Vremeto izbrano od Boga za posetata na Gavriel e vremeto na večernata žrtva, odnosno vremeto na večnata žrtva na jagne koe ja prorokuva večerta i utroto idnata dobrovolna žrtva na sovršeno svetoto i nevino telo na Isus Hristos. Toj ḱe umre raspnat za da gi iskupi grevovite na svoite edinstveni izbranici koi go sočinuvaat negoviot edinstven vistinski narod. Vrskata so otkrovenieto što ḱe mu bide dadeno podolu, na Daniel, e zatoa vospostavena.

 

                Kraj na molitvata: Božjiot odgovor

Dan 9:22 I me poučuvaše, zboruvaše so mene i mi reče: „Daniele, sega dojdov da te razberam.“

22a-       Izrazot „otvori go svojot um“ znači deka dotogaš, umot bil zatvoren. Angelot zboruva za temata za Božjiot plan za spasenie koj bil čuvan skrien sč do momentot na negovata sredba so prorokot izbran od Boga.

Dan 9:23 I koga počna da se moliš, izleze zborot, i Jas dojdov da ti go soopštam, zašto si vozljuben. Vnimavaj na zborot i razberej go videnieto.

23a-       Koga počnavte da se molite, izleze zborot

                Nebesniot Bog organiziral sč, momentot na sredbata vo časot na večnoto, a angelot Gavriel go označuva Hristos so „Slovoto“, kako što ḱe napravi Jovan na početokot od svoeto Evangelie: slovoto stana telo . Angelot doaǵa da mu go objavi „Slovoto“, što znači deka doaǵa da mu go objavi doaǵanjeto na Hristos prorokuvan ušte od Mojsej, spored Vtorozakonie 18:15 do 19: Gospod, tvojot Bog, ḱe ti izdigne Prorok od tvojata sredina, od tvoite braḱa, kako mene; ḱe go slušaš! Toj ḱe odgovori na molbata što mu ja upati na Gospod, tvojot Bog, na Horiv, na denot na sobranieto, koga reče: „Ne dozvoluvaj poveḱe da go slušam glasot na Gospod, mojot Bog, nitu da go gledam ovoj golem ogan, za da ne umram“. Gospod mi reče: „Dobro e što rekoa. Ḱe im izdignam od nivnata sredina.“ Prorok kako tebe , ḱe mu gi stavam zborovite Moi vo ustata negova, i toj ḱe im kaže sč što ḱe mu zapovedam . A koj ne gi posluša zborovite Moi što gi zboruva vo Moe ime, ḱe go baram od nego smetka . No, prorokot što ḱe se osmeli da kaže zbor vo Moe ime što ne sum mu zapovedal da go kaže, ili koj zboruva vo ime na drugi bogovi, toj prorok sigurno ḱe bide poguben.

                Ovoj tekst e fundamentalen za razbiranje na vinata na Evreite vo nivnoto otfrlanje na Mesijata Isus, bidejḱi toj gi ispolnuval site proročeni kriteriumi za negovoto doaǵanje. Zemen od luǵeto i prenesuvač na božestvenata reč, Isus odgovaral na ovoj opis, a čudata što gi izvršil svedočele za božestvenoto dejstvo.

23b -     zašto si sakan/a

                Zošto Bog go saka Daniel? Ednostavno zatoa što Daniel go saka. Ljubovta e pričinata zošto Bog go sozdal životot na slobodnite suštestva pred nego. Negovata potreba za ljubov ja opravdala mnogu visokata cena što ḱe mora da ja plati za da ja dobie od nekoi od negovite zemni čovečki suštestva. I po cenata na negovata smrt, koja ḱe mora da ja plati, onie što ḱe gi izbere ḱe stanat negovi sopatnici za večnosta.

23v -      Vnimavaj na slovoto i razberej go videnieto!

                Koj zbor e toa: zborot na angelot ili božestveniot „Slov“ skrien vo Hristos? Ona što e sigurno e deka i dvata se možni i komplementarni bidejḱi vizijata ḱe se odnesuva na „Slovoto“ koe ḱe dojde vo telo vo Isus Hristos. Zatoa, razbiranjeto na porakata e od najgolema važnost.

 

Proroštvoto za 70 nedeli

Dan 9:24 Sedumdeset sedmici se odredeni za tvojot narod i za tvojot svet grad, za da se završi prestapot, da se stavi kraj na grevovite, da se izvrši pomiruvanje za bezzakonieto, da se vovede večna pravda, da se zapečati videnieto i proroštvoto i da se pomaza Svetinata nad svetinjite.

24a-       Sedumdeset nedeli se otsečeni od tvojot narod i od tvojot svet grad

                Hebrejskiot glagol „hatak“ vo prvata smisla znači da se seče ili seče ; i samo vo figurativna smisla, „da se utvrdi ili popravi“. Go zadržuvam prvoto značenje, bidejḱi mu dava značenje na ova dejstvie na Avraam koe go konkretizira negoviot sojuz so Boga preku žrtva, vo Bitie 15:10: Avram gi zede site ovie životni, gi iseče na sredina i go stavi sekoe parče sproti drugoto; no pticite ne gi podeli . Ovoj obred go ilustriraše sojuzot sklučen meǵu Boga i negoviot sluga. Zatoa, ovoj glagol „sečenje“ ḱe go dobie svoeto celosno značenje vo „sojuzot sklučen so mnozina za edna sedmica“ vo stih 27. Ovie „mnozina“ se nacionalnite Evrei za čija korist, prvo e pretstavena korista od verata vo raspnatiot Hristos. Vtoriot interes na ovoj glagol „sečenje“ e toa što 70-te nedeli godini od ova poglavje 9 se sečat na „2300 večer-utro“ od Dan. 8:14. I od ovaa hronologija proizleguva lekcija što ja stava hristijanskata vera pred evrejskata vera. Na ovoj način, Bog nč uči deka vo Isus Hristos toj go dava svojot život za da go ponudi kako otkup za sekoj vernik dostoen za negovoto spasenie vo celoto čoveštvo. Stariot zavet zatoa trebaše da isčezne koga Isus ja prolea svojata krv       za da go prekine svojot nov zavet so izbranite od celata zemja.

                Knigata na Daniel ima za cel da go pouči ova univerzalno spasenie preku pretstavuvanje na preobraḱanjata na carevite sovremeni so Daniel: Navuhodonosor, Darij Mediecot i Kir Persiecot.

Porakata e svečeno predupreduvanje koe im se zakanuva na evrejskiot narod i na nivniot svet grad, Erusalim, na koj mu e daden period od 70 nedeli. I ovde, zakonot od Ezekiel 4:5-6 dava eden den kako godina; vremetraenjeto pretstavuva vkupno 490 godini. Daniel sigurno ima teškotii da go razbere značenjeto na zakanata protiv negoviot grad, koj veḱe e vo urnatini.

24b -     da se stavi kraj na prestapite i da se stavi kraj na grevovite

                Zamislete što mu pominuva niz glavata na Daniel koga gi sluša ovie raboti, otkako štotuku go povikal Boga vo molitva da dobie proška za svoite grevovi i grevovite na svojot narod. Toj brzo ḱe razbere što e vklučeno. No, nie samite dobro go razbirame izrazeniot božestven uslov. Bog saka da dobie od svoite izbranici da gi spasi, da ne grešat poveḱe, da stavat kraj na nivnite prestapi na negovite zakoni, so što ḱe se stavi kraj na grevovite vo soglasnost so ona što ḱe go napiše apostol Jovan vo 1 Jovanovo 3:4: „ Sekoj što greši, go prekršuva zakonot, a grevot e prestap na zakonot“ . Ovaa cel e upatena do luǵeto koi mora da se borat protiv svojata zla priroda za da ne grešat poveḱe.

24v -      da se iskupi bezzakonieto i da se donese večna pravednost

                Za Evreinot Daniel , ovaa poraka go evocira obredot na „Denot na iskupuvanjeto“, godišen festival što go slavi otstranuvanjeto na grevovite preku žrtvuvanje na koza. Ovoj tipičen simbol na grevot ja pretstavuvaše Grcija vo Daniel 8, a negovoto prisustvo go smesti proroštvoto vo duhovnata atmosfera na ovoj „Den na iskupuvanje“. No, kako može smrtta na koza da gi otstrani grevovite ako smrtta na drugi životni žrtvuvani vo tekot na godinata ne uspeala da gi otstrani? Odgovorot na ovaa dilema e daden vo Evreite 10:3-7: No, vo ovie žrtvi ima seḱavanje na grevovite godina po godina; zašto e nevozmožno krvta na bikovite i kozite da gi otstrani grevovite . Zatoa, koga Hristos dojde na svetot, reče: „Žrtva i prinos Ti ne posaka, tuku telo Mi prigotvi ; vo palenici i žrtvi za grevot Ti ne se raduvaše. Togaš rekov: „ Eve, doaǵam (vo tomot na knigata e napišano za mene) da napravam, “ O Bože, Tvojata volja . Objasnuvanjata dadeni od apostol Pavle se mnogu jasni i logični. Ottuka sleduva deka Bog go rezerviral za sebe, vo Isus Hristos, deloto na iskupuvanje za grevovite što angelot Gavriel mu gi objavil na Daniel. No, kade bil Isus Hristos vo ovoj obred na „denot na pomiruvanjeto“? Negovata sovršena lična nevinost, koja simbolično go napravila pashalno jagne Božjo koe gi zema grevovite na svetot, gi zel vrz sebe grevovite na svoite izbranici simbolizirani so jarecot od obredot na pomiruvanjeto. Jagneto bilo skrieno od jarecot, taka što jagneto umrelo za jarecot što go zel vrz sebe. So prifaḱanjeto na svojata smrt na krstot za da gi iskupi grevovite na svoite izbranici, grevovi što gi zel vrz sebe, vo Hristos Bog im dal najubav dokaz za svojata ljubov kon niv.

24d-       i donese večna pravda

                Ova e sreḱnata posledica od smrtta na Spasitelot Mesija. Ovaa pravednost što čovekot, ušte od Adam, ne možeše da ja proizvede, im se pripišuva na izbranite, taka što preku nivnata vera vo ovaa demonstracija na božestvenata ljubov, preku čista blagodat, im se pripišuva sovršenata pravednost na Isus Hristos , prvično, sč dodeka borbata na verata ne go pobedi grevot. I koga ova celosno ḱe isčezne, se veli deka pravednosta na Hristos e pripišana. Studentot stanuva kako negoviot Učitel. Vrz ovie doktrinarni temeli bila izgradena verata na apostolite na Isus. Pred vremeto i temnite sili da gi transformiraat, so što ḱe go proširat tesniot pat što go poučuval Isus Hristos. Ovaa pravednost ḱe bide večna samo za vernite izbrani, onie koi slušaat i odgovaraat so poslušnost na pravednite baranja na Boga.

24-ti -    da se zapečati vizijata i prorokot

                Toa e, za da se ispolni vizijata so pojavuvanjeto na objaveniot prorok. Glagolot „zapečati“ aludira na Božjiot pečat, što na proroštvoto i na prorokot, koj ḱe se pretstavi sebesi, mu dava avtoritet i celosen i neosporen božestven legitimitet. Deloto što ḱe se izvrši e zapečateno so negoviot božestven kralski pečat. Simboličniot broj na ovoj pečat e „sedum: 7“. Toj isto taka ja označuva polnotata što ja karakterizira prirodata na Bog-tvorec i prirodata na negoviot Duh. Vo osnovata na ovoj izbor e izgradbata na negoviot proekt vo tekot na sedum iljadi godini, poradi što toj go podeli vremeto na nedeli od sedum dena, kako što se sedumte iljadi godini. Proroštvoto za 70-te nedeli, na toj način mu dava uloga na brojot (7), pečatot na živiot Bog vo Apo. 7. Stihovite što sledat ḱe ja potvrdat važnosta na ovoj broj „7“.

24f-        i da go pomažam Svetilišteto nad svetinjite

                Ova e pomazanieto so Svetiot Duh što Isus ḱe go primi vo vremeto na negovoto krštevanje. No, da ne se lažeme, gulabot što sleta vrz nego od neboto imaše samo edna cel, da go ubedi Jovan deka Isus e navistina objaveniot Mesija; neboto svedoči za nego. Na zemjata, Isus otsekogaš bil Hristos i vo forma na izbrani prašanja postaveni na sveštenicite, negovoto učenje vo sinagogata na 12-godišna vozrast e dokaz za ova. Za negoviot narod, meǵu kogo e roden i izrasnat, negovata oficijalna misija bila da započne so negovoto krštevanje na esenta 26-ta godina i trebalo da go dade svojot život na proletta 30-ta godina. Titulata Svetiot nad svetinjite go označuva dostojno bidejḱi toj go otelotvoruva vo oblik na telo živiot Bog koj gi užasnuval Evreite vo vremeto na Mojsej. No, živata Svetiot nad svetinjite imala na zemjata materijalen simbol: najsvetoto mesto ili svetilište na hramot vo Erusalim. Toa bil simbol na neboto, taa dimenzija nedostapna za čoveštvoto kade što živeat Bog i negovite angeli. Prestolot na božestveniot sud i mestoto na negoviot prestol, Bog kako Sudija ja čekaše krvta Hristova za da go potvrdi prostuvanjeto na grevovite na izbranite vo tekot na 6-te mileniumi utvrdeni za ovoj izbor. Smrtta na Isus taka go ostvari vrvniot „praznik na pomiruvanjeto“. Prostuvanjeto beše dobieno, a drevnite žrtvi odobreni od Boga bea site potvrdeni. Pomazanieto na Svetinjata nad svetinjite se sluči na Denot na pomiruvanjeto so poprskuvanje na krvta od zaklaniot jarec na prestolot na milosta, oltarot postaven nad kovčegot što gi sodržeše prekršenite Božji zapovedi. Za ovaa akcija, ednaš godišno, prvosveštenikot beše ovlasten da vleze zad zavesata na odvojuvanjeto vo Najsvetoto mesto. Taka, po negovoto voskresenie, Isus go donese na neboto pomiruvanjeto so svojata krv za da dobie vlast, legitimitet da gi spasi svoite izbranici so pripišuvanje na negovata pravednost i pravo da gi osudi nepokajničkite grešnici, vklučuvajḱi gi zlite angeli i nivniot vodač Satana, ǵavolot. Svetinjata nad svetinjite, koja isto taka označuva neboto, krvta proleana od Isus na zemjata, ḱe mu dozvoli, vo Mihail, da gi istera ǵavolot i negovite demoni od neboto, nešto što e otkrieno vo Otkrovenie 12:9. Taka, greškata na evrejskite religiozni lica beše toa što ne go razbraa proročkiot karakter na godišniot „den na pomiruvanje“. Tie pogrešno veruvaa deka životinskata krv što se nudi na ovaa proslava može da potvrdi drugo životinsko značenje proleano vo tekot na godinata. Čovek sozdaden po Božji lik; životnoto proizvedeno od zemen život , kako možeme da opravdame ednakvost na vrednosta za dvata vida?

Bidejḱi e Bog, Isus Hristos samiot beše maslo za pomazanie kako Svetiot Duh i voznesuvajḱi se na neboto, Toj go nosi so Sebe pomazanieto na Negovata legitimnost zarabotena na zemjata.

 

Klučot za presmetkite

Dan 9:25 Zatoa znaj i razberej: od vremeto koga beše dadena zapovedta da se izgradi Erusalim do Pomazanikot, Knezot, ḱe bidat sedum sedmici i šeeset i dve sedmici; ulicite i rovovite ḱe bidat izgradeni, no vo opasni vreminja.

25a-       Znajte go ova, togaš, i razberete!

                Angelot e vo pravo što go povikuva Daniel na vnimanie bidejḱi toj se zanimava so podatoci što baraat golema duhovna i intelektualna koncentracija; bidejḱi ḱe treba da se napravat presmetki.

25b -     Od vremeto koga beše kažana rečta deka Erusalim ḱe bide povtorno izgraden do Pomazanikot, Vodačot

                Samo ovoj del od stihot e od najgolema važnost bidejḱi ja sumira celta na vizijata. Bog mu dava na svojot narod, koj go čeka svojot Mesija, sredstva da znae vo koja godina ḱe se pojavi pred niv . I ovoj moment koga e objaven zborot deka Erusalim ḱe bide povtorno izgraden mora da se odredi spored vremetraenjeto na prorokuvanite 490 godini. Za ovoj dekret za rekonstrukcija, vo knigata na Ezra, naoǵame tri možni dekreti naredeni posledovatelno od tri persiski kralevi: Kir, Darij i Artakserks. Izleguva deka dekretot utvrden od posledniot vo -458, dozvoluva završuvanje na 490-te godini vo 26-ta godina od našata era. Zatoa, ovoj dekret na Artakserks treba da se zadrži, zemajḱi go predvid godišnoto vreme vo koe e napišan: prolet spored Ezra 7:9: toj go napušti Vavilon na prviot den od prviot mesec i pristigna vo Erusalim na prviot den od pettiot mesec, so dobrata raka na negoviot Bog nad nego . Godinata na carskiot dekret e dadena vo Ezra 7:7: I mnogu od sinovite Izrailevi, sveštenici i leviti, pejači, vratari i Netinejci, dojdoa vo Erusalim vo sedmata godina od carot Artakserks .

                Bidejḱi zaminuvanjeto na dekretot e naprolet, Duhot ja targetira proletnata Pasha za svoeto proroštvo, koga Isus Hristos umre raspnat. Presmetkite ḱe nč dovedat do ovaa cel.

25v -      ima sedum nedeli i šeeset i dve nedeli, ploštadite i rovovite ḱe bidat obnoveni, no vo teški vreminja.

Na početokot imame 70 nedeli. Angelot spomenuva 69 nedeli, odnosno 7 + 62. Prvite 7 nedeli vodat do vremeto na vraḱanje na Erusalim i hramot, vo teški vreminja bidejḱi Evreite rabotat pod postojanite nevolji na Arapite koi dojdoa da se naselat vo oblasta što ostana slobodna od nivnata deportacija. Ovoj stih od Neemija 4:17 dobro ja opišuva situacijata: Onie što go gradea dzidot i onie što gi nosea ili tovarea tovarite, rabotea so ednata raka, a vo drugata držea oružje . Ova e detalj što e preciziran, no glavnata rabota se naoǵa vo 70-tata sedmica, smetana.

 

                70- ta nedela

Dan 9:26 A po šeeset i dve sedmici ḱe bide pomazan i nema da ima naslednik ; i narodot na knezot što ḱe dojde ḱe go razurne gradot i svetilišteto , a krajot negov ḱe dojde kako potop; i e odlučeno deka pustošenjata ḱe prodolžat do krajot na vojnata.

26a-       Po šeeset i dvete nedeli, Pomazanikot ḱe bide otsečen

                Na ovie 62 nedeli im prethodat 7 nedeli , što znači deka vistinskata poraka e „po 69-te nedeli“ pomazanik ḱe bide otsečen , no ne bilo koj pomazanik, tuku onoj koj e taka objaven go otelotvoruva samoto božestveno pomazanie. Koristejḱi ja formulata „ eden“ „ pomazanik “, Bog go podgotvuva evrejskiot narod za sredbata so čovek so običen izgled, daleku od božestvenite ograničuvanja. Vo soglasnost so negovata parabola za lozarite, Sinot Čovečki, sin na Gospodarot na lozjeto, im se pretstavuva na lozarite otkako gi ispratil svoite glasnici koi mu prethodele i so koi tie se odnesuvale lošo. Od čovečka perspektiva, Isus e samo pomazanik koj se pretstavuva po drugite pomazanici.

                Angelot rekol „ posle “ vkupnoto vremetraenje od 69 nedeli, so što se označuva 70-tata . Taka, čekor po čekor, podatocite na angelot nč nasočuvaat kon proletnata Pasha vo 30-tata godina, koja ḱe se naoǵa vo sredinata na ovaa 70-ta nedela od denovite-godinite.

26b -     i toj nema da ima naslednik za nego

                Ovoj prevod e ušte ponelegitimen bidejḱi negoviot avtor, L. Segond, na marginata naveduva deka bukvalniot prevod e: nikoj za nego . A za mene bukvalniot prevod mi odgovara sovršeno bidejḱi kažuva što navistina bilo postignato vo vremeto na negovoto raspnuvanje. Biblijata svedoči za ova: samite apostoli prestanale da veruvaat deka Isus e očekuvaniot Mesija bidejḱi, kako i ostatokot od evrejskiot narod, tie čekale voin mesija koj ḱe gi izbrka Rimjanite od zemjata.

26v -      Luǵeto na vodačot što ḱe dojde ḱe go uništat gradot i svetilišteto, svetosta

                Ova go pretstavuva Božjiot odgovor na nabljuduvanata evrejska nacionalna neverica: nikoj za nego . Gnevot kon Boga definitivno ḱe bide platen so uništuvanjeto na Erusalim i negovata lažna svetost ; bidejḱi od 30-tata godina nema poveḱe svetost na evrejska počva; svetilišteto poveḱe ne postoi. Za ovaa akcija, Bog gi upotrebil Rimjanite, onie preku koi evrejskite verski vodači go raspnale Mesijata, ne osmeluvajḱi se i ne možejḱi sami da go storat toa, dodeka znaele, bez niv, kako da go kamenuvaat ǵakonot Stefan „tri godini i šest meseci“ podocna.

26d -     i negoviot kraj ḱe dojde kako so potop

Taka, vo 70 godina, po nekolku godini rimska opsada, Erusalim padna vo nivni race i ispolneti so destruktivna omraza, oživeani od božestvena revnost, tie frenetično go uništija, kako što beše najaveno, gradot i svetosta što poveḱe ne postoeše, sč dodeka ne ostana nitu kamen na kamen, kako što objavi Isus pred svojata smrt vo Matej 24:2: No, toj im reče: „Go gledate li seto ova? Vistina vi velam, nema da ostane tuka nitu kamen na kamen što nema da bide urnat .“

26-ti - odlučeno e deka uništuvanjeto ḱe trae do              krajot na vojnata

                 Vo Matej 24:6, Isus rekol: Ḱe čuete za vojni i glasovi za vojni; gledajte da ne se voznemiruvate, zašto toa mora da se sluči. No, krajot sč ušte nema da bide. Po Rimjanite, vojnite prodolžile vo tekot na dvete iljadi godini od hristijanskata era, a dolgiot period na mir što go uživame od krajot na Vtorata svetska vojna e isklučitelen, no programiran od Boga. Taka, čoveštvoto može da gi proizvede plodovite na svojata perverzija do samiot kraj na svoite fantazii pred da ja plati smrtnata cena.

                Sepak, ne smeeme da zaboravime, koga zboruvame za Rimjanite, deka nivnoto papsko nasleduvanje ḱe gi prodolži delata na paganskiot „ pustošuvač ili pustošuvač “, pa duri i do krajot na vojnata što se vodeše protiv izbranite na Hristos Boga.

Dan 9:27 I ḱe skluči zavet so mnozina za edna sedmica ; a vo sredinata na sedmicata ḱe prestane žrtvata i prinosot; i na kriloto ḱe ima gnasotii na pustošenje, pa duri i do celosno uništuvanje; i ḱe bide skršeno, [ spored ] ona što e opredeleno, vrz [zemjata] što e pusta.

27a-       Toj ḱe skluči silen sojuz so mnogi za edna nedela

                Duhot go prorokuva vospostavuvanjeto na noviot zavet ; toj e cvrst zatoa što stanuva osnova na spasenieto ponudeno do krajot na svetot. Pod terminot mnogumina, Bog gi targetira evrejskite državjani, negovite apostoli i negovite prvi evrejski učenici koi ḱe vlezat vo negoviot zavet vo tekot na poslednite sedum godini od periodot daden na evrejskata nacija oficijalno da go prifati ili otfrli raspnatiot Mesija. Tokmu ovoj zavet e „ preseknat “ vo stih 24 pomeǵu Boga i pokajničkite evrejski grešnici. Na esen 33 godina, krajot na ovaa posledna nedela ḱe bide obeležan so toj drug nepraveden i odvraten čin, kamenuvanjeto na Stefan, noviot ǵakon. Negoviot edinstven prekršok beše što im kažuvaše na Evreite vistini što ne možea da podnesat da gi čujat, dodeka Isus gi stavaše svoite zborovi vo usta. Gledajḱi kako eden učenik od negovata kauza e ubien, Isus go zapiša oficijalnoto nacionalno otfrlanje na negovoto posredništvo. Od esenta 33 godina od n.e., evrejskite buntovnici go pottiknaa rimskiot gnev, koj beše masovno izlean vrz Erusalim vo 70 godina od n.e.

27b -     i vo sredinata na sedmicata toj ḱe gi prekine žrtvata i prinosot

                moment vo sredinata na nedelata e proletta 30 godina, cel na proroštvoto za 70 nedeli. Toa e momentot koga se ostvaruvaat site dejstvija navedeni vo stih 24: krajot na grevot, negovoto iskupuvanje, doaǵanjeto na prorokot koj ja ispolnuva vizijata so vospostavuvanje na svojata večna pravda i pomazanieto na voskresnatiot Hristos koj se voznesuva na neboto Pobedonosen i Semoḱen . Iskupitelnata smrt na Mesijata e ovde evocirana vo aspekt na posledicata što ja nosi: definitivnoto prekinuvanje na životinskite žrtvi i prinosi prineseni navečer i nautro vo evrejskiot hram, no i od utro do večer, za grevovite na luǵeto. Smrtta na Isus Hristos gi pravi zastareni životinskite simboli što go pretslikaa vo stariot zavet, i ova e suštinskata promena predizvikana od negovata žrtva. Kinenjeto na zavesata na hramot od strana na Boga vo momentot na smrtta na Isus go potvrduva definitivnoto prekinuvanje na zemnite religiozni obredi, a uništuvanjeto na hramot vo 70 godina ja zajaknuva ovaa potvrda. Za vozvrat, godišnite evrejski praznici, site proročki za negovoto doaǵanje, trebaše da isčeznat; no vo nikoj slučaj, praktikata na nedelnata sabota, koja go dobiva svoeto vistinsko značenje vo ovaa smrt: taa go prorokuva nebesniot odmor od sedmiot milenium što, so svojata pobeda, Isus Hristos go dobiva za Boga i negovite vistinski izbranici, na koi im ja pripišuva svojata sovršena večna pravda navedena vo stih 24.

                Početokot na ovaa „ nedela “ od denovi-godini se slučuva na esen 26 godina so krštevanjeto na Isus, koj beše krsten od Jovan Krstitel.

27v-       I [ḱe ima] na kriloto gnasotii na pustošot

                Žal mi e, no ovoj del od stihot e pogrešno preveden vo Novata meǵunarodna verzija bidejḱi bil pogrešno protolkuvan. Zemajḱi gi predvid otkrovenijata dadeni vo Jovanovata apokalipsa, go pretstavuvam mojot prevod na hebrejskiot tekst, što go potvrduvaat i drugite prevodi. Izrazot „ na krilo “, simbol na nebesen karakter i dominacija, sugerira religiozna odgovornost što direktno go targetira papskiot Rim, koj „ se kreva “ vo Dan. 8:10-11, i negovite podocnežni religiozni sojuznici. Orlovite krilja go simboliziraat vrhovnoto vozvišuvanje na carskata titula, na primer, lavot so orlovi krilja vo vrska so carot Navuhodonosor, ili samiot Bog, koj go nosel na orlovi krilja svojot evrejski narod kogo go izbavil od egipetskoto ropstvo. Site imperii go prifatile ovoj simbol na orelot , vklučuvajḱi go, vo 1806 godina, Napoleon I , što ḱe bide potvrdeno so Otk. 8:13, potoa pruskite i germanskite imperatori, posledniot e diktatorot A. Hitler. No, ottogaš, SAD go imaat i ovoj carski orel na dolarot na svojata nacionalna valuta: dolarot.

                Ostavajḱi ja prethodnata tema zad sebe, Duhot se vraḱa da go targetira svojot omilen neprijatel: Rim. Po zemskata misija na Isus Hristos, celniot akter na gnasotiite što predizvikuvaat konečno opustošuvanje na zemjata e navistina Rim, čija paganska imperijalna faza štotuku go uništi Erusalim vo 70 godina vo stih 26. I dejstvoto na izvršuvanje „ gnasotii na opustošuvanje “ ḱe prodolži so tekot na vremeto do krajot na svetot. Gnasotiite, vo množina, zatoa se pripišuvaat, prvo, na imperijalniot Rim, koj ḱe gi progonuva vernite izbrani so toa što ḱe gi ubiva vo spektakularni „izvedeni“ pretstavi za da go zabavuva krvoločniot rimski narod, raboti što ḱe prestanat vo 313 godina. No, potoa doaǵa ušte edna gnasotija i se sostoi vo stavanje kraj na praktikata na sedmiot den sabota, na 7 mart 321 godina; ovaa akcija povtorno se pripišuva na Rimskoto Carstvo i negoviot imperijalen vodač Konstantin I. So nego, Rimskoto Carstvo padna pod dominacija na vizantiskite imperatori. Vo 538 godina, pak, carot Justinijan I izvršil ušte edna gnasotija so vospostavuvanje na papskiot režim na Vigilij I na negovoto rimsko sedište , a ova prodolžuvanje na gnasotiite do krajot na svetot mora da se pripiše na ovaa papska faza što Bog ja osuduva ušte od Dan. 7. Se seḱavame deka imeto „ mal rog “ gi označuva dvete dominantni fazi na Rim vo Dan. 7 i Dan. 8. Bog vo ovie dve posledovatelni fazi gleda samo kontinuitet na istoto gnasno delo.          

Proučuvanjeto na prethodnite poglavja ni ovozmoži da gi identifikuvame različnite vidovi gnasotii što ovoj stih mu gi pripišuva.

27d-       i do istrebuvanje (ili celosno uništuvanje ) i ḱe bide skršeno , [spored] ona što e odredeno, na pustata [zemja] .

                „ Taa ḱe bide skršena“ [spored] ona što e predodredeno „i otkrieno vo Dan. 7:9-10 i Dan. 8:25: Poradi svojot prosperitet i uspehot na negovite lukavstva, toj ḱe bide aroganten vo svoeto srce i ḱe uništi mnozina što živeeja mirno i ḱe se krene protiv knezot nad knezovite; no ḱe bide skršen, bez napor na koja bilo raka.

Hebrejskiot tekst ja nudi ovaa božestvena misla različna od segašnite prevodi.

Ovaa nijansa se bazira na Božjiot plan vinata na luǵeto da se vrati na planetata Zemja na koja živeat ; što nč uči Otk. 20. Da go zabeležime faktot deka lažnata hristijanska vera go ignorira ovoj božestven plan koj ḱe se sostoi od istrebuvanje na luǵeto od površinata na zemjata, pri slavnoto vraḱanje na Hristos. Ignorirajḱi gi otkrovenijata dadeni vo Otk. 20, tie zaludno čekaat vospostavuvanje na carstvoto Hristovo na zemjata. Sepak, celosno uništuvanje na nejzinata površina e programirano ovde i vo Otk. 20. Slavnoto vraḱanje na pobedonosniot Hristos vo seta svoja božestvenost ḱe ě go vrati na zemjata nejziniot haotičen izgled od početokot na nejzinata istorija opišan vo Bitie 1. Gigantski zemjotresi ḱe ja potresat i taa ḱe se vrati pod imeto bezdna vo nejzinata početna haotična sostojba „ bezlična i prazna “, „tohu va bohu“. Nikoj nema da ostane živ na nea, tuku taa ḱe bide zatvor na ǵavolot izoliran na nea iljada godini do časot na negovata smrt.

 

Vo ovaa faza od studijata, moram da dadam dopolnitelni informacii vo vrska so, prvo, „70-tata nedela “ što štotuku beše proučena. Negovoto ispolnuvanje vo proročki denovi-godini e povrzano so bukvalno ispolnuvanje. Bidejḱi blagodarenie na svedoštvoto na evrejskiot kalendar, ja znaeme konfiguracijata na veligdenskata nedela od 30-tata godina. Nejziniot centar beše sreda, presret na povremenata sabota opravdana so evrejskata Pasha, koja paǵaše vo četvrtok taa godina. Taka, možeme celosno da go rekonstruirame tekot na ovaa Pasha vo koja Isus umre. Uapsen vo vtornik navečer, suden vo tekot na noḱta, Isus beše raspnat vo sreda nautro vo 9:00 časot. Počina vo 15:00 časot. Pred 18:00 časot, Josif od Arimateja go položi svoeto telo vo grobot i go trgna kamenot što go zapečati. Veligdenskata sabota vo četvrtok pomina. Vo petok nautro, pobožnite ženi kupija začini što gi podgotvija vo tekot na denot za da go balsamiraat teloto na Isus. Vo petok navečer vo 18:00 časot započnuva nedelnata sabota; edna noḱ, eden den, pominuva vo odmor osveten od Boga. I vo sabota navečer vo 18 časot, započnuva prviot den od svetovnata sedmica. Noḱta minuva i pri prvata svetlina na zorata, ženite odat do grobnicata so nadež deka ḱe najdat nekoj da go trgne kamenot. Tie go naoǵaat kamenot trgnat i grobnicata otvorena. Vleguvajḱi vo grobnicata, Marija Magdalena i Marija, majkata na Isus, gledaat seden angel koj im kažuva deka Isus voskresnal. Angelot im veli da odat i da im kažat na negovite braḱa, negovite apostoli. Zaostanato vo gradinata, Marija Magdalena gleda čovek oblečen vo belo kogo go smeta za gradinar; vo razmenata, go prepoznava Isus. I tuka, mnogu važen detalj što uništuva mnogu rašireno veruvanje, Isus ě veli na Marija: „ Sč ušte ne sum se voznesel kaj Mojot Otec .“ Kradecot na krstot i samiot Isus ne vlegle vo rajot, vo carstvoto Božjo, na samiot den na nivnoto raspnuvanje, bidejḱi celi tri dena podocna, Isus sč ušte ne se voznesel na neboto. Zatoa možam da kažam vo imeto Gospodovo, neka molčat onie koi nemaat što da kažat od nego! Za da ne mora da trpat potsmev ili sram eden den.

 

Vtorata rabota e da se iskoristi datumot – 458, koj prvo go označuva početokot na 70-te nedeli od denovi-godini odredeni za evrejskiot narod na koj Bog mu dal dva glavni znaci za identifikacija: sabotata i obrežuvanjeto na teloto.

Spored Rimjanite 11, preobratenite neznabošci koi vlegle vo noviot zavet se nakalemuvaat na evrejskiot i evrejskiot koren i steblo. No, temelite na noviot zavet se čisto evrejski, a Isus sakal da go istakne ova vo Jovan 4:22: Vie se poklonuvate na ona što ne go znaete; nie se poklonuvame na ona što go znaeme, zašto spasenieto e od Evreite. Denes, ovaa poraka dobiva živa važnost zatoa što Isus ja upatuva do lažno preobratenite neznabošci vo site vekovi. Za podobro da gi izgubi, ǵavolot gi turnal da gi mrazat Evreite i nivniot zavet; što gi odvratilo od Božjite zapovedi i negovata sveta sabota. Zatoa mora da ja ispravime ovaa greška i da go pogledneme noviot zavet so evrejski identitet . Apostolite i novoobratenite evrejski učenici se ovie „ mnogi “ koi sklučuvaat cvrst sojuz so Isus , vo Daniel 9:27, no nivnata baza ostanuva evrejska, i tie se zagriženi od početokot na periodot na „ 70-te nedeli “ daden od Bog na evrejskata nacija da go prifati ili otfrli standardot na noviot sojuz zasnovan na čovečkata krv proleana dobrovolno od Isus Hristos. Spored ovie razmisluvanja, datumot - 458 stanuva početok na „2300 večer-utro“ od Dan. 8:14.

Na krajot od ova dolgo proročko vremetraenje, imeno 2300 godini, tri raboti trebalo da prestanat spored Dan. 8:13.

1-            večnoto sveštenstvo

2-            razorniot grev

3-            progonot na svetosta i vojskata.

Trite raboti se identifikuvani:

1-            večnoto zemsko sveštenstvo na papata

2-            prviot den za odmor e preimenuvan vo nedela.

3-            Progonstvoto na svetosta i hristijanskite svetci, graǵanite na carstvoto nebesno.

Ovie promeni bea nasočeni kon:

1-            Da Mu go vrati na Isus Hristos Negovoto sveto, večno nebesno sveštenstvo.

2-            Obnovi go celiot božestven zakon, vklučuvajḱi go i sedmiot den od odmorot vo sabota .

3-            Da se vidi kraj na progonstvata na hristijanskata svetost i svetci.

 

Presmetkata predložena za „2300 večer-utro“ počnuvajḱi od datumot -458, krajot na ova vremetraenje završuva vo proletta 1843 godina: 2300 - 458 = 1842 +1. Vo ovaa presmetka imame celi 1842 godini na koi mora da dodademe +1 za da ja označime proletta na početokot na godinata 1843 kade što završuva proročenata „2300 večer-utro“. Ovoj datum go označuva početokot na vraḱanjeto na intervencijata na Boga, koj na toj način saka da gi oslobodi svoite vistinski svetci od religioznite lagi nasledeni od papskiot rimokatolicizam vo tekot na 1260 godini. Taka, prezemajḱi ja inicijativata da sozdade duhovna prerodba vo SAD kade što protestantite našle zasolnište, Duhot go inspiriral Vilijam Miler da se zainteresira za proroštvoto od Daniel 8:14, a dva posledovatelni predloženi datumi go najavija vraḱanjeto na Isus Hristos, prviot za proletta 1843 godina, vtoriot za esenta 1844 godina. Za nego, čistenjeto na svetilišteto značeše deka Isus se vraḱa za da ja pročisti zemjata. Po dve razočaruvanja na predvidenite datumi, Duhot im dade znak na najistrajnite koi učestvuvaa vo dvata testa na verata. Nebesno videnie dobil utroto na 23 oktomvri 1844 godina eden od svetcite koj gi preminuval polinjata. Neboto se otvorilo kon scena na koja Isus Hristos bil prikažan kako Prvosveštenik koj služi vo nebesnoto svetilište. Vo vizijata, toj preminal od svetoto mesto vo najsvetoto mesto. Taka, po 1260 godini temnina, Isus Hristos go obnovil kontaktot so svoite vernici, izbrani preku dvata posledovatelni testa.

1-            Prodolžuvanjeto na večnoto . Zatoa, preku ovaa vizija, Bog oficijalno ja prezede kontrolata vrz svoeto večno nebesno sveštenstvo na 23 oktomvri 1844 godina.

2-            Vraḱanjeto na sabotata . Vo istiot mesec, drug od svetcite počnal da go počituva sedmiot den, sabotata, po posetata na g-ǵa Rejčel Ouks, koja mu dala brošura od nejzinata crkva: „Baptisti na sedmiot den“. Eden po drug, so tekot na vremeto, svetcite izbrani spored dvata testa, isto taka, go usvoile sedmiot den, sabotata. Taka, Bog stavi kraj na razorniot grev vospostaven od paganskiot Rim, no legaliziran od papskiot Rim pod negovoto ime „Nedela“.

3-            Krajot na progonstvata . Tretata tema se odnesuvaše na svetosta i hristijanite progonuvani 1260 godini. I povtorno, vo 1843 i 1844 godina, religiozen mir vladeeše niz celiot zapaden svet zasegnat od proroštvoto. Ova beše zatoa što revolucionerna Francija gi zamolči so svojata gilotina onie što bea odgovorni za izvršenite religiozni zlostorstva. Taka, po poslednite krvavi godini na kaznuvanje na religioznite preljubnici spored Otkrovenie 2:22-23, na krajot od 1260-te godini što započnaa vo 538 godina, datumot povrzan so otstranuvanjeto na večnoto so vospostavuvanjeto na papskiot režim, odnosno vo 1798 godina, vladeeše religiozen mir. I vospostavenata sloboda na sovesta im ovozmoži na svetcite da mu služat na Boga spored nivniot izbor i nivnoto znaenje deka Bog ḱe se zgolemi. Vo 1843 godina , svetosta i vojskata na svetcite , ovie graǵani na nebesnoto carstvo izbrani od Isus Hristos, poveḱe ne se progonuvani, kako što beše najaveno vo proroštvoto od Daniel 8:13-14.

 

Site ovie iskustva bea organizirani i vodeni od Semoḱniot Bog, koj vo celosna nevidlivost gi upravuva umovite na luǵeto za da gi ostvarat negovite nameri, celata svoja programa, do krajot na svetot kade što ḱe završi negoviot izbor na izbranite. Od seto ova proizleguva deka čovekot ne izbira da ja počituva sabotata i nejzinata svetlina, tuku Bog e toj što mu gi dava ovie raboti što mu pripaǵaat kako znak na negovoto odobruvanje i negovata vistinska ljubov kon nego, kako što se uči vo Ezekiel 20:12-20: Im gi dadov i Moite saboti za da bidat znak meǵu mene i niv, za da znaat deka Jas sum Gospod, Koj gi osvetuva… Osvetete gi Moite saboti, i neka bidat znak meǵu mene i vas, za da znaat deka Jas sum Gospod, vašiot Bog . Bidejḱi Toj e onoj što gi bara svoite izgubeni ovci, da bideme sigurni deka nieden izbran nema da nedostasuva.

 

Vo Dan. 8, vo edinstveniot odgovor što Bog go dava vo stih 14 na prašanjeto od stih 13, zborot „ svetost “ e sovršeno soodveten bidejḱi svetosta se odnesuva globalno na sč što e Božja sopstvenost i što osobeno go zasega nego. Ova beše slučaj so negovoto večno nebesno sveštenstvo , so negovata osvetena sabota od sozdavanjeto na svetot, denot po sozdavanjeto na Adam, i so negovite svetii , negovite verni izbranici.

Iskustvata prorečeni vo Daniel 8:13-14 se ispolnile pomeǵu 1843 godina, datumot na stapuvanje vo sila na božestvenata odredba, i esenta 1844 godina, i dvete vrz osnova na očekuvanjeto na vraḱanjeto na Isus Hristos za ovie datumi. Isto taka, vrz osnova na idejata za doaǵanjeto na Isus Hristos , sovremenicite na ova iskustvo im go dale na učesnicite koi gi sledele ovie očekuvanja imeto „adventisti“, od latinskiot „adventus“ što znači tokmu „advent“. Ova „adventističko“ iskustvo ḱe go najdeme vo 12-to poglavje od ovaa kniga na Daniel, kade što Duhot ḱe dojde da ja naglasi važnosta na ovoj posleden oficijaliziran „sojuz“.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Daniel 10

 

Dan 10:1 Vo tretata godina od caruvanjeto na Kir, persiskiot car, na Daniel, po ime Valtazar, mu beše otkrieno slovo. Zborot beše vistinit i zboruvaše za golemo zlo. I toj go posluša slovoto i go razbra videnieto.

1a-         Vo tretata godina od caruvanjeto na Kir, persiskiot car, mu beše otkrieno slovo na Daniel, čie ime beše Valtazar.

                Kir II vladeel od – 539 godina. Datumot na vizijata e zatoa – 536 godina.

1b -        Ovoj zbor, koj e vistinit, najavuva golema nesreḱa.

                Ovoj termin, golema nesreḱa, go najavuva masakrot od golemi razmeri.

1v-         Toj obrna vnimanie na ovoj zbor i imaše razbiranje za vizijata.

                Ako Daniel go razbral značenjeto, i nie ḱe go razbereme.

Dan 10:2 Vo toa vreme, jas, Daniel, taguvav tri nedeli.

                Ova lično oplakuvanje koe go pogoduva Daniel, ja potvrduva pogrebnata priroda na masakrot što ḱe se sluči koga ḱe se ispolni najavenata golema nesreḱa.

Dan 10:3 Ne jadev nikakvi vkusni jadenja, nitu meso nitu vino mi vleze vo ustata, nitu se pomazav dodeka ne se napolnija tri sedmici.

                Ovaa podgotovka na Daniel, koj bara zgolemena svetost, ja prorokuva dramatičnata situacija što angelot ḱe ja prorokuva vo Daniel 11:30.

Dan 10:4 Na dvaeset i četvrtiot den od prviot mesec bev pokraj golemata reka, koja e Hidekel.

                Hidekel se narekuva Tigar. Toa e rekata što ja navodnuvala Mesopotamija so Eufrat, koja go preminuvala i go navodnuvala haldejskiot grad Vavilon poradi kaznetata gordost na carot Navuhodonosor. Daniel ne možel da go razbere, no ova pojasnuvanje bilo nameneto za mene. Bidejḱi duri vo 1991 godina gi objaviv vistinskite objasnuvanja na Daniel 12 kade što rekata Tigar ḱe igra uloga na „ tigar “ što gi jade čovečkite duši. Test na verata e pretstaven so nejzinoto opasno preminuvanje. Samo izbranite možat da go preminat i da go prodolžat svoeto patuvanje so Isus Hristos. Toa e povtorno slika kopirana od preminuvanjeto na Crvenoto More od strana na Evreite, nevozmožno i smrtonosno preminuvanje za egipetskite grešnici. No, ona što go povikuva Daniel 12 gi izbira poslednite „adventistički“ izbrani čija misija ḱe prodolži do vraḱanjeto na Hristos. Poslednite od niv ḱe ja doživeat poslednata golema katastrofa , nejzinata ekstremna forma koja ḱe bara intervencija na Hristos vo moḱno i slavno spasonosno i odmazdoljubivo vraḱanje.

 

Prvata nesreḱa što mu e objavena na Daniel e spomenata vo Daniel 11:30. Se odnesuva na evrejskiot narod od antikata, no druga slična nesreḱa ḱe bide objavena so slična slika vo Otk. 1. Ova ḱe se sluči po Tretata svetska vojna vo koja ḱe bide ubiena edna tretina od čoveštvoto . I ovoj konflikt e pretstaven vo Otk. 9:13 do 21 so simboli, no e razvien na jasen jazik vo ovaa kniga na Daniel na krajot od 11-to poglavje vo stihovite 40 do 45. Taka što posledovatelno ḱe ja najdeme, vo ova 11-to poglavje, golemata nesreḱa na Evreite, a potoa vo Daniel 12:1, golemata nesreḱa što ḱe gi zeme kako meti izbranite na hristijanstvoto i vernite Evrei od poslednoto vreme koi ḱe se preobratat vo Hristos. Ovaa nesreḱa e povikana tamu pod terminite „vreme na nevolja“ i glavnata cel ḱe bide praktikuvanjeto na sabotata osvetena od Boga.

 

Sporedba na dvete vizii za najavenite nesreḱi

1-            Do decata na Danieloviot narod od Stariot zavet: Dan. 10:5-6.

2-            Do decata na Danieloviot narod na Noviot zavet: Otk. 1:13-14.

Za celosno da ja cenime važnosta što mora da im ja pridademe na ovie dve nesreḱi, mora da razbereme deka iako tie se sledat edna po druga vo vremeto, prvata e tip što ja prorokuva vtorata, koja ḱe gi targetira, pri vraḱanjeto na Isus Hristos, poslednite verni Božji deca kako Daniel i negovite trojca pridružnici. Po decenii mir, prosledeni so užasna i užasno destruktivna atomska vojna, rimskiot nedelen den za odmor ḱe bide nametnat od univerzalnata vlada organizirana od preživeanite od katastrofata. Potoa, povtorno, smrtta ḱe dojde da gi zagrozi životite na vernite izbranici, kako vo vremeto na Daniel, Ananija, Misail i Azarija; i kako vo vremeto na „Makavejcite“ vo -168 godina, koi gi targetira katastrofata objavena vo ova poglavje od Daniel; i konečno, poslednite adventisti koi ostanaa verni na sedmiot den - sabotata vo 2029 godina.

No pred ovoj posleden test, dolgoto papsko vladeenje od 1260 godini veḱe ḱe predizvika mnoštvo suštestva da umrat vo imeto na Boga.

Nakratko, razbiranjeto na porakata što ja prenesuva ova videnie dadeno na Daniel ḱe ni ovozmoži da go razbereme značenjeto na ona što mu go dava na Jovan vo Otkrovenie 1:13 do 16.

 

Dan 10:5 Gi krenav očite i vidov, i ete, čovek oblečen vo len, opašan okolu slabinite so zlaten pojas od Ufas.

 5a -       imaše eden čovek oblečen vo len

                Deloto na pravdata simbolizirano so len ḱe bide izvršeno od Bog preku čovečko suštestvo. Na opišanata slika, Bog ja zema formata na grčkiot kral Antioh IV, poznat kako Epifan. Toj ḱe bide gonitel na Evreite pomeǵu 175 i 164 godina, kolku što trae negovoto vladeenje.

5b -        nosejḱi na slabinite pojas od zlato od Ufaz

¬             Postaven na slabinite, remenot označuva nametnata vistina. Pokraj toa, zlatoto od koe e napraven doaǵa od Ufaz, što vo Jer. 10:9 ukažuva na negovata paganska idolopoklonička upotreba.

Dan 10:6 Teloto mu beše kako beril, liceto mu kako molnja, očite mu kako ognen plamen, racete i nozete mu kako sjaen mesing, a zvukot na glasot mu beše kako bučava na mnoštvo.

6a-         Negovoto telo beše kako hrizolit

                Bog e avtor na vizijata, no toj go najavuva doaǵanjeto na paganski bog, pa ottuka i ovoj slaven natpriroden aspekt.

6b -        negovoto lice sveteše kako molnja

                Grčkiot identitet na ovoj bog e potvrden. Toj e Zevs, grčkiot bog na kralot Antioh IV. Molnjata e simbol na olimpiskiot bog Zevs; bogot na olimpiskite bogovi vo grčkata mitologija.

6v -        negovite oči bea kako ognen plamen

                Toj ḱe go uništi ona što go gleda i ne go odobruva; negovite oči ḱe bidat nasočeni kon Evreite spored Daniel 11:30: ... toj ḱe gi pogledne onie što go napuštile svetiot zavet. Nevoljata ne doaǵa bez pričina, otpadništvoto gi oskvernuva luǵeto.

6d -        racete i nozete mu bea kako polirana bronza

                Dželatot što ḱe bide ispraten od Boga ḱe bide isto tolku grešen kako i negovite žrtvi. Negovite destruktivni dejstvija simbolizirani so negovite race i noze se napraveni od bronza, simbol na grčkiot grev vo statuata na Dan.2.

6-ti -      i zvukot na negoviot glas beše kako bučava od mnoštvo

                Grčkiot kral nema da dejstvuva sam. Toj ḱe ima zad sebe i pred sebe mnoštvo vojnici, isto tolku pagani kako nego, koi ḱe gi počituvaat negovite naredbi.

                Kulminacijata i kulminacijata na ova proročko objavuvanje ḱe se dostignat vo vremeto na ispolnuvanjeto na Dan. 11:31: Vojski ḱe se pojavat po negova komanda; tie ḱe go oskvernat svetilišteto, tvrdinata, ḱe go prekinat postojanoto žrtvuvanje i ḱe go postavat gnasotijata što opustošuva. Zaradi bibliska iskrenost, go izbrišav zborot žrtva što ne e napišan vo hebrejskiot tekst, bidejḱi Bog isplaniral za „ postojanoto “ dve različni posledovatelni ulogi vo stariot zavet i vo noviot. Vo stariot, toa se sostoi od prinesuvanje jagne kako žrtva palenica navečer i nautro. Vo noviot, toa označuva nebesno posredništvo na Isus Hristos koe potsetuva na negovata žrtva da se zastapuva za molitvite na izbranite. Vo ovoj kontekst na Dan. 11:31, onoj na stariot zavet, grčkiot kral ḱe predizvika da prestanat prinosite na postojanoto od Mojseeviot zakon. Taka, samo kontekstot na vremeto vo koe se povikuva go odreduva tolkuvanjeto na službata na postojanoto posredništvo na zemen sveštenik ili ona na nebesniot prvosveštenik: Isus Hristos. Zatoa , večnoto e povrzano so čovečka služba ili, sekundarno i definitivno, so nebesnata božestvena služba na Isus Hristos.

                                

Dan 10:7 Jas, Daniel, sam go vidov videnieto, a luǵeto što bea so mene ne go vidoa, tuku se isplašija mnogu, izbegaa i se skrija.

7-            Ovoj kolektiven strav e samo bleda slika od ispolnuvanjeto na vizijata. Zašto na denot na najaveniot kolež, pravednicite ḱe napravat dobro ako izbegaat i se sokrijat, duri i ako toa e vo utrobata na zemjata.

Dan 10:8 I ostanav sam i go vidov toa golemo videnie; i silata mi iscrpeše, liceto mi se izmeni, i silata mi isčezna.

8a-         Preku svoite čuvstva, Daniel prodolžuva da gi prorokuva posledicite od nesreḱata što ḱe dojde.

Dan 10:9 Go čuv glasot na negovite zborovi; i koga go čuv glasot na negovite zborovi, padnav, zgrozen, na liceto na zemjata.

9a-         Na denot na nesreḱata, glasot na progonuvačkiot car ḱe predizvika isti zastrašuvački efekti; kolenata ḱe se sudrat, a nozete ḱe se svitkaat, nesposobni da gi nosat telata što ḱe padnat na zemjata.

Dan 10:10 I ete, raka me dopre i mi gi strese kolenata i racete.

10a-       Za negova sreḱa, Daniel e samo prorok zadolžen da mu go objavi na svojot narod doaǵanjeto na ovaa golema nesreḱa i samiot toj ne e meta na pravedniot gnev Božji.

Dan 10:11 I mi reče: „Daniele, čoveku vozljuben, vnimavaj na zborovite što ti gi kažuvam i zastani tamu kade što si, zašto sega sum ispraten kaj tebe.“ I koga mi gi kaža ovie raboti, stoev treperejḱi.

11a-       Daniele, čoveku vozljuben, vnimavaj na zborovite što ḱe ti gi kažam i ispravi se na mestoto kade što si.

                Božjiot sakan nema pričina da se plaši od negovite nebesni intervencii. Božjiot gnev e protiv agresivnite, zlobnite i surovite buntovni grešnici. Daniel e sprotivnost na ovie luǵe. Toj mora da ostane na noze zatoa što toa e samiot znak na razlikata vo sudbinata što na krajot ḱe im padne na izbranite. Duri i ležejḱi vo pravot na zemskata smrt, tie ḱe bidat razbudeni i vrateni na noze. Zlite ḱe ostanat da ležat, a najzlite ḱe bidat razbudeni za konečniot sud da bidat uništeni zasekogaš. Angelot precizira: „na mestoto kade što si ti“. A kade e toj? Vo prirodata, na bregovite na rekata „Hidekel“, na angliski, Eufrat, što ḱe ja označi hristijanskata Evropa od noviot zavet vo Otkrovenieto. Prvata lekcija e deka čovekot može da se sretne so Boga nasekade i da bide blagosloven od nego. Ovaa lekcija gi poništuva idolopokloničkite predrasudi deka za mnogu luǵe, Bog može da se sretne samo vo crkvi, sveti zgradi, hramovi, oltari, no ovde, nema ništo od toa. Vo svoe vreme, Isus ḱe ja obnovi ovaa lekcija velejḱi vo Jovan 4:21 do 24: Ženo, Isus ě reče: „Veruvaj mi, doaǵa časot koga nema da Mu se poklonuvate na Otecot nitu na ovaa planina nitu vo Erusalim . Vie se poklonuvate na ona što ne go poznavate; nie se poklonuvame na ona što go znaeme, zašto spasenieto e od Judejcite.“ No ide časot, i veḱe e dojdeno, koga vistinskite poklonici ḱe Mu se poklonuvaat na Otecot vo duh i vistina, zašto Otecot saka takvi da Mu se poklonuvaat. Bog e Duh, i onie što Mu se poklonuvaat, treba da Mu se poklonuvaat vo duh i vo vistina.

                Vtorata lekcija e posuptilna; taa se zasnova na rekata Hidekel bidejḱi Duhot planiral da go otvori razbiranjeto na negovata kniga samo za negovite posledni verni slugi čie iskustvo i testot preku koj se vrši nivniot izbor e ilustriran so slikata na opasnoto preminuvanje na rekata Hidekel na francuski jazik, Tigarot, kako životnoto so ova ime, isto taka vo testot na verata, jadeč na čovečki duši.

11b -     zašto sega sum ispraten kaj tebe. Koga mi progovori, stoev treperejḱi.

                Sredbata poveḱe ne e samo vizija; taa stanuva dijalog, razmena pomeǵu dve Božji sozdanija, ednoto doaǵa od neboto, a drugoto sč ušte od zemjata. 

Dan 10:12  Toj mi reče: „Daniele, ne plaši se, zašto od prviot den koga go postavi srceto svoe da razbereš i da se smiriš pred tvojot Bog, tvoite zborovi bea slušnati, i jas dojdov poradi tvoite zborovi .“

                Vo vrska so celiot ovoj stih, imam samo edno da kažam. Ako go izgubite pamtenjeto, barem zapomnete go ovoj stih koj ni kažuva kako da mu ugodime na našiot Sozdatel Bog.

                Stihot e primer za žanrot; logička niza zasnovana na faktot deka sekoja pričina ja nosi svojata posledica kaj Boga: žedta za razbiranje pridružena so vistinska smirenost e slušnata i ispolneta.

 

Tuka započnuva edno dolgo otkrovenie koe nema da završi sč do krajot na Knigata na Daniel, odnosno na 12-to poglavje .

 

Dan 10:13 I knezot na persiskoto carstvo mi se sprotivstavi dvaeset i eden den; no, ete, Mihail, eden od prvite knezovi, dojde da mi pomogne; i jas ostanav tamu so persiskite carevi.

13a-       i vodačot na persiskoto kralstvo mi se sprotivstavuvaše dvaeset i eden den

                Angelot Gavriel mu pomaga na Kir II, persiskiot kral, a negovata misija za Boga e da vlijae vrz negovite odluki, taka što negovite postapki ne se vo sprotivnost so negoviot golem plan. Primerot za neuspehot na ovoj angel dokažuva deka Božjite suštestva navistina se ostaveni slobodni i nezavisni i zatoa se odgovorni za site svoi izbori i postapki.

13b -     no ete, Mihail, eden od glavnite knezovi, mi dojde na pomoš

Otkrieniot primer nč uči i deka vo slučaj na vistinska neophodnost, „ eden od glavnite vodači, Mihail “, može da intervenira za da ja nametne odlukata. Ovaa superiorna pomoš e božestvena pomoš bidejḱi Mihail znači: „Koj e kako Bog“. Toj e onoj što ḱe dojde na zemjata za da se otelotvori kako Isus Hristos. Na neboto, toj beše za angelite pretstavnik na Božjiot Duh za niv. Vo ovoj slučaj, izrazot „ eden od glavnite vodači “ može legitimno da nč iznenadi. Pa, ova ne e iznenaduvački, bidejḱi poniznosta, nežnosta, spodeluvanjeto i ljubovta što Isus ḱe gi pokaže na zemjata veḱe bea sprovedeni vo praksa vo negoviot nebesen život so negovite verni angeli. Zakonite na neboto se onie što gi pokaža za vreme na negovata zemska služba. Na zemjata, toj se napravi sluga na svoite slugi. I doznavame deka na neboto, toj se napravi ramnopraven so drugite angelski vodači.

13v-       i ostanav tamu so persiskite carevi

                Zatoa, dominacijata na dinastijata na persiskite kralevi ḱe prodolži nekoe vreme sč do grčkata dominacija.

Dan 10:14 Sega dojdov da ti objavam što ḱe go snajde tvojot narod vo poslednite denovi, zašto videnieto e i za tie denovi.

14a-       Do krajot na svetot, narodot na Daniel ḱe bide zagrižen, i vo stariot i vo noviot sojuz, bidejḱi negoviot narod e Izrael kogo Bog go spasuva od egipetskiot grev , od grevot na Adam preku Isus Hristos i od grevot vospostaven od Rim vo hristijanstvoto pročisteno so krvta na Isus.

                Celta na otkrovenieto što angelot mu go donese na Daniel e da go predupredi svojot narod za tragediite što doaǵaat. Daniel veḱe može da razbere deka ona što mu e otkrieno poveḱe ne go zasega lično, no e isto taka siguren deka ovie učenja ḱe bidat korisni vo idnina za slugite na negoviot narod i zatoa za site onie na koi Bog im se obraḱa i gi predodreduva preku nego.

Dan 10:15 Dodeka mi gi zboruvaše ovie zborovi, jas poglednav kon zemjata i molčev.

15a-       Jovan sč ušte ja ima vo umot strašnata vizija za nesreḱata i se obiduva da se koncentrira na slušanjeto na ona što go sluša, poveḱe ne se osmeluva da ja krene glavata za da go pogledne onoj što mu zboruva.

Dan 10:16 I ete, eden, koj imaše lik na sinovi čovečki, mi gi dopre usnite; i ja otvoriv ustata, progovoriv i mu rekov na onoj što stoeše pred mene: „Gospodaru moj, gletkata me užasna i sum iznemošten.“

1a-         I ete, eden, koj imaše lik na sinovi čovečki, mi gi dopre usnite

                Dodeka strašnata vizija beše nerealna, fiktivna slika sozdadena vo umot na Daniel, angelot, naprotiv, se pojavuva vo čovečka forma identična so zemniot čovek. Prvo, i toj beše sozdaden po Božji lik, no vo nebesno telo oslobodeno od zemskite zakoni. Negovata nebesna priroda mu dava pristap do obete dimenzii, imajḱi aktiven kapacitet vo sekoja od niv. Toj gi dopira usnite na Daniel, koj go čuvstvuva ovoj dopir.

Dan 10:17 Kako može slugata na mojot gospodar da mu zboruva na mojot gospodar? Sega silata mi ispaǵa i nemam zdiv.

17a-       Za čisto zemnoto čovečko suštestvo, situacijata e mnogu poinakva, preovladuvaat zemskite zakoni, a stravot go nateral da ja izgubi silata i zdivot.

Dan 10:18 Togaš Onoj, koj imaše lik na čovek, povtorno me dopre i me zajakna.

18a-       So nežno insistiranje, angelot uspeva da ja vrati silata na Daniel smiruvajḱi go.

Dan 10:19 I mi reče: „Ne plaši se, vozljuben čoveku moj, mir ti! Bidi hrabar, bidi hrabar!“ I dodeka mi zboruvaše, se ohrabriv i rekov: „Neka zboruva mojot gospodar, zašto Ti me ohrabri!“

19a-       Poraka za mir! Identična so onaa što Isus ḱe im ja upati na svoite učenici! Ništo slično na toa za da go smiri preplašeniot duh. Zborovite hrabrost, hrabrost, mu pomagaat da zdivne i da ja povrati silata.

Dan 10:20 Toj mi reče: „Znaeš li zošto dojdov kaj tebe? Sega se vraḱam da se boram so knezot na Persija; i koga ḱe trgnam, ete, ḱe dojde knezot na Javan.“

20a-       Sega se vraḱam da se boram protiv vodačot na Persija

                Ovoj vodač na Persija e Kir II Veliki, kogo Bog go smeta za svoj pomazanik; što ne go sprečuva da mora da se bori protiv nego za da gi nasoči svoite odluki vo negova nasoka.

20b-       i koga ḱe si odam, ete, ḱe dojde knezot na Javan

                Koga angelot ḱe go napušti Kir II, napadot na grčkiot vodač od toa vreme ḱe go otvori rastečkoto neprijatelstvo meǵu dvete persiski i grčki dominacii.

Dan 10:21 No, ḱe ti objavam što e napišano vo knigata na vistinata; i nikoj ne mi e pomošnik protiv niv, osven Mihail, tvojot knez.

21a-       Ova otkrovenie što Daniel ḱe go dobie se narekuva kniga na vistinata. Denes vo 2021 godina, možam da potvrdam deka se ispolnilo sč što e otkrieno vo nea, bidejḱi nejzinoto razbiranje e celosno dadeno od besmrtniot Duh na Mihail, našiot vodač, za Daniel vo stariot zavet i za mene, vo noviot zavet, bidejḱi Isus Hristos go koristi ova ime za da gi sudi demonite što se sč ušte aktivni do negovoto slavno vraḱanje.

 

               

 

 

 

 

Daniel 11

 

Vnimanie! I pokraj promenata na poglavjeto, diskusijata meǵu angelot i Daniel prodolžuva vo kontinuitet so posledniot stih od 10-to poglavje .

 

Dan 11:1 I jas, vo prvata godina na Darij Mediecot, bev so nego za da mu pomognam i da go zajaknam.

1a-         Sozdaden od Boga da živee večno, angelot što mu zboruva na Daniel mu kažuva deka mu pomaga i go poddržuva Darij, mediskiot car, koj go osvoil Vavilon na 62-godišna vozrast i koj sč ušte vladeel vo Daniel.6. Ovoj car go sakal Daniel i svojot Bog, no, zaroben, go dovel svojot život vo opasnost predavajḱi go na lavovite. Pa toj, povtorno, interveniral za da im gi zatvori ustite na lavovite i da mu go spasi životot. Isto taka, toj mu pomognal na ovoj car Darij da razbere deka Bogot na Daniel e edinstveniot vistinski Bog, sozdatel na sč što postoi, što živee i deka nema drug kako nego.

Dan 11:2 Ḱe ti ja objavam vistinata: ete, ušte tri cara ḱe bidat vo Persija. Četvrtiot ḱe nasobere poveḱe bogatstvo od site drugi, i koga ḱe stane moḱen preku svoeto bogatstvo, ḱe gi podigne site protiv carstvoto Javan.

2a -        Sega ḱe ti ja kažam vistinata

                Vistinata e poznata samo na Vistinskiot Bog i toa e imeto što Bog si go dava vo svojot odnos so svoite posledni izbrani vo Hristos spored Otkrovenie 3:14. Vistinata ne e samo božestveniot zakon, negovite uredbi i negovite zapovedi. Taa isto taka opfaḱa sč što Bog planira i skrupulozno go ispolnuva vo svoeto vreme. Nie samo otkrivame sekoj den od našite životi, del od ovaa golema programa vo koja napreduvame do krajot na našite životi i kolektivno, do krajot na konečniot proekt za spasenie koj ḱe im ovozmoži na izbranite pristap do vetenata večnost.

2b-         Ete, ḱe ima ušte tri carevi vo Persija

                Prv kral po Kir 2: Kambis 2 (– 528–521) go ubiva svojot sin Bardija, kogo Grcite go narekuvaat Smerdis.

                Vtor kral: lažniot Smerdis, volšebnikot Gaumata koj go prisvoil imeto Smerdis , vladeel samo kratko vreme.

                Tret kral: Darij I Persiecot (– 521 – 486) sin na Histap .

2v -        Četvrtiot ḱe sobere poveḱe bogatstvo od site drugi

                4-ti kral: Kserks I ( – 486–465). Vednaš po nego, Artakserks I ḱe vladee i ḱe gi oslobodi site evrejski zarobenici vo sedmata godina od negovoto vladeenje, naprolet – 458 godina spored Ezra 7:7-9.     

2d-         i koga ḱe bide moḱen preku svoeto bogatstvo, ḱe go podigne sč protiv carstvoto Javan

                Kserks I go potisnal i smiril buntovničkiot Egipet, potoa povel vojna protiv Grcija, ja napadnal Atika i ja uništil Atina. No, bil porazen kaj Salamis vo 480 godina p.n.e. Grcija ja zadržala kontrolata vrz svojata teritorija. A persiskiot kral ostanal vo Azija, sepak prezemajḱi napadi što ja demonstrirale negovata želba da ja osvoi Grcija.

Dan 11:3 No, ḱe se izdigne moḱen car, ḱe vladee so golema sila i ḱe dejstvuva spored svojata volja.

3a-         Porazen na svojata teritorija, persiskiot kral Kserks I , progonet, ḱe završi so smrt, ubien od dvajca negovi blagorodnici. Bil porazen od eden mlad čovek kogo toj izmamnički go ismejuval. Grcija go izbra Aleksandar Veliki, mlad 20-godišen Makedonec (roden vo – 356, vladeel vo – 336, – počinal vo – 323), za svoj kral. Proroštvoto go spomenuva kako osnovač na Tretata imperija od statuata na Dan.2, tretiot dzver od Dan.7 i vtoriot dzver od Dan.8.

Dan 11:4 I koga ḱe se izdigne, carstvoto negovo ḱe bide skršeno i razdeleno kon četirite nebesni vetra; i nema da mu pripadne na negovoto potomstvo, nitu ḱe bide kako što beše, tuku ḱe bide rascepeno i ḱe im pripaǵa na drugi, osven niv.

4a-         Tamu ja naoǵame točnata definicija dadena za golemiot skršen rog na grčkiot kozel od Daniel 8:8 i negovoto objasnuvanje na stih 22: Četirite rogovi što se izdignaa za da go zamenat ovoj skršen rog, ova se četiri carstva što ḱe se izdignat od ovoj narod, no koi nema da imaat tolku golema sila .

                Ve potsetuvam što pretstavuvaat „ četirite golemi rogovi “.

                Prv rog: grčkata dinastija Selevkidi osnovana vo Sirija od Selevk I Nikator .

                Vtor rog: grčkata dinastija Lagidi osnovana vo Egipet od Ptolomej I Lag .

                3-ti rog: grčkata dinastija osnovana vo Trakija od Lizimah.

                4-ti rog: grčkata dinastija osnovana vo Makedonija od Kasandar

Dan 11:5 Južniot car ḱe bide silen; eden od negovite knezovi ḱe nadvladee protiv nego i ḱe vladee; negovata vlast ḱe bide silna.

5a-         Južniot car ḱe stane silen

                Ptolomej I Soter Lagos –383–285 kral na Egipet ili „ kral na jugot “.

5b-         No eden od negovite knezovi ḱe bide posilen od nego i ḱe vladee; negovoto vladeenje ḱe bide silno.

                Selevk I Nikator – 312–281 kral na Sirija ili „ kral na severot “.

Dan 11:6 I po nekolku godini ḱe se združat; i ḱerkata na južniot car ḱe dojde kaj severniot car da skluči mir, no taa nema da ja zadrži silata na negovata raka, nitu toj, nitu negovata raka, ḱe se održat; i taa ḱe bide predadena, i onie što ja dovedoa, i nejziniot tatko, i onoj što ě pomagaše vo tie denovi.

6a-         Proroštvoto go preskoknuva vladeenjeto na Antioh I ( –281–261), vtoriot „ severen car “ koj se vklučil vo prvata „Siriska vojna“ (-274-271) protiv „ južniot car “ Ptolomej II Filadelf (–282–286). Potoa doaǵa Vtorata „Siriska vojna“ (-260–253) vo koja noviot „ severen car “ Antioh II Teos (–261–246) se soočuva so Egipḱanite .

6b-         Po nekolku godini tie ḱe sklučat sojuz, a ḱerkata na južniot car ḱe dojde kaj severniot car za da vospostavi harmonija.

                Započnuva somnitelnoto odnesuvanje. Za da se oženi so Berenika, Antioh II se razveduva od svojata zakonska sopruga, Laodika. Tatkoto ja pridružuva svojata ḱerka i ostanuva so nea vo kuḱata na negoviot zet.

6c-          No taa nema da ja zadrži silata na negovata raka, nitu toj nitu negovata raka ḱe se održat; taa ḱe bide predadena kaj onie što ja dovedoa, kaj nejziniot tatko i kaj onoj što ja hraneše vo tie denovi.

                No, neposredno pred negovata smrt, Antioh II ja lišuva od nasledstvo Berenika. Laodikeja se odmazduva i nareduva taa da bide ubiena zaedno so nejziniot tatko i nejzinata mala ḱerka ( rakata = dete). Zabeleška : vo Otk. 3:16, Isus ḱe se razvede od svojata oficijalna adventistička sopruga simbolično narečena Laodikeja; ova e ušte poveḱe slučaj bidejḱi Antioh II se narekuva sebesi „Teos“, Bog. Vo Anglija, kralot Henri 8 ḱe se spravi podobro, ḱe se razvede odvojuvajḱi se od religiozniot avtoritet na Rim, ḱe ja sozdade svojata anglikanska crkva i ḱe gi ubie svoite sedum ženi edna po druga. Potoa doaǵa Tretata „ Siriska vojna“ (-246-241).

Dan 11:7 I ḱe se izdigne granka od negovite koreni namesto nego, ḱe dojde vo vojskata i ḱe vleze vo tvrdinite na severniot car, ḱe vladee so niv kako što saka i ḱe pobedi.

7a-         Na negovoto mesto ḱe iznikne izdanka od negovite koreni.

                Ptolomej 3 Everget -246-222 brat na Berenika.

7b-         toj ḱe dojde vo vojskata, ḱe vleze vo tvrdinite na severniot car

                Selevk 2 Kalinik -246-226

7v -        toj ḱe raspolaga so toa kako što saka i ḱe se napravi moḱen

                Dominacijata mu pripaǵa na južniot car. Ovaa egipetska dominacija e povolna za Evreite, za razlika od Selevkidskite Grci. Mora vednaš da se razbere deka pomeǵu dvata sprotivstaveni dominanti leži teritorijata na Izrael, koja dvata zavojuvani tabora mora da ja preminat vo svoite ofanzivi ili povlekuvanja.

Dan 11:8 I ḱe gi zeme nivnite bogovi, nivnite izleani likovi i nivnite skapoceni srebreni i zlatni sadovi i ḱe gi odnese vo Egipet; i ḱe ostane nekolku godini podaleku od severniot car.

8a-         Kako priznanie, Egipḱanite ḱe go dodadat na negovoto ime, Ptolomej 3, imeto „Everget“ ili dobrotvor.

Dan 11:9 I ḱe odi protiv carstvoto na južniot car i ḱe se vrati vo svojata zemja.

9a-         Odgovorot na Selevk 2 ne uspeva sč do početokot na 4-tata „ Siriska vojna“ (-219-217) vo koja ḱe se soočat Antioh 3 protiv Ptolomej 4 Filopator.

Dan 11:10 Negovite sinovi ḱe izlezat i ḱe soberat golemo mnoštvo vojnici; i eden ḱe izleze, ḱe se prelee kako potok, ḱe se prelee i ḱe se vrati; i ḱe donesat neprijatelstvo protiv tvrdinata na južniot car.

10a-       Antioh 3 Megas (-223 -187) protiv Ptolomej 4 Filopator (-222-205). Dodadenite prekari ja otkrivaat sostojbata na potsmev kaj narodot Lagid, bidejḱi Filopator na grčki znači ljubov kon tatkoto; tatko kogo Ptolomej go ubil… Ušte ednaš, napadite na Selevkidite ne uspevaat. Dominacijata ḱe ostane kaj taborot na Lagid.

Dan 11:11 Južniot car ḱe se razgnevi, ḱe izleze i ḱe se bori protiv severniot car, ḱe podigne golemo mnoštvo, i vojskite na severniot car ḱe bidat predadeni vo negovite race.

11a-       Ovoj gorčliv poraz na Selevkidite e dobra rabota za Evreite koi gi pretpočitaat Egipḱanite zatoa što se odnesuvaat dobro kon niv.

Dan 11:12 Ova mnoštvo ḱe se gordee, a srceto na carot ḱe se vozgordee; ḱe sobori iljadnici, no nema da pobedi.

12a-       Situacijata ḱe se promeni so 5-tata „ Siriska vojna“ (-202-200) vo koja ḱe se soočat Antioh III protiv Ptolomej 5 Epifan (-205-181).

Dan 11:13 Zašto severniot car ḱe se vrati i ḱe sobere mnoštvo pogolemo od prvoto; i po nekoe vreme, duri i po nekolku godini, ḱe dojde so golema vojska i golemo bogatstvo.

13a-       Za žal, za Evreite, Selevkidskite Grci se vratija na nivnata teritorija za da go napadnat Egipet.

Dan 11:14 Vo toa vreme mnozina ḱe se krenat protiv južniot car, i nasilnici od tvojot narod ḱe se krenat za da go ispolnat videnieto, i ḱe padnat.

14a-       Noviot kral na egipetskiot jug, Ptolomej 5 Epifan - ili Ilustrius (-205-181), na petgodišna vozrast, e staven vo teškotii poradi napadot na Antioh 3 poddržan od protivnicite. No, Evreite mu ja davaat svojata poddrška na egipetskiot kral borejḱi se protiv Selevkidite. Tie se, ne samo porazeni i ubieni, tuku gi napravile siriskite Selevkidski Grci smrtni neprijateli za cel život.

Evrejskiot bunt otkrien vo ovoj stih e opravdan so pretpočitanjeto na Evreite kon egipetskiot logor; zatoa tie se neprijatelski nastroeni kon selevkidskiot logor, koj ja vraḱa kontrolata vrz situacijata. No, ne go predupredi li Bog svojot narod protiv sojuzi so Egipḱanite? „Egipet, ovaa trska što ja proboduva rakata na onoj što se potpira na nea“, spored Isaija 36:6: „ Ete, ja postavi vo Egipet, ja napravi ovaa skršena trska za potpora, koja ja proboduva i ja proboduva rakata na sekoj što se potpira na nea: ova e faraonot, carot egipetski, za site što se nadevaat na nego .“ Se čini deka ova predupreduvanje e ignorirano od evrejskiot narod i nivniot odnos so Boga e najloš; kaznata se približuva i udira. Antioh 3 gi tera skapo da platat za nivnoto neprijatelstvo.

Zabeleška : ova evrejsko vostanie ima za cel da go „ ispolni videnieto “ vo smisla deka podgotvuva i gradi omraza kaj Sirijcite kon evrejskiot narod. Taka, golemata nesreḱa objavena vo Daniel 10:1 ḱe dojde da gi pogodi.

Dan 11:15 Ḱe dojde severniot car, ḱe podigne nasipi i ḱe gi osvoi utvrdenite gradovi. Južnite vojski i izbranite luǵe na carot nema da se održat, nitu ḱe bidat dovolno silni da se održat.

15a-       Dominacijata trajno ja smenila stranata, taa e vo logorot na Selevkidite. Nasproti nego, egipetskiot kral ima samo pet godini.

Dan 11:16 Koj ḱe dojde protiv nego, ḱe pravi što saka, i nikoj nema da mu se sprotivstavi; toj ḱe ostane vo dobrata zemja, uništuvajḱi sč što ḱe mu padne vo raka.

16a-       Antioh III sč ušte ne uspeva da go osvoi Egipet, a negovata žed za osvojuvanje go iritira, evrejskiot narod stanuva negov žrtven jarec. Toj go istura višokot od svojot gnev vrz mačeničkata evrejska nacija označena so izrazot „ najubavata od zemjite “ kako vo Dan. 8:9.

Dan 11:17 I ḱe namisli da dojde so site vojski na svoeto carstvo i da skluči mir so južniot car, i da mu ja dade ḱerkata svoja za žena, za da go pogubi; no toa nema da se sluči, nitu ḱe mu donese uspeh.

17a-       Bidejḱi vojnata e neuspešna, Antioh III se obiduva da go izbere patot na sojuz so Lagidskiot tabor. Ovaa promena na strategijata ima pričina: Rim stanal zaštitnik na Egipet. Zatoa toj se obiduva da gi reši razlikite so toa što ja dal svojata ḱerka Kleopatra, prvata po ime, vo brak so Ptolomej V. Brakot se sklučuva, no bračnata dvojka saka da ja zadrži svojata nezavisnost od Selevkidskiot tabor. Planot na Antioh III da go osvoi Egipet povtorno propaǵa.       

Dan 11:18 Ḱe gi nasoči svoite pogledi kon ostrovite i ḱe osvoi mnogu od niv; no upravitelot ḱe go otstrani sramot što nameruvaše da mu go nanese, i ḱe mu go vrati nemu.

18a-       Toj ḱe osvoi zemji vo Azija, no na krajot ḱe naide na rimskata vojska, ovde označena kako vo Dan. 9:26 so terminot „ vodač “; ova zatoa što Rim e sč ušte republika koja gi ispraḱa svoite armii vo operacija za muskulno smiruvanje pod vodstvo na legatite koi ja pretstavuvaat moḱta na senatorite i narodot, plebesite. Tranzicijata kon carskiot režim nema da go promeni ovoj tip na voena organizacija. Ovoj vodač se vika Lucij Skipion narečen Afrikanec, kralot Antioh go prezel rizikot da se sooči so nego i e porazen vo bitkata kaj Magnezija vo 189 godina i e osuden da mu plati na Rim kako kompenzacija za vojnata ogromen dolg od 15.000 talanti. Pokraj toa, negoviot najmlad sin, idniot Antioh 4 Epifan, progonitel na Evreite, koj ḱe ja ostvari vo stih 31 „ nesreḱata “ prorečena vo Dan. 10:1, e zemen kako založnik od Rimjanite.

Dan 11:19 Togaš ḱe odi vo tvrdinite na svojata zemja, ḱe se sopne, ḱe padne i nema da se najde.

19a-       Soništata za osvojuvanje završuvaat so smrtta na kralot, zamenet od negoviot najstar sin Selevk IV (-187-175).

Dan 11:20 I onoj što ḱe go zazeme negovoto mesto ḱe dovede danočnik vo dobriot del od carstvoto, no za nekolku dena ḱe bide skršen, nitu vo gnev nitu vo vojna.

20a-       Za da go podmiri dolgot kon Rimjanite, kralot go ispratil svojot minister Heliodor vo Erusalim za da gi zapleni bogatstvata na hramot, no žrtva na užasna vizija vo hramot, toj go napuštil ovoj proekt vo užas. Ovoj izvlekuvač e Heliodor, koj potoa go ubil Selevk 4, koj mu ja doveril negovata misija vo Erusalim. Namerata vredi akcija, i Bog go napravil ova skvernavenje na negoviot svet hram da plati za smrtta na negoviot rakopoložnik, koj, otkako bil ubien, ne umrel nitu od gnev nitu od vojna .

 

Antioh 4 čovekot prikažan vo vizijata za golemata nesreḱa

 

Dan 11:21 Prezren čovek ḱe go zazeme negovoto mesto i nema da se obleče vo carska dostoinstvo; ḱe se pojavi vo mir i ḱe go osvoi carstvoto so spletki.

21a-       Ova e Antioh, najmladiot od sinovite na Antioh III. Zarobenik i založnik na Rimjanite, može da se zamisli vlijanieto vrz negoviot karakter. Otkako stanal kral, toj imal potreba od odmazda. Pokraj toa, negoviot prestoj kaj Rimjanite ovozmožil odredeno razbiranje so niv. Negovoto doaǵanje na prestolot na Sirija se zasnova na intrigi, bidejḱi drug sin, Demetrij, postariot, imal prednost pred nego. Bidejḱi Demetrij sklučuva pakt so Persej, kralot na Makedonija, neprijatel na Rimjanite, vtoriot go favorizira i go postavuva na prestolot Antioh, nivniot prijatel.

Dan 11:22 Vojskite što ḱe se probijat kako potok ḱe bidat preplaveni pred nego i ḱe bidat uništeni, kako i vodačot na zavetot.

22a-       Vojnicite što ḱe se širat kako potok ḱe bidat potopeni pred nego i uništeni

Neprijatelstvoto prodolži so 6-tata „ Siriska vojna“ (-170-168) .

Ovoj pat Rimjanite mu dozvolile na Antioh IV da ja prodolži vojnata na svojot tatko protiv logorot Lagidi vo Egipet. Taa nikogaš poveḱe ne go zaslužila svojot simbol na grevot, grčki, toa e vistina vo ovoj kontekst. Namesto toa, sudete gi faktite, kako što Bog napravil vo toa vreme. Vo logorot Lagidi, Ptolomej VI e incestuozno oženet so svojata sestra Kleopatra II. Nivniot pomlad brat Ptolomej VIII, poznat kako Fiskon, e povrzan so niv. Togaš možeme da razbereme zošto Bog mu dozvoluva na Antioh da ja uništi nivnata vojska.

22b-       kako i lider na alijansata.

Menelaj, sorabotnik na Selevkidite, ja posakuva pozicijata na legitimniot prvosveštenik Onija, go ubiva Andronik i go zazema negovoto mesto. Dali ova e sč ušte Božjiot Izrael? Vo ovaa drama, Bog počnuva da se seḱava na dejstvijata što Rim ḱe gi izvrši niz vekovite. Vsušnost, carskiot Rim ḱe go ubie Mesijata, a papskiot Rim ḱe go posakuva i ḱe mu go odzeme večnoto sveštenstvo, isto kako što Menelaj go ubi Onija za da go zameni.

Dan 11:23 I otkako ḱe se združi, ḱe postapuva so izmama, ḱe izleze i ḱe pobedi so malkumina.

23a-       Antioh sklučuva sojuzi so site, podgotven da gi raskine ako toa e vo negov interes. Ovoj lik e sam po sebe slika za istorijata na kralevite na Francija i Evropa: sklučeni sojuzi, raskinati sojuzi i krvavi vojni prošarani so kratki periodi na mir.

                No, ovoj stih, isto taka, prodolžuva, vo dvojno čitanje, da ni dade robotski portret na papskiot režim koj ḱe gi progonuva svetcite 120 godini. Zašto grčkiot kral i papizmot se mnogu slični: izmama i trikovi i vo dvata slučai.

Dan 11:24 I ḱe vleze vo mir vo plodnite delovi na pokrainata i ḱe go napravi ona što negovite tatkovci i tatkovcite na negovite tatkovci ne go napravija; ḱe go podeli plenot, plenot i bogatstvoto i ḱe se zagovori protiv tvrdinite za nekoe vreme.

24a-       Ogromniot dolg kon Rimjanite mora da se plati. Za taa cel, Antioh IV gi odanočuva svoite provincii, a so toa i evrejskiot narod nad koj vladee. Toj zema tamu kade što ne poseal i gi lišuva porobenite narodi koi se pod negova dominacija od nivnoto bogatstvo. Toj ne se otkažal od svojata cel da go osvoi Egipet so kuka ili so izmama. I za da bide cenet od svoite vojnici i da ja dobie nivnata poddrška, toj go deli plenot so svoite trupi i raskošno gi počituva svoite grčki božestva, od koi glavniot meǵu niv: Olimpiskiot Zevs, bogot na bogovite vo grčkata mitologija.

                Pri dvojno čitanje, rimskiot papski režim ḱe dejstvuva na ist način. Bidejḱi e slab po priroda, mora da gi zaveduva i zbogatuva golemite kralstva za da bide prepoznaen i poddržan od niv i nivnite vooruženi sili.

Dan 11:25 I toj ḱe bide silen i hrabar so golema vojska protiv južniot car; a južniot car ḱe trgne vo vojna so golema i mnogu silna vojska, no nema da se održi, zašto ḱe smislat zlobni planovi protiv nego.

25a-       Vo – 170, Antioh IV go zazel Peluzium i go osvoil celiot Egipet osven negoviot glaven grad Aleksandrija.

Dan 11:26 Onie što jadat od Negovata trpeza ḱe go pogubat; negovite vojski ḱe se rasprsnat kako potok, i mnogu ubieni ḱe padnat.

26a-       Ptolomej 6 potoa vlegol vo pregovori so svojot čičko Antioh 4. Toj se pridružil na selevkidskiot logor. No, neodobren od Egipḱanite, toj bil zamenet vo Aleksandrija od negoviot brat Ptolomej 8, koj bil predaden od negovoto semejstvo, koe jadelo hrana od negovata trpeza . Vojnata prodolžila i mrtvite paǵale vo golem broj .

Dan 11:27 Dvajcata carevi ḱe baraat zlo vo svoite srca, ḱe sedat na ista masa i ḱe zboruvaat lagi, no toa nema da uspee, zašto krajot ḱe dojde vo odredenoto vreme.

27a-       Ušte ednaš intrigite na Antioh IV propaǵaat. Negoviot odnos so negoviot vnuk Ptolomej 6, koj mu se pridružil, se temeli na izmama.

27b -     No ova nema da uspee, bidejḱi krajot nema da dojde sč do odredenoto vreme.

kakov kraj zboruva ovoj stih? Vsušnost, toj sugerira nekolku kraja , od koi prviot e krajot na vojnata meǵu Antioh III i negovite egipetski vnuci i vnuka. Ovoj kraj e blizu. Drugite kraja ḱe se odnesuvaat na vremetraenjeto na 1260-te godini od papskoto vladeenje vo Daniel 12:6 i 7 i vremeto na krajot od stih 40 od ovaa glava, što ḱe go vidi ispolnuvanjeto na Tretata svetska vojna, što ja postavuva scenata za poslednata golema univerzalna katastrofa .

No, vo ovoj stih, ovoj izraz nema direktna vrska so „ vremeto na krajot “ spomenato vo stih 40, kako što ḱe otkrieme i pokažeme. Strukturata na ova poglavje e razumno pogrešna po izgled.

Dan 11:28 Ḱe se vrati vo svojata zemja so golemo bogatstvo, ḱe bide neprijatel na svetiot zavet vo svoeto srce i ḱe postapuva sprotivno na nego, i ḱe se vrati vo svojata zemja.

28a-       Toj ḱe se vrati vo svojata zemja so golemo bogatstvo

                Optovaren so bogatstvoto zapleneto od Egipḱanite, Antioh IV se vraḱa vo Antiohija, ostavajḱi go zad sebe Ptolomej VI, kogo go postavil za kral nad polovina od osvoeniot Egipet. No, ovaa delumna pobeda go iritira nezadovolniot kral.

28b -     Frustracijata na kralot gi pravi Evreite meti na negoviot gnev. Zatoa, dodeka pominuva niz nivnite domovi, ḱe isturi del od ovoj gnev vrz niv, no nema da se smiri.        

Dan 11:29 Vo odredeno vreme toj povtorno ḱe maršira protiv jugot; no ovoj posleden pat nema da bide kako prviot.

29a-       Vleguvame vo godinata na golemata nesreḱa.

                Vo 168 godina p.n.e., Antioh doznal deka negovite vnuci povtorno se pomirile protiv nego, Ptolomej 6 sklučil mir so svojot brat Ptolomej 8. Osvoenite egipetski zemji se vratile vo egipetskiot logor. Zatoa, toj povtorno trgnal vo pohod protiv svoite vnuci, rešen da go skrši celiot otpor, no...

Dan 11:30 Brodovi od Kitim ḱe dojdat protiv nego; toj ḱe se obeshrabri i ḱe se vrati nazad. Togaš, vo svojot gnev protiv svetiot zavet, nema da ostane bez rabota; koga ḱe se vrati, ḱe gi pogledne onie što go napuštile svetiot zavet.

30a -      Brodovi od Kitim ḱe dojdat protiv nego

                Taka, Duhot se odnesuva na rimskata flota bazirana na denešniot ostrov Kipar. Ottamu, tie gi kontrolirale narodite na Sredozemnoto More i krajbrežnite narodi na Azija. Otkako negoviot tatko, Antioh III se soočil so rimskoto veto. Toj pretrpel ponižuvanje što ḱe go razbesni. Rimskiot legat Popilij Lenas nacrtal krug na zemjata okolu negovite noze i mu naredil da zamine samo so odluka da se bori protiv Rim ili da go posluša. Antioh, poranešniot založnik, ja naučil lekcijata što mu ja dal na svojot tatko i moral da se otkaže od osvojuvanjeto na Egipet, koj bil staven celosno pod rimska zaštita. Vo ovoj kontekst na eksploziven gnev, toj doznal deka, veruvajḱi deka e mrtov, Evreite se raduvaat i goštavaat. Tie ḱe doznaat za užasnata cena na negoviot život što toj sč ušte bil mnogu živ.

Dan 11:31 I po Negova zapoved ḱe dojdat vojski, i ḱe go oskvernat svetilišteto, tvrdinata, ḱe go prekinat postojanoto prinesuvanje žrtvi palenici i ḱe ja postavat gnasnosta što zapustuva.

31a-       Ovoj stih gi potvrduva faktite raskažani vo apokrifniot izveštaj od 1 Mak. 1:43-44-45: Togaš carot Antioh mu piša na celoto svoe carstvo, za da stanat site eden narod i sekoj da go napušti svojot poseben zakon. Site narodi se soglasija so ovoj red na carot Antioh, a mnogumina vo Izrael se soglasija so ova ropstvo, žrtvuvaa na idoli i go prekršija (oskvernija) Sabotata. Vo ovoj opis gi naoǵame iskušenijata što gi doživeale Daniel i negovite trojca drugari vo Vavilon. I Bog ni pretstavuva vo 1 Makavejski opis na ona što ḱe bide poslednata golema nesreḱa so koja nie, koi sme živi vo Hrista, ḱe mora da se soočime neposredno pred slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Pomeǵu našeto vreme i vremeto na makavejskite Evrei, druga golema nesreḱa predizvika smrt na svetiite na Isus Hristos vo traenje od 120 godini.

31b-       Tie ḱe go oskvernat svetilišteto, tvrdinata, ḱe go prekinat postojanoto prinesuvanje žrtvi i ḱe go postavat gnasotijata na pustošenjeto (ili uništuvanjeto).

                Ovie dejstvija ḱe bidat potvrdeni vo ova istorisko svedoštvo zapišano od evrejskiot i rimskiot istoričar Josif. Važnosta na prašanjeto go opravduva toa, pa zatoa da go razgledame ova svedoštvo vo koe naoǵame detali identični so nedelniot zakon od poslednite denovi proglasen od univerzalniot režim formiran od preživeanite od Tretata svetska vojna.

Eve edna rana verzija na 1. Mak. 1:41-64:

1Ma 1:41 Togaš carot izdade naredba site vo negovoto carstvo da stanat eden narod .

1Ma 1:42 site moraa da se otkažat od svoite običai. Site neznabošci se pokorija na carskite naredbi.

1Ma 1:43 pa duri i vo Izrael mnogu luǵe go prifatija negovoto obožavanje: tie prinesuvaa žrtvi na idoli i go oskvernuvaa sabotata.

1Ma 1:44 Carot isprati glasnici vo Erusalim i vo gradovite na Juda so naredba otsega da se pridržuvaat kon običai što se tuǵi vo zemjata,

1Ma 1:45 da se stavi kraj na palenicite vo hramot, žrtvite i prinosite za pijalak. Tie trebaše da gi oskvernat sabotite i praznicite,

1Ma 1:46 go oskvernuvaat Svetilišteto i sč što e sveto,

1Ma 1:47 da gradat oltari, mesta za bogoslužba i hramovi za idoli, da žrtvuvaat svinji i nečisti životni.

1Ma 1:48 Tie trebalo da gi ostavat svoite sinovi neobrežani i na toj način da se napravat omrazeni so sekakva nečistotija i skvernavenje.

1Ma 1:49 So eden zbor, tie trebaše da go zaboravat Zakonot i da gi zanemarat site negovi počituvanja.

1Ma 1:50 Sekoj što ne bi gi poslušal carskite naredbi trebalo da bide poguben.

1Ma 1:51 Ova se zborovite na carskite pisma do celoto negovo carstvo: toj postavi načalnici nad celiot narod i im zapoveda na site gradovi na Juda da prinesuvaat žrtvi.

1Ma 1:52 I mnozina od narodot se pokoruvaa, site što go napuštija zakonot; i pravea zlo vo zemjata,

1Ma 1:53 prinuduvajḱi go Izrael da bara zasolnište.

1Ma 1:54 Na petnaesettiot den od mesecot Hislev, vo 145 godina, carot ja postavi Gnasotijata na Pustošot na žrtvenikot za palenici, a žrtvenici postavija i vo gradovite okolu Juda.

1Ma 1:55 I se kadeše temjan pred vratite na kuḱite i po ulicite,

1Ma 1:56 I koga gi najdoa knigite na Zakonot, gi iskinaa i gi frlija vo ogan,

1Ma 1:57 i ako kaj nekogo se najdeše kniga na zavetot ili ako nekoj go počituvaše Božjiot zakon, toj trebaše da bide poguben spored carskata naredba.

1Ma 1:58 Gi kaznuvaa Izraelcite što bea fateni vo prestap mesec po mesec vo nivnite gradovi,

1Ma 1:59 i na dvaeset i pettiot den od sekoj mesec prinesuvaa žrtvi na oltarot što beše postaven namesto oltarot za žrtvi palenici.

1Ma 1:60 Spored ovoj zakon, gi ubivaa ženite što gi obrežuvaa svoite deca,

1Ma 1:61 so nivnite bebinja obeseni okolu vratot; nivnite rodnini i onie što izvršija obrežuvanje isto taka bea pogubeni.

1Ma 1:62 I pokraj seto ova, mnogumina vo Izrael ostanaa verni i bea dovolno hrabri da ne jadat nečista hrana.

1Ma 1:63 Tie izbraa da umrat otkolku da se oskvernuvaat so hrana što beše protiv svetiot zavet, pa zatoa bea ubieni.

1Ma 1:64 Ova beše golemo iskušenie za Izrael.

                Vo ovaa prikazna, da gi zabeležime stihovite 45 do 47 koi go potvrduvaat prekinuvanjeto na prinosite na večnoto posredništvo i stihot 54 koj svedoči za oskvernuvanjeto na svetilišteto: Carot ja postavil Gnasotijata na Pustošot na oltarot za žrtvi palenici.

Vo potekloto na ovie zla, ova otpadništvo na Izrael : 1Matej 1:11  Vo toa vreme, vo Izrael se pojavi generacija na devijantni luǵe koi privlekoa mnogu luǵe zad sebe: „Da sklučime sojuz so narodite okolu nas“, rekoa tie, „zašto otkako se odvoivme od niv, nč snašoa mnogu nesreḱi “. Nesreḱite veḱe bea posledica na nivnite neverstva kon Boga i tie ḱe si nanesat ušte poveḱe nesreḱi so svojot buntoven stav.

                Vo ovaa krvava tragedija, grčkata dominacija dobro go opravda svojot seprisuten simbol na grevot vo bronzata na statuata na Dan.2; leopardot damčestiot od Dan.7; i smrdlivata koza od Dan.8. No, treba da se zabeleži ušte eden detalj. Kazneniot misioner ispraten od Antioh 4 vo Erusalim vo -168 se vika Apolonij, a ova grčko ime koe na francuski znači „Uništuvač“ ḱe bide izbrano od Duhot za da ja osudi vo Ap.9:11, destruktivnata upotreba na Svetoto Pismo od strana na lažnoto protestantsko hristijanstvo vo poslednite denovi; odnosno onie koi ḱe ja organiziraat krajnata golema konečna katastrofa . Apolonij dojde vo Erusalim so 22.000 vojnici i vo sabota , za vreme na spektakularna javna demonstracija na oružje, gi masakrira site evrejski gledači. Tie ja oskvernija sabotata so ovoj proklet interes, a Bog gi ubi. I negoviot gnev ne stivnuva zatoa što zad ovoj krvav fakt e naredena helenizacija na Evreite. Atinjaninot Gerontij, kralskiot delegat, mu naloži na celiot narod helenizacija na bogoslužbata i moralot vo Erusalim kako i vo Samarija . Hramot vo Erusalim potoa beše posveten na Olimpiskiot Zevs , a onoj na planinata Garizim na gostoprimliviot Zevs. Taka go gledame Boga kako ja povlekuva svojata zaštita od svojot hram, od Erusalim i od celiot narod. Svetiot grad e prepoln so skandali, sekoe poodvratno od prethodnoto. No, samo Božjata volja se primenuvaše, tolku golema beše moralnata i religioznata opuštenost po predupreduvanjeto što go pretstavuvaše deportacijata vo Vavilon.

Dan 11:32 Ḱe gi zavede so laskavi zborovi onie što se protiv zavetot, a narodot što go poznava svojot Bog ḱe dejstvuva cvrsto.

32a-       Toj ḱe gi zavede so laskanje predavnicite na alijansata

                Ova pojasnuvanje potvrduva deka božestvenata kazna bila zaslužena i opravdana. Na svetite mesta, skvernavenjeto stanalo norma.

32b-       No onie od narodot što go poznavaat svojot Bog ḱe dejstvuvaat cvrsto,

                Vo ovaa tragedija, iskrenite i dostojni vernici se odlikuvaa so svojata vernost i pretpočitaa da umrat kako mačenici otkolku da se otkažat od počitta kon Boga Tvorecot i negovite sveti zakoni.

                Ušte ednaš, vo vtoroto čitanje, ova krvavo iskustvo od 1090 vistinski dena nalikuva na uslovite na papskoto vladeenje od 1260 dena-godini prorokuvani posledovatelno vo različni formi vo Dan. 7:25, 12:7 i Otk. 12:6-14; 11:2-3; 13:5.

 

Osvrt na aktuelnite nastani vo kontekst na antikata

Za da razberam što se slučuva, ḱe ja iskoristam slikata na snimatel koj snima scena što ja sledel odblizu. Vo ovoj moment, toj se oddalečuva dodeka dobiva na visina, a vidnoto pole stanuva sč poširoko. Taka što, koga se primenuva na religioznata istorija, pogledot na Duhot ja nadgleduva celata religiozna istorija na hristijanstvoto, od negovite rani početoci, časovite na stradanje, vremeto na mačenicite, do negoviot slaven kraj obeležan so vraḱanjeto na očekuvaniot Spasitel.

Dan 11:33 I mudrite meǵu niv ḱe poučat mnozina, a nekoi ḱe padnat zasega od meč, od plamen, od zarobeništvo i od grabež.

33a-       i najmudrite meǵu niv ḱe go poučat mnoštvoto

                Apostolite na Isus Hristos, kako i Pavle od Tars, na kogo mu dolžime 14 poslanija od noviot zavet. Ova novo religiozno upatstvo nosi ime: „Evangelie“, odnosno Dobrata vest za spasenie što im ja nudi božestvenata blagodat na izbranite. Na ovoj način, Duhot nč dviži napred vo vremeto, a novata cel što se ispituva stanuva hristijanskata vera.

33b -     Ima takvi što ḱe padnat za nekoe vreme od meč i od plamen, od zarobeništvo i od grabež.

                Za nekoe vreme, veli Duhot preku angelot, i ova vreme ḱe bidat 1260 dolgo prorokuvani godini, no pod odredeni rimski imperatori Kaligula, Neron, Domicijan i Dioklecijan, da se bide hristijanin značelo da se umre kako mačenik. Vo Otk. 13:10, Duhot gi potsetuva vremeto na rimskite papski baranja, velejḱi: Ako nekoj odvede vo ropstvo, vo ropstvo ḱe odi; ako nekoj ubie so meč, so meč treba da bide ubien. Tuka e upornosta i verata na svetiite .

Dan 11:34 I koga ḱe padnat, ḱe im se pomogne malku, i mnozina ḱe im se pridružat vo licemerstvo.

34a-       Vsušnost, vo ova vreme na surovata dominacija na papstvoto, licemerite od ovoj stih se pojavija kako pomagači. Nivnata identifikacija se zasnova na nivniot prezir kon vrednostite i zapovedite što gi poučuval Isus Hristos, a vo ovoj slučaj i kon ovaa celna era, zabranata za ubivanje so meč. So povtorno razgleduvanje na istorijata, možete da razberete deka širokoto protestantsko dviženje od 15 vek do naše vreme e oceneto kako licemerno od pravedniot Sudija Isus Hristos. Zatoa, nivnoto celosno napuštanje od 1843 godina ḱe bide polesno za razbiranje i prifaḱanje.

Dan 11:35 I nekoi od mudrite ḱe padnat, za da bidat pročisteni, i pročisteni, i obeleni, do vremeto na krajot, zašto toa sepak ḱe dojde vo odredenoto vreme.

35a-       Nekoi od mudrecite ḱe padnat, za da bidat pročisteni, pročisteni i obeleni, do vremeto na krajot

                Sudejḱi spored ovaa izjava, standardot na hristijanskiot život e testiranje i selekcija , preku sposobnosta da se izdrži i da se podloži na progonstvo do krajot na svetot. Na ovoj način, sovremeniot čovek, naviknat na mir i tolerancija, poveḱe ne razbira ništo. Toj ne go prepoznava svojot život vo ovie poraki. Zatoa objasnuvanja ḱe bidat dadeni na ovaa tema vo Otkrovenie 7 i 9:5-10. Dolg period na religiozen mir od 150 realni godini, odnosno „pet proročki meseci“ beše programiran od Boga, no od 1995 godina ovoj period završi i povtorno započnaa religiozni vojni. Islamot ubiva vo Francija i na drugi mesta niz celiot svet; a negovoto dejstvuvanje e predodredeno da se intenzivira sč dodeka ne go zapali celiot svet.

35b -     bidejḱi ḱe pristigne samo vo dogovorenoto vreme

                Ova ḱe bide krajot na svetot, a angelot ni kažuva deka nieden znak na mir ili vojna ne dozvoluva nikomu da go predvidi negovoto doaǵanje. Toa zavisi od eden edinstven faktor: „ vremeto odredeno “ od Boga, odnosno krajot na 6000-te godini posveteni na negoviot izbor na zemnite izbranici. I tokmu zatoa što sega sme pomalku od deset godini od ovoj kraj, Bog ni ja dade blagodatta da go znaeme datumot: 20 mart na proletta što prethodi na 3 april 2030 godina, odnosno 2000 godini po iskupitelnata smrt na Hristos. Toj ḱe se pojavi moḱen i pobednički za da gi spasi svoite izbranici i da gi uništi ubistvenite buntovnici koi imale namera da gi ubijat.

 

 

Katoličkiot papski režim na „hristijanskiot“ Rim: Golemiot progonitel vo religioznata istorija na zapadniot svet.

Tokmu kon nego trebaše da nč vodi modelot Antioh 4. Tipot go podgotvil svojot antitip, a što možeme da kažeme za ovaa sporedba? Grčkiot progonitel dejstvuval so fenomenalen razmer 1090 realni dena, no papizmot, od svoja strana, ḱe besnee rečisi 1260 realni godini, nadminuvajḱi gi so toa site modeli na istorijata.

 

Dan 11:36 Carot ḱe pravi što saka; ḱe se vozviši i ḱe se vozveliči nad site bogovi, ḱe zboruva čudesni raboti protiv Boga na bogovite; ḱe napreduva dodeka ne se ispolni gnevot, zašto ona što e opredeleno, ḱe se izvrši.

36a-       Zborovite na ovoj stih ostanuvaat dvosmisleni i sč ušte možat da se prilagodat na grčkiot kral i rimskiot papski kral. Otkrivačkata struktura na proroštvoto mora da bide skriena od površnite čitateli. Sepak, mal detalj ja označuva papskata cel; toa e preciznosta: zašto ona što e odredeno , ḱe se ispolni. Ovoj citat se nadovrzuva na Daniel 9:26: Po šeeset i dvete sedmici, Pomazanikot ḱe bide otsečen i nema da ima ništo za sebe. Narodot na vodačot što ḱe dojde ḱe go uništi gradot i svetilišteto , a nivniot kraj ḱe dojde kako so potop; utvrdeno e deka pustošenjata (ili pustošenjata) ḱe traat do krajot na vojnata .

Dan 11:37 Toj nema da ima počit kon bogovite na svoite tatkovci, nitu kon božestvoto na ženite, nitu kon koj bilo bog, tuku ḱe se vozveličuva nad sč.

37a-       Toj nema da ima počit kon bogovite na svoite tatkovci

                Eve go, maliot detalj što go razjasnuva našeto razbiranje. Tuka imame formalen dokaz deka kralot što e cel na negovite zborovi ne može da bide Antioh IV, koj imal počit kon bogovite na svoite tatkovci, a meǵu niv i za najgolemiot, Zevs, bogot na bogovite od Olimp, na kogo mu go ponudil evrejskiot hram vo Erusalim. Taka dobivame neosporen dokaz deka celniot kral e navistina rimskiot papski režim od hristijanskata era. Otsega pa natamu, site otkrieni zborovi ḱe se odnesuvaat na ovoj kral različen od Dan.7 i drzok i lukav od Dan.8; dodavam, ovoj razoruvački ili opustošuvački kral od Dan.9:27. „Stapite na raketata“ site ja poddržuvaat glavata na papski čovek , mal i aroganten postaven na vrvot na dominacijata.

                Dali papskiot Rim gi počituva bogovite na svoite tatkovci? Oficijalno ne, bidejḱi negovoto preobraḱanje vo hristijanstvo go navelo da gi napušti iminjata na paganskite rimski božestva. Sepak, gi začuval formite i stilot na nivnoto obožavanje: rezbanite, vajanite ili oblikuvanite likovi pred koi negovite vernici se poklonuvaat i kleknuvaat vo molitva. Za da go začuva ova odnesuvanje, osudeno od Boga vo site negovi zakoni, ja napravil Biblijata nedostapna za običnite smrtnici i ja potisnal vtorata od Desette zapovedi na živiot Bog bidejḱi ja zabranuva ovaa praktika i ja otkriva kaznata planirana za negovite prestapnici. Koj bi možel da saka da ja skrie pretrpenata kazna ako ne ǵavolot? Ličnosta na papskiot režim zatoa spaǵa vo definicijata predložena vo ovoj stih.

37b -     nitu pak na božestvoto koe gi vooduševuva ženite

                Imajḱi ja predvid paganskata rimska religija napuštena od papstvoto, Božjiot Duh ja povikuva ovaa gruba tema. Bidejḱi mu go svrtel grbot na svoeto otvoreno seksualno nasledstvo za da gi prikaže vrednostite na svetosta. Ova predloženo božestvo e Prijap, maškiot falus počituvan kako božestvo od paganskite otci na Rimskata crkva. Ova sč ušte beše nasledstvo na grčkiot grev. I za da raskine so ova seksualno nasledstvo, preterano ja brani čistotata na teloto i duhot.

Dan 11:38 Sepak, toj ḱe go počituva bogot na tvrdinite na podnožjeto na svoite noze; ḱe mu se poklonuva na onoj, kogo negovite tatkovci ne go poznavaa, so zlato i srebro, so skapoceni kamenja i so skapoceni raboti.

38a-       Sepak, toj ḱe go počituva bogot na tvrdinite na svojot piedestal

                Se raǵa nov paganski bog: bogot na tvrdinite . Negoviot piedestal e vo čovečkite umovi, a negovata visina e ednakva na vpečatokot što go dobiva.

Paganskiot Rim gradel paganski hramovi otvoreni za site vetrovi; kapiteli potpreni na stolbovi bile dovolni. No, so pristapuvanjeto kon hristijanstvoto, Rim imal za cel da go zameni uništeniot evrejski model. Evreite imale zatvoren hram so moḱen izgled što bil negova slava i prestiž. Zatoa Rim ḱe go imitira i ḱe gradi romanski crkvi što ličat na utvrdeni zamoci, bidejḱi vladee nesigurnost i najbogatite gospodari gi utvrduvaat svoite domovi. Rim go pravi istoto. Gi gradi svoite crkvi vo strog stil do vremeto na katedralite, i tamu, sč se menuva. Zaoblenite pokrivi stanuvaat kuli nasočeni kon neboto, i toa, sč povisoko i povisoko. Nadvorešnite fasadi dobivaat izgled na čipka, tie se zbogateni so vitraži od site boi što vnesuvaat prelivačka svetlina vnatre što gi impresionira službenicite, sledbenicite i posetitelite.

38b-       Na ovoj bog, kogo negovite tatkovci ne go poznavaa, toj ḱe mu oddade počit so zlato i srebro, so skapoceni kamenja i skapoceni predmeti.

                Za da bidat ušte pozavodlivi, vnatrešnite dzidovi se ukraseni so zlato, srebro, skapoceni biseri i skapoceni predmeti : bludnicata Golemiot Vavilon od Otk. 17:5 znae kako da se fali za da gi privleče i zavede svoite klienti.

Vistinskiot Bog ne dozvoluva da bide zaveden bidejḱi ovaa veličestvenost ne mu koristi. Vo svoeto proroštvo, toj go osuduva ovoj papski Rim so koj nikogaš nemal ni najmal odnos. Za nego, negovite romanski ili gotski crkvi se samo ušte poveḱe paganski božestva koi služat samo za da gi zavedat duhovnite luǵe od koi se odvraḱa od nego: se raǵa nov bog: bogot na tvrdinite i toj zaveduva mnoštvo luǵe koi veruvaat deka ḱe go najdat Boga vleguvajḱi vo negovite dzidovi pod nesrazmerno visoki tavani.

Dan 11:39  So tuǵiot bog ḱe dejstvuva protiv utvrdenite mesta i so tuǵiot bog raboteše na utvrduvanjata na tvrdinite i ḱe gi ispolni so počesti onie što go prepoznavaat, ḱe gi natera da dominiraat nad mnozina, ḱe im podeli zemji kako nagrada.

39a-       I toj raboteše na utvrduvanjata na tvrdinite so tuǵiot bog

                Za Boga, pred nego ima samo eden aktiven bog, odnosno onoj koj mu e stranec : toa e ǵavolot, Satanata, protiv kogo Isus Hristos gi predupredil svoite apostoli i učenici. Vo hebrejskiot tekst, ne stanuva zbor za „dejstvuvanje protiv“, tuku za „pravenje na“. Istata poraka ḱe se pročita vo Otk. 13:3, vo forma: ... zmevot mu ja dade svojata sila, svojot prestol i golema vlast . Zmevot koj e ǵavolot vo Otk. 12:9, no vo isto vreme i carskiot Rim spored Otk. 12:3.

                Pokraj toa, so preobraḱanjeto vo hristijanskata religija, rimskata vlast go prifatila vistinskiot Bog koj ě bil tuǵ bidejḱi toj prvično bil Bog na Evreite, Evreite, potomci na Avraam.

39b-       i toj ḱe gi počituva onie što go prepoznavaat

                Ovie počesti se religiozni. Papizmot im nosi na kralevite koi go priznavaat kako Božji pretstavnik na zemjata, pečat na božestven avtoritet za nivniot sopstven avtoritet. Kralevite vistinski stanuvaat kralevi samo koga Crkvata gi osvetila vo edna od svoite oboženi tvrdini , vo Francija, Sen Deni i Rems.

39c -      toj ḱe gi natera da dominiraat nad nekolku

                Papizmot dodeluva carska titula koja označuva suveren kral koj dominira nad drugi vazalni kralevi. Najpoznati: Karlo Veliki, Karlo V, Napoleon I , Hitler.

39d -     Toj ḱe im podeli zemja kako nagrada.

                Ovaa vremenska supersila, i zemska i nebesna, im odgovaraše na kralevite na zemjata, spored nejzinoto tvrdenje. Bidejḱi gi rešavaše nivnite razliki, osobeno vo vrska so osvoenite ili otkrienite zemji. Taka, vo 1494 godina, Aleksandar VI Bordžija, najlošiot od papite, ubiec na funkcija, beše naveden da vospostavi meridijanska linija so cel da ja podeli meǵu Španija i Portugalija raspredelbata i poseduvanjeto na teritorijata na Južna Amerika, povtorno otkriena ušte od antikata.

 

Treta svetska vojna ili 6. truba na Apo.9 .

Go namaluva čoveštvoto za edna tretina od negovoto naselenie i, stavajḱi kraj na nacionalnata nezavisnost, go podgotvuva univerzalniot režim koj ḱe ja vospostavi krajnata golema nesreḱa objavena vo Apo. 1. Meǵu agresivnite akteri e islamot na muslimanskite zemji, pa zatoa vi nudam bibliska perspektiva na ovaa tema.

 

Ulogata na islamot

Islamot postoi zatoa što na Boga mu e potreben. Ne za da spasi, ovaa uloga počiva isklučivo na blagodatta donesena od Isus Hristos, tuku da gi udira, ubiva, masakrira svoite neprijateli. Veḱe, vo stariot zavet, za da ja kazni nevernosta na Izrael, Bog se obratil na „filistejskiot“ narod. Vo noviot, za da ja kazni hristijanskata nevernost, toj gi povikuva muslimanite. Vo potekloto na muslimanite i Arapite e Ismail, sinot na Avraam i Agar, egipetskiot sluga na Sara, negovata sopruga. I veḱe vo toa vreme, Ismail bil vo spor so Isak, zakonskiot sin. Ova do toj stepen što, so Božja soglasnost, na baranje na Sara, Agar i Ismail bile izbrkani od logorot od Avraam. I Bog se grižel za izbrkanite, čii potomci, polubraḱa, ḱe održuvale neprijatelski stav kon potomstvoto na Avraam: prvite, Evrei; vtorite, vo Isus Hristos, hristijani. Eve gi zborovite so koi Bog prorokuval za Ismail i negovite arapski potomci vo Bitie 16:12: „ Toj ḱe bide kako divo magare; rakata negova ḱe bide protiv site, a rakata na site ḱe bide protiv nego; i ḱe živee sproti site svoi braḱa .“ Bog saka da gi objavi svoite misli i sud za neštata. Hristovite izbranici mora da go znaat i da go spodelat ovoj plan na Boga, koj gi koristi luǵeto i silite na zemjata spored svojata vrhovna volja. Treba da se napomene deka prorokot Muhamed , osnovač na islamot, e roden na krajot na 6 vek po vospostavuvanjeto na rimokatoličkiot papizam vo 538 godina. Islamot se čini deka go pogodil paganskiot katolicizam i hristijanite voopšto koga bile pogodeni od Božjata kletva. I ova e slučaj od 7 mart 321 godina, koga carot Konstantin I go napuštil sedmiot den od odmor vo korist na negoviot prv den posveten na „neosvoenoto sonce“ (Sol Invictvs), našata segašna nedela. Kako i mnogu hristijani denes, Konstantin pogrešno sakal da označi razdelba meǵu hristijanite i Evreite. Toj gi prekoruvaše hristijanite od negovoto vreme za judaiziranje so počituvanje na svetata Božja sabota. Ovaa neopravdana presuda od paganski kral beše platena i ḱe prodolži da se platuva do krajot so kaznite na „ sedumte trubi “ otkrieni vo Otkrovenie 8 i 9, odnosno neprekinata niza nesreḱi i drami. Konečnata kazna ḱe dojde vo forma na užasno razočaruvanje, koga Isus Hristos ḱe se pojavi za da gi otstrani svoite izbranici od zemjata. No, temata što štotuku se diskutiraše, onaa na „Tretata svetska vojna“, e samata šesta od ovie prorečeni božestveni kazni vo koi islamot e glaven igrač. Zašto Bog prorokuvaše i za Ismail, velejḱi vo Bitie 17:20: „ Što se odnesuva do Ismail, te poslušav. Ete, ḱe go blagoslovam i ḱe go napravam ploden i ḱe go namnožam mnogu; ḱe rodi dvanaeset knezovi, i ḱe napravam od nego golem narod .“ Ja zatvoram ovaa zagrada za da ja prodolžam studijata vo Dan. 11:40.

 

Dan 11:40 I vo vremeto na krajot, carot južen ḱe se nafrli vrz nego; i carot severen ḱe dojde vrz nego kako vior, so koli, so konjanici i so mnogu brodovi; i ḱe dojde vo zemjata, i ḱe se prelee kako potok, i ḱe se prelee.

40a-       Vo vremeto na krajot

                Ovoj pat toa e navistina krajot na čovečkata istorija; krajot na vremeto na segašnite narodi na zemjata. Isus go objavi ova vreme, velejḱi vo Matej 24:24: Ova Evangelie za carstvoto ḱe bide propovedano po celiot svet za svedoštvo na site narodi. Togaš ḱe dojde krajot.

40b -     južniot car ḱe udri protiv nego

                Tuka mora da se voshituvame na ogromnata božestvena suptilnost što im ovozmožuva na negovite slugi da razberat što ostanuva skrieno od drugite čovečki suštestva. Na površinata, no samo na površinata, konfliktot meǵu kralevite Selevki i Lagidi se čini deka prodolžuva i prodolžuva vo ovoj stih, što ne može da bide pozabluduvačko. Zašto vsušnost, go napuštivme ovoj kontekst vo stihovite 34 do 36, a vremeto na krajot na ovaa nova konfrontacija se odnesuva na hristijanskata era na papskiot katolički režim i univerzalniot protestantizam, koj vleze vo svojot ekumenski sojuz. Ovaa promena na kontekstot nč obvrzuva da gi preraspredelime ulogite.

                Vo ulogata na „ nego “: papskata katolička Evropa i nejzinite sojuznički hristijanski religii.

                Vo ulogata na „ južen kral “: osvojuvanje na islamot, koj mora da gi preobrati luǵeto so sila ili da gi porobi, spored postapkite na negoviot osnovač, Muhamed.

                Da go zabeležime ovde izborot na glagolot: da udiraš ; na hebrejski, „naga“ znači da udiraš so rogovi. Kako pridavka, označuva besen agresor koj postojano udira. Ovoj glagol sovršeno se prilagoduva na arapskiot islam, koj e agresiven kon zapadniot svet bez prekin od krajot na Vtorata svetska vojna. Možnite glagoli „ da se boriš, da se boriš, da udiraš “ ukažuvaat na mnogu bliska blizina, pa ottuka i idejata za nacionalno sosedstvo ili sosedstvo na gradovi i ulici. Dvete možnosti go potvrduvaat islamot, dobro vospostaven vo Evropa poradi religioznata nezainteresiranost na Evropejcite. Borbite se intenziviraa po vraḱanjeto na Evreite vo Palestina vo 1948 godina. Sudbinata na Palestincite gi sprotivstavi muslimanskite narodi protiv zapadnite hristijanski kolonijalisti. A, vo 2021 godina, islamističkite agresii se zgolemuvaat i sozdavaat nesigurnost kaj evropskite narodi, pred sč kaj Francija, poranešniot kolonizator na severnoafrikanskite i afrikanskite narodi. Dali ḱe se sluči pogolem nacionalen sudir? Možebi, no ne pred vnatrešnata situacija da se vloši do toj stepen što ḱe proizvede brutalni sudiri meǵu grupite na počvata na samata metropola. Francija toj den ḱe bide vo situacija na graǵanska vojna; vsušnost, na vistinska religiozna vojna: islamot protiv hristijanstvoto ili bezbožnite nevernici.

40v-       I severniot car ḱe dojde protiv nego kako vior , so kočii i konjanici, i so mnogu brodovi

                Vo Ezekiel 38:1, ovoj car na sever e narečen Magog, knez na Roš (Rusija) , Mešeh (Moskva) i Tuval (Tobolsk), a vo stih 9 čitame: I ḱe se iskačiš, ḱe dojdeš kako vior , ḱe bideš kako oblak što ḱe ja pokrie zemjata, ti i site tvoi četi, i mnogu narodi so tebe.

Preraspredelba na ulogite: Vo ulogata na „ kral na severot “, pravoslavna Rusija i nejzinite muslimanski sojuznički narodi . I tuka, izborot na glagolot „ ḱe se vrtat “ „ nego “ sugerira nenadeen masoven iznenaduvački napad od vozduh. Moskva, glavniot grad na Rusija, e navistina na dobra oddalečenost od Brisel, evropskata prestolnina, i Pariz, nejziniot voen predvodnik. Evropskiot prosperitet gi zaslepi nejzinite lideri, do toj stepen što go potcenuva voeniot potencijal na moḱnata Rusija. Ḱe lansira vo svoite agresivni avioni i iljadnici tenkovi na kopneni patišta i mnoštvo mornarički i podmornički voeni brodovi. I za da se osigurat deka kaznata e izrazena nasilno, ovie evropski lideri ne prestanaa da ja ponižuvaat Rusija i nejzinite lideri, od ogneniot Vladimir Žirinovski do nejziniot segašen nov „car“, Vladimir Putin (Vladimir: princ na svetot na ruski).

                Identifikuvanite akteri, trite zasegnati „kralevi“, ḱe se soočat eden so drug vo ona što ḱe ima forma na 7-ma „ Siriska vojna“ vo koja ḱe bide vklučen noviot nacionalen Izrael; što ḱe go potvrdi sledniot stih. No, zasega, „kralot“ ( nego ) napadnat od Rusija e Evropa od Rimskiot dogovor.

40d -     ḱe napreduva vo vnatrešnosta, ḱe se širi kako potok i ḱe se preleva.        Negovata ogromna voena superiornost ě dozvoluva na Rusija da ja napadne Evropa i da go okupira celiot nejzin teritorijalen opseg. Soočeni so nego, francuskite trupi se nesporedlivi; tie se zgmečeni i uništeni.

Dan 11:41 Ḱe vleze vo slavnata zemja i mnozina ḱe bidat soboreni, a Edom, Moav i načalnicite na Amonovite sinovi ḱe bidat izbaveni od negovata raka.

41a-       Toj ḱe vleze vo najubavite zemji, i mnogumina ḱe padnat

                Ruskata ekspanzija se odviva kon nejziniot jug, kade što se naoǵa Izrael , sojuznik na zapadnite zemji, koj pak e napadnat od ruski trupi; Evreite sepak ḱe umiraat.

41b-       no Edom, Moav i poglavarite na Amonovite sinovi ḱe bidat izbaveni od negovata raka

                Ova e posledica na voenite sojuzi što ḱe gi stavat ovie iminja što go pretstavuvaat sovremeniot Jordan na ruska strana. Vo 2021 godina, Rusija e veḱe oficijalen sojuznik na Sirija, koja ja vooružuva i ja štiti.

Dan 11:42 Ḱe ja ispruži rakata protiv zemjite, i egipetskata zemja nema da izbega.

42a -      Duri od 1979 godina ovaa politička konfiguracija go potvrdi proroštvoto. Taa godina, vo Kemp Dejvid vo SAD, egipetskiot pretsedatel Anvar Sadat oficijalno skluči sojuz so izraelskiot premier Menahem Begin. Strateškiot i politički izbor napraven vo toa vreme beše da se zastapuva kauzata na najsilniot vo toj moment, bidejḱi Izrael beše silno poddržan od SAD. Vo ovaa smisla, Božjiot Duh mu ja pripišuva inicijativata za obid da se „ izbegne “ propasta i katastrofata. No, so tekot na vremeto, igrata se menuva, a Izrael i Egipet se naoǵaat, od 2021 godina, rečisi napušteni od SAD. Vo oblasta na Sirija, Rusija go nametnuva svojot zakon.

Dan 11:43 I toj ḱe vladee nad zlatnite i srebrenite bogatstva i nad site skapocenosti na Egipet, a Libijcite i Etiopjanite ḱe go sledat.

43a-       Toj ḱe ja prezeme kontrolata vrz zlatnite i srebrenite bogatstva i vrz site skapocenosti na Egipet

                Blagodarenie na prihodite od patarinite što se plaḱaat za koristenje na Sueckiot kanal, Egipet se zbogati enormno. No, ova bogatstvo e vredno samo vo vreme na mir, bidejḱi vo vreme na vojna, trgovskite patišta stanuvaat pusti. Egipet se zbogati preku turizmot. Od site četiri strani na svetot, luǵeto doaǵaat da im se voshituvaat na negovite piramidi, negovite muzei zbogateni so kontinuiranite otkritija na egipetski grobnici skrieni pod zemja ušte od antikata. Vo ovie grobnici, onaa na mladiot kral Tutankamon otkrila predmeti od čisto zlato so neodredena vrednost. Zatoa, Rusija ḱe najde vo Egipet dovolno za da ja zadovoli svojata strast za voen plen.

Na krajot od sabotata, na 22 januari 2022 godina, Duhot mi donese argument koj bez nikakov spor ja potvrduva interpretacijata što ja davam na Daniel 11. Da ja zabeležime vo dvata stiha 42 i 43 važnosta na jasnoto, nekodirano spomenuvanje na imeto „ Egipet “, koe vo ovoj kontekst e zemja različna od onaa što se narekuva „ car na jugot “. Meǵutoa, vo stihovite 5 do 32, lagidniot „Egipet “ na Ptolomejcite bil maskiran, no identifikuvan kako „ car na jugot “. Promenata na istoriskiot kontekst e taka potvrdena i dokažana nepobitno . Počnuvajḱi od kontekstot na antikata, prikaznata od Daniel 11 završuva so „ vremeto na krajot “ na svetot, vo koe „ Egipet “, vo sojuz so zapadniot hristijanski i agnostički tabor od 1979 godina, e cel na noviot „ car na jugot “, odnosno voinstveniot islam, a osobeno na noviot „ car na severot “, ruskoto pravoslavie.

43b -     Libijcite i Etiopjanite ḱe go sledat

                Preveduvačot pravilno gi prevel zborovite „ Put i Kuš “ vo proroštvoto, koi za „Libija“ gi označuvaat muslimanskite zemji locirani severno od Sahara, krajbrežnite zemji na afrikanskiot breg, a za Etiopija, crna Afrika, site zemji locirani južno od Sahara. Golem broj od niv, isto taka, go prifatile i go prifatile islamot; vo slučajot na Bregot na Slonovata Koska, so součestvo na francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, na kogo mu go dolžime i libiskiot haos.

                Taka, pogoden od Rusija, „ Egipet “ stanuva plen na site predatori, a muslimanskite mršojadci, negovite braḱa, se nafrlaat vrz nego, za da go isčistat negoviot trup i da go zemat svojot del od plenot što sč ušte ostanuva, po ruskiot grabež.

                So jasno naveduvanje na „ Libija i Etiopija “, Duhot se osvrnuva na afrikanskite religiozni sojuznici na „ južniot kral “, što treba da se identifikuva so Arabija, kade što prorokot Muhamed se pojavil vo 632 godina za da ja proširi, od Meka, svojata nova religija narečena islam. Toj e poddržan od moḱnata Turcija, koja se vratila, vo ovoj posleden kontekst, na fundamentalistička, osvojuvačka i odmazdoljubiva muslimanska religiozna posvetenost, po ponižuvanjeto na nejzinoto momentalno potčinuvanje na zapadnite sekularni vrednosti. No, drugi muslimanski zemji, koi ne se naoǵaat na „ jugot “, kako što se Iran, Pakistan, Indonezija, možat da mu se pridružat na „ južniot kral “ za da se borat protiv zapadnite narodi čii moralni vrednosti se mrazat od site muslimanski narodi. Ovaa omraza e vsušnost samo onaa na vistinskiot Bog Isus Hristos, prezirana od zapadnite hristijani. Toj na toj način go kaznuva preku islamot i pravoslavieto evrejskoto, katoličkoto, pravoslavnoto, protestantskoto, pa duri i adventističkoto neverstvo na zapadniot svet; celata monoteistička vera e vinovna kon nego.

Dan 11:44 I vesti od istok i od sever ḱe go voznemirat; i toj ḱe izleze so golem gnev za da uništi i istrebi mnozina.

44a -      Vestite od istok i sever ḱe dojdat da go isplašat

                Ovie dve kardinalni točki „ istok i sever “ se odnesuvaat samo na ruskata zemja, vo zavisnost od toa dali e spomenata od papskata Evropa ili od Izrael, bidejḱi proroštvoto gi označuva kako posledovatelno napadnati od Rusija vo stihovite 40 i 41. Ova znači deka navedeniot strav doaǵa od ruska teritorija, no što može da go isplaši takov osvojuvač? Što se sluči so negovata zemja za da go isplaši do ovoj moment? Odgovorot ne e vo knigata na Daniel, tuku vo Otkrovenie 9, koja ja otkriva i targetira protestantskata religija čie svetsko uporište e vo SAD. Misterijata ḱe se razjasni, zemajḱi go predvid ova postoenje na SAD. Od 1917 godina, koga revoltiranata Rusija go usvoi svojot socijalistički i komunistički režim, jazot trajno ja oddeluva od imperijalističkiot kapitalistički SAD. Poedinecot ne može da se zbogati na smetka na svojot sosed ako e komunist; Zatoa dvete opcii se nepomirlivi. Pod pepelta na mirot, ognot na omrazata tlee i samo čeka da bide izrazen. Samo konkurencijata i nuklearnata zakana uspeaja da go sprečat najlošoto. Ova beše ramnotežata na nuklearniot teror. Sepak, bez upotreba na nuklearno oružje, Rusija ḱe gi osvoi Evropa, Izrael i Egipet. So narušenata ramnoteža, SAD ḱe se čuvstvuvaat izmameni i zagrozeni, pa, za da go namalat brojot na nivnite smrtni slučai, ḱe vlezat vo vojnata, prvi udarajḱi silno. Nuklearnoto uništuvanje na Rusija ḱe predizvika teror kaj ruskite armii rasfrlani niz okupiranite teritorii.

44b-       i toj ḱe izleze so golem bes da uništi i istrebi mnoštvo.

                Dotogaš, Rusija ḱe bide raspoložena za osvojuvanje i grabež, no odednaš nejzinoto raspoloženie ḱe se promeni, ruskata armija poveḱe nema da ima tatkovina vo koja da se vrati, a nejzinata očajnost ḱe se pretvori vo želba za „ uništuvanje i istrebuvanje na mnoštva “; što ḱe bide „ tretina od ubienite luǵe “ od 6-tata truba na Apo. 9. Site nacii opremeni so nuklearno oružje ḱe bidat prinudeni od faktite da go koristat protiv svoite potencijalni lični neprijateli.

Dan 11:45 I ḱe gi postavi šatorite na svojot dvorec meǵu morinjata, na slavnata sveta gora; i ḱe dojde do svojot kraj, i nikoj nema da mu pomogne.

45a-       Toj ḱe gi postavi šatorite na svojot dvorec meǵu morinjata, kon slavnata i sveta gora

                Šatori meǵu morinjata , bidejḱi nejzinite palati poveḱe ne se na zemjata. Očajnata sostojba na ruskite trupi e jasno opišana od Duhot koj gi osudi na ovaa sudbina. Pod ogan na nivnite protivnici, tie se turnati nazad vo zemjata Izrael. Omrazeni od site, tie nemaat nikakva poddrška ili sožaluvanje i se istrebeni vo evrejskata zemja. Rusija na toj način ḱe plati visoka cena što Bog ě ja pripišuva poradi nejzinata poddrška za duhovnite neprijateli na Izrael vo stariot sojuz, vo vremeto na nejzinata deportacija vo Vavilon. Taa prodavaše konji na narodot od Tir, grad na paganska pohota. Ezekiel 27:13-14 potvrduva, Bog mu veli na Tir: Javan, Tuval (Tobolsk) i Mešeh (Moskva) trguvaa so vas; tie davaa robovi i bronzeni sadovi vo zamena za vašata stoka. Onie od kuḱata na Togarma (Ermenija) gi snabduvaa vašite pazari so konji, javači i mazgi. Toa beše isto taka komercijalna prečka za Evreite koi isto taka trguvaa so nea: Ezekiel 27:17: Juda i zemjata Izrael trguvaa so vas; Tie razmenuvaa pčenica od Minit, testo, med, maslo i balsam, vo zamena za vašata stoka. Taka Tir se zbogati na nivna smetka. Ponatamu, vo Ezekiel 28:12, pod titulata „ car na Tir “, Bog mu se obraḱa direktno na Satana. Razbirame deka toj profitiral od luksuzot i bogatstvoto akumulirano vo golemite paganski gradovi koi mu služele pod maskata na mnogute paganski božestva, prilično nesvesno, no sekogaš i nasekade vo formi na obožavanje što Bog gi smeta za gnasni. Toj nosi na svoeto srce težina na frustracija akumulirana, isto taka, vo tekot na vekovite i mileniumite čovečka istorija. Ovaa frustracija go opravduva negoviot gnev, koj delumno e iskažan vo forma na ovoj posleden užasno destruktiven meǵunaroden konflikt.

                No, ovoj božestven gnev protiv trgovskiot soobraḱaj od antičkata era nč pokanuva da razbereme što bi možel da misli Bog za sovremeniot meǵunaroden soobraḱaj vo meǵunaroden kontekst celosno izgraden vrz pazarnata ekonomija. Mislam deka uništuvanjeto na kulite na Svetskiot trgovski centar vo Njujork na 11 septemvri 2001 godina e odgovor. Ušte poveḱe što, vo Otkrovenie 18, proroštvoto ja naglasuva štetnata uloga na zbogatuvanjeto poradi meǵunarodnata trgovija, pred koe se uriva sekoe pravilo ili božestven religiozen zakon, tolku e golema bezbožnosta.

Na krajot od Daniel 11, nasledniot neprijatel na SAD, Rusija, e uništena. Ova ḱe im dade apsolutna moḱ nad site preživeani od meǵunarodniot konflikt. Teško na porazenite! Tie mora da se poklonat i da se pokorat na zakonot na pobednikot kade i da se na zemjata, preku preživuvanje.

Daniel 12

 

Dan 12:1 Vo toa vreme ḱe se izdigne Mihail, golemiot knez, koj stoi za sinovite na tvojot narod; i ḱe bide vreme na nevolja, kakvo što nemalo otkako postoi narod do togaš; i vo toa vreme tvojot narod ḱe bide izbaven, sekoj što ḱe se najde zapišan vo knigata.

1a-         Vo toa vreme Majkl ḱe stane,

                Ova vreme e vremeto na krajot na svetot kade što, imajḱi go posledniot zbor, Isus Hristos se vraḱa vo slavata i moḱta na svojata božestvenost, dolgo osporuvana od konkurentskite religii. Ḱe pročitame vo Otk. 1:7: Ete, doaǵa so oblaci. I sekoe oko ḱe go vidi, duri i onie što Go probodoa; i site zemni pleminja ḱe zaridaat poradi Nego. Da. Amin! Mora da se navikneme na ovaa ideja, bidejḱi za sekoja od negovite ulogi, Bog si dal različno ime, poradi što vo Daniel i Otk. 12:7 se pretstavuva kako Mihail , vrhovniot poglavar na angelskiot nebesen život, što mu dava vlast nad ǵavolot i demonite. Negovoto ime, Isus Hristos, go pretstavuva samo za izbranite na zemjata koi dojde da gi spasi pod ova ime. 

1b -        golemiot vodač,

                Ovoj golem vodač e zatoa Jahve Mihail Isus Hristos i tokmu od nego, vo svojata karakteristična drskost, papskiot režim mu ja odzede, za svoja korist, negovata misija na večen nebesen posrednik do 1843 godina, a toa e od 538 godina, datum na početokot na papskiot režim i negovoto vospostavuvanje vo gradot Rim, vo Lateranskata palata na planinata Kelijan. Ovaa tema e obrabotena vo Daniel 8.

1v -        branitelot na decata na tvojot narod;

                Branitelot intervenira koga ima napad. I ova ḱe bide slučaj vo poslednite časovi od zemniot život na izbranite koi ostanale verni, duri i koga bile osudeni na smrt od poslednite buntovnici. Tuka, možeme da gi najdeme site modeli predloženi vo prikaznite na Daniel bidejḱi tie se ostvaruvaat vo posledna tragična situacija. Vo ovaa posledna golema nesreḱa , ḱe gi oživeeme čudesnite intervencii raskažani vo Dan.3, pečkata i nejzinite četiri živi likovi, vo Dan.5, zazemanjeto na golemiot Vavilon od strana na Bog, vo Dan.6, lavovite što se bezopasni, no isto taka i krajot na golemata nesreḱa što ja najavi onaa što gi pogodi Evreite vo - 168, na 15-ti Kislev, odnosno na 18 dekemvri, vo saboten den.

1d-         i ḱe ima vreme na nevolja, kakvo što nemalo otkako postoi narod do toa vreme.

                Sudejḱi spored ovaa izjava, poslednata golema nesreḱa ḱe ja nadmine onaa na Evreite organizirana od Grcite. Vsušnost, Grcite gi pogodija samo Evreite što gi najdoa na ulicite ili vo nivnite domovi. Na krajot na svetot, rabotite se mnogu različni, a modernata tehnologija ovozmožuva apsolutna kontrola vrz luǵeto što živeat na zemjata. Preku tehniki na čovečko otkrivanje, sekoj može da se najde nasekade, na koe bilo mesto što se krie. Zatoa, može precizno da se utvrdat listi na luǵe što se sprotivstavuvaat na dekretiranite odredbi. Vo ovoj posleden kontekst, iskorenuvanjeto na izbranite ḱe bide ovozmoženo na čovečki način. Iako polni so vera i nadež vo nivnoto izbavuvanje, izbranite ḱe preživeat bolni časovi; za onie što se ušte se slobodni, lišeni od sč, drugite ḱe bidat vo buntovničkite zatvori čekajḱi ja nivnata egzekucija. Nevoljata ḱe vladee vo srcata na izbranite, maltretirani ako ne i ubieni.

1- vo -   Vo toa vreme, onie od tvojot narod što ḱe bidat zapišani vo knigata ḱe bidat spaseni.

                Ova e knigata na životot, bidejḱi bez kompjuter, Bog isto taka napravil spisok na site suštestva što gi sozdale Adam i Eva i nivnite potomci. Na krajot od životot na sekoja ličnost, konečnata sudbina ja odlučuval Bog, koj vodel dva spisoka: onoj na izbranite i onoj na padnatite , vo soglasnost so dvata pata pretstaveni na čoveštvoto vo Vtorozakonie 30:19-20: Denes gi povikuvam neboto i zemjata kako svedoci protiv vas deka vi postaviv život i smrt, blagoslov i prokletstvo. Izberi život, za da živeeš ti i tvoite potomci. da go sakaš Gospoda, tvojot Bog, da go slušaš Negoviot glas i da se držiš do Nego: zašto od toa zavisi tvojot život i prodolžuvanjeto na tvoite denovi… Spored negoviot izbor za zlo , konečnata sudbina na rimskoto papstvo, izgoreno vo ogan , ni e otkriena vo Dan. 7:9-10; ova poradi negovite arogantni zborovi kon Bogot na bogovite spored Dan. 11:36.

Vo Otk. 20:5, vraḱanjeto na Hristos e pridruženo so voskresenieto na mrtvite vo Hrista, koe se narekuva prvo voskresenie : Blažen i svet e onoj koj ima del vo prvoto voskresenie, zašto nad niv vtorata smrt nema vlast .       

Dan 12:2 I mnozina od onie što spijat vo zemniot prav ḱe se razbudat, edni za večen život, a drugi za sram i večen prezir.

2a-         Mnozina od onie što spijat vo zemniot prav ḱe se razbudat, nekoi za večen život,

Prvo da zabeležime deka vo voobičaenata normalnost, mrtvite dobro spijat vo pravta na zemjata , a ne vo čudesen raj ili ognen pekol kako što učat i veruvaat lažnite hristijanski ili paganski religii. Ova pojasnuvanje go vraḱa vistinskiot status na mrtvite kako što se uči vo Propovednik 9:5-6-10: Za site što živeat ima nadež; pa duri i živo kuče e podobro od mrtov lav. Zašto živite znaat deka ḱe umrat; a mrtvite ništo ne znaat, i za niv veḱe nema nagrada, bidejḱi spomenot za niv e zaboraven. I nivnata ljubov, i nivnata omraza, i nivnata zavist veḱe isčeznaa; i tie poveḱe nema da imaat del vo ništo što se pravi pod sonceto ... Što i da najde rakata tvoja da pravi, pravi go so svojata sila; zašto nema ni rabota, ni razmisluvanje, ni znaenje, ni mudrost vo grobot, kade što odiš. ( Šeol , koj e prav zemski ).

Nema misla po smrtta, bidejḱi mislata živee vo mozokot na čovekot, samo koga e sč ušte živ i hranet so krvta ispratena od čukanjeto na negovoto srce. I ovaa krv mora da se pročisti so belodrobno dišenje. Bog nikogaš ne rekol ništo drugo, bidejḱi mu rekol na Adam, koj stanal grešnik preku neposlušnost, vo Bitie 3:19: Vo potta na svoeto lice ḱe jadeš leb, dodeka ne se vratiš vo zemjata, od koja si zemen; zašto prav si, i vo prav ḱe se vratiš . Za da ja potvrdime ovaa sostojba na ništožnost na mrtvite, čitame vo Psalm 30:9: Kakva korist imaš što ja prolea mojata krv, što me spušti vo bezdnata? Dali pravot te faleše? Dali ja objavuva tvojata vernost? Ne, bidejḱi ne može, spored Psalm 115:17: Mrtvite ne go falat Gospoda, nitu onie što odat vo tišina. No, ova ne go sprečuva Boga da može da voskresne život što prethodno postoel i tokmu ovaa tvorečka sila go pravi Bog, a ne angel ili čovek.

I dvata pata imaat dva konečni ishoda, a Otk. 20 nč uči deka tie se oddeleni so iljada godini od sedmiot milenium. Iako celiot čovečki život isčeznuva od liceto na zemjata na početokot na ovie iljada godini , padnatite nema da voskresnat sč dodeka ne go izvršat nivniot sud svetiite i Isus Hristos vo negovoto nebesno carstvo. So ovaa poraka prikačena na 7-ta truba , Otk. 11:18 potvrduva, velejḱi: Narodite se razgnevija, i dojde Tvojot gnev , i dojde vreme da im sudiš na mrtvite , da gi nagradiš Tvoite slugi, prorocite, svetiite i onie što se bojat od Tvoeto ime, mali i golemi, i da gi uništi onie što ja uništuvaat zemjata . Vo ovoj stih, sudot nad mrtvite go vodi Boga prvo da gi voskresne svoite verni mrtvi izbranici za da možat da im sudat na zlite što se vo sostojba na smrt.

2b-         a drugite za sram, za večen sram.

                Večnosta ḱe im pripaǵa samo na živite. Po nivnoto konečno uništuvanje na Strašniot sud , sramot i prezirot na padnatite ḱe ostanat samo vo večnoto seḱavanje na izbranite, angelite i Boga.  

Dan 12:3 I mudrite ḱe svetat kako svetlinata na neboto, a onie što ḱe obratat mnozina kon pravdata kako dzvezdite zasekogaš.

3a-         Onie što bile inteligentni ḱe blesnat kako sjajot na neboto

                Inteligencijata go vozdignuva čovekot nad životnite. Taa se otkriva preku negovata sposobnost da rasuduva, da izvlekuva zaklučoci preku nabljuduvanje na fakti ili preku ednostavna dedukcija. Dokolku luǵeto ne bea buntovni vo slobodata što im ja dava Bog, inteligencijata bi go vodela celoto čoveštvo kon istoto priznavanje na postoenjeto na Boga i negovite zakoni. Zašto ušte od Mojsej, Bog gi zapišal vo pismena forma najznačajnite nastani od negovoto otkrovenie na luǵeto. Eve go patot na rasuduvanje što treba da se sledi. Monoteističkata vera se pojavila vo istorijata na evrejskiot narod. Zatoa, nejzinoto svedoštvo i nejzinite spisi imaat prioritet pred site drugi spisi što mu se pripišuvaat na istiot ovoj edinstven Bog. Da se borime protiv Božjiot narod ostanuva normalna možnost, no da se borime protiv svetite spisi stanuva ǵavolsko delo. Verata vospostavena od Isus Hristos gi zema svoite izvori i svoite referenci od evrejskite spisi na stariot zavet, što ě dava legitimitet. No, rimokatoličkata doktrina ne go počituva ovoj princip, poradi što nitu taa nitu Kuranot na islamot ne možat da tvrdat deka se živ Bog, sozdatel na sč što živee i postoi. Isus go potvrdi principot potsetuvajḱi vo Jovan 4:22 deka spasenieto doaǵa od Evreite : Vie mu se poklonuvate na ona što ne go znaete; nie se poklonuvame na ona što go znaeme, zašto spasenieto e od Judejcite .   

Vo ovaa prva grupa izbrani, Bog gi odreduva luǵeto spaseni bez posebno znaenje poradi nivnata vernost pokažana so rizik na svoite životi ušte od Adam i Eva; i toa do 1843 godina. Tie se spaseni zatoa što nivnite dela svedočat za nivnata inteligencija i nivnoto prifaḱanje na božestvenite zakoni manifestirani preku nivnata poslušnost. Vo ovaa grupa, najvernite i najmirnite protestanti imaa korist do proletta 1843 godina od trpenieto na Boga, koj go napravi praktikuvanjeto na negovata sveta sabota zadolžitelno samo od ovoj datum. Otkrovenie 2:24-25 ḱe go potvrdi ovoj isklučok: Na vam, na site što ste vo Tijatir, koi ja nemaat ovaa doktrina i koi ne gi poznavale dlabočinite na Satanata, kako što gi narekuvaat , vi velam: Ne vi stavam nikakov drug tovar; samo ona što go imaš, drži go dodeka ne dojdam.

3b -        i onie što go poučuvale mnoštvoto na pravednost ḱe svetat kako dzvezdite, zasekogaš i zasekogaš.

                Ovaa vtora grupa e izdvoena poradi visokoto nivo na osvetuvanje što go pretstavuva na zemjata od 1843 godina. Izbrana preku test na verata, prvično bazirana na nadežta za vraḱanjeto na Isus Hristos, posledovatelno vo proletta 1843 godina i esenta 1844 godina, nejzinoto osvetuvanje od Boga e oficijalizirano so vraḱanjeto na sabotata, koja povtorno ja praktikuva, po dolgi vekovi temnina, zaboravenost i prezir kon nea.

                Vo ovaa podelba na dve grupi , ona što gi razlikuva e nivnata situacija vo odnos na Božjata pravda, odnosno nivniot status vo odnos na negovite deset zapovedi i negovite drugi zdravstveni i drugi uredbi. Vo originalniot tekst na Izlez 20:5-6, vtorata zapoved potisnata od Rim, jasno ja otkriva važnosta što Bog ja dava na poslušnosta kon svoite zapovedi i toj potsetuva na dvata pata i dvete sprotivstaveni konečni sudbini: ... Jas sum ljubomoren Bog koj kaznivajḱi go bezzakonieto na tatkovcite vrz decata do tretoto i četvrtoto koleno na onie što Me mrazat i gi prestapuvaat Moite zapovedi, i pokažuvajḱi milost kon iljadnici od onie što Me sakaat i gi pazat Moite zapovedi .

                Vo ovoj stih, Duhot ja otkriva pričinata za postoenjeto na dzvezdite vo našeto zemno sozdavanje. Tie bile nameneti da postojat samo za da služat kako simbol na Božjite izbrani zemni izbranici; i tokmu 1. Mojseeva 1:17 ja otkriva nivnata poraka: Bog gi postavi na nebesniot svod za da svetat na zemjata. Potoa Bog gi koristi za da mu go pokaže na Avraam mnoštvoto negovi potomci vo 1. Mojseeva 15:5: Izbroj gi dzvezdite nebesni, ako možeš da gi izbroiš, taka ḱe bide i tvoeto potomstvo.

Sepak, statusot na ovie duhovni dzvezdi može da se promeni vo zavisnost od delata što gi izvršuva otkupeniot vernik. So duhoven pad preku neposlušnost, dzvezdata paǵa , paǵa od neboto . Slikata ḱe bide povikana za da go prikaže padot na protestantskata vera vo 1843 godina, objaven so vistinski nebesen znak vo 1833 godina, vo 6-tiot pečat od Otkrovenie 6:13: i nebesnite dzvezdi padnaa na zemjata, kako što smokvata gi frla svoite nenavremeni smokvi koga ḱe ja zatrese silen veter. I povtorno vo Otkrovenie 12:4: Negovata opaška odnese edna tretina od nebesnite dzvezdi i gi frli na zemjata. Ovaa poraka ja obnovuva onaa od Dan. 8:10: Toj se iskači na nebesnata vojska i frli del od vojskata i od dzvezdite na zemjata i gi zgazi . Duhot mu go pripišuva na rimskiot papski režim duhovniot pad na edna tretina od otkupenite vernici; izmameni luǵe koi zaludno ḱe veruvaat vo spasenieto na Hristos i ḱe ja baraat negovata pravednost.

Dan 12:4 A ti, Daniele, zakluči gi zborovite i zapečati ja knigata do krajot na vremeto; i togaš mnozina ḱe ja pročitaat, i znaenjeto ḱe se zgolemi.

4a-         Ova posledno vreme ima nekolku posledovatelni fazi, no oficijalno započna vo proletta 1843 godina, so stapuvanjeto vo sila na božestvenata odluka odnapred napišana vo Dan. 8:14: Do večerta nautro 2300 godina i svetosta ḱe bide opravdana . Vo 1994 godina, vtoroto posledno vreme beše obeležano so osuda na univerzalnata adventistička institucija. Od 1843 godina, knigata na Daniel se čita, no nikogaš ne bila pravilno protolkuvana pred ova delo što sč ušte go podgotvuvam vo 2021 godina, a ova od 2020 godina. Zatoa, ovoj datum go označuva apogejot na negovoto znaenje i so toa, vistinskoto konečno vreme na krajot koe ḱe završi so vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos, poznato i očekuvano, za proletta 2030 godina. Gledame deka ovaa 2020 godina e veḱe dobro obeležana od Boga, bidejḱi celoto čoveštvo e pogodeno od smrtnosta na virusot Kovid-19 koj se pojavi vo Kina vo 2019 godina, no vo papskata katolička Evropa, duri od 2020 godina. Vo 2021 godina, virusite mutiraat i prodolžuvaat da go pogoduvaat vinovnoto i buntovnoto čoveštvo.

 

Ilustriran adventistički test na verata

 

Dan 12:5 I jas, Daniel, poglednav i ete, dvajca drugi maži stoeja, edniot od ovaa strana na bregot na rekata, a drugiot od drugata strana na rekata.

5a-         Zapomnete! Daniel e na bregovite na rekata „Hidekel“, Tigar, toj čovekojadec. Sega, dvajca maži se od dvete strani na rekata, što znači deka edniot uspeal da ja premine, a drugiot e na pat da go stori toa. Veḱe vo Daniel 8:13, se razmenuva diskusija pomeǵu dvajca svetci.

Dan 12:6 I eden od niv mu reče na čovekot oblečen vo len, koj stoeše nad vodite na rekata: „Koga ḱe bide krajot na ovie čudesa?“

6a-         Vo Dan. 8:14 prašanjata na svetiite dobile od Boga odgovor na večerta-utro 2300, koj go odredil datumot 1843. Pristapot se povtoruva ovde i prašanjeto ovoj pat se odnesuva na krajot na svetot; momentot koga proroštvoto ḱe prestane da bide korisno. Prašanjeto mu e postaveno na Hristos pretstaven od ovoj čovek oblečen vo len koj stoi nad rekata nabljuduvajḱi go nejzinoto preminuvanje od strana na luǵeto. Bog go zema likot na preminuvanjeto na Crvenoto More koe gi spasilo Evreite, no gi udavilo nivnite egipetski neprijateli.

Dan 12:7 I go čuv čovekot oblečen vo len, koj beše nad vodite na rekata, kako gi kreva desnata i levata raka kon neboto i se zakolnuva vo Onoj, Koj živee večno, deka toa ḱe bide za vreme, i vreminja, i polovina vreme; i koga silata na svetiot narod ḱe bide celosno skršena, sč ova ḱe se svrši.

7a-         I go čuv čovekot oblečen vo len, koj stoeše nad vodite na rekata; toj gi krena desnata i levata raka kon neboto,

                Vo pozicija na Sudija-Arbiter, Isus Hristos ja kreva svojata blagoslovuvačka desna raka i svojata kaznuvačka leva raka kon neboto za da dade svečena izjava.

7b-         i se zakolna vo Onoj što živee večno deka toa ḱe bide za vreme, vreminja i polovina vreme

                So naveduvanje na proročkoto vremetraenje na papskoto vladeenje, Hristos go pokažuva i potsetuva na svojot sud koj, vo minatoto, ja osudil negovata crkva da gi trpi baranjata na papskiot režim i prokletstvata na varvarskite invazii što mu prethodele; ova poradi napuštanjeto na sabotata od 7 mart 321 godina. Vernicite od vremeto na adventističkite iskušenija se taka predupredeni. No, vtora pričina go naveduva Boga da go povika ova papsko vladeenje; toa e datumot na negoviot početok, imeno, 538 godina od n.e. Izborot e razumen bidejḱi ovoj datum 538 godina ḱe posluži kako osnova za presmetkite što proroštvoto ḱe ni gi predloži, pretstavuvajḱi ni novi proročki traenja vo stihovite 11 i 12.

7v-         i deka site ovie raboti ḱe završat koga silata na svetiot narod ḱe bide celosno skršena

                Ovaa kratka rečenica ovoj pat dobro go sumira vistinskiot moment na krajot: onoj koga na krajot od poslednata golema nesreḱa , izbranite ḱe se najdat na rabot da bidat istrebeni, iskoreneti od površinata na zemjata; zabeležete ja preciznosta: celosno skršeni .

Dan 12:8 Slušnav, no ne razbrav; pa rekov: „Gospodaru moj, kakov ḱe bide krajot na ovie raboti?“

8a-         Kutriot Daniel! Ako razbiranjeto na negovata kniga e sč ušte misterija za onie što živeat vo 2021 godina, kolku daleku nadvor od negoviot dofat i beskorisno za negovoto sopstveno spasenie beše ova razbiranje!

Dan 12:9 I reče: „Odi si, Daniele, zašto zborovite se zatvoreni i zapečateni do krajot na vremeto.“

9a-         Odgovorot na angelot ḱe go ostavi Daniel gladen, no go potvrduva docnoto ispolnuvanje na proroštvoto rezervirano za vremeto na krajot na hristijanskata era.

Dan 12:10 Mnozina ḱe bidat očisteni, ḱe obelat i ḱe se prefinat; zlite ḱe pravat zlo, i nieden od zlite nema da razbere, a onie što imaat razum ḱe razberat.

10a-       Mnozina ḱe bidat pročisteni, obeleni i rafinirani

                So povtoruvanje na točniot citat zbor po zbor od Daniel 11:35, angelot go potvrduva papskiot identitet na arogantniot i despotski kral koj se izdiga nad site bogovi , pa duri i nad edinstveniot vistinski Bog , vo stih 36.

10b-       Zlite ḱe pravat zlo i nikoj od zlite nema da razbere,

                Angelot povikuva na princip što ḱe prodolži do krajot na svetot, prodolžuvanjeto na zloto e pretstaveno vo proroštvata na Daniel preku prodolžuvanjeto na „mesingot “ na grčkiot grev i „ železoto “ na rimskata sila do vraḱanjeto na Hristos. Zlite ḱe bidat dvojno sprečeni da razberat: prvo poradi nivnata lična nezainteresiranost, i vtoro, poradi silna zabluda dadena od Boga što im ovozmožuva da veruvaat vo lagata spored 2 Sol. 2:11-12: Zatoa Bog im ispraḱa silna zabluda, za da poveruvaat vo laga , za da bidat osudeni site što ne poveruvaa vo vistinata, tuku imaa zadovolstvo vo nepravdata .

10v-       no onie što imaat razbiranje ḱe razberat.

                Ovoj primer dokažuva deka duhovnata inteligencija e poseben dar daden od Boga, no na nea ě prethodi dobra upotreba na osnovnata inteligencija dadena na site normalni luǵe. Bidejḱi duri i vo ovaa norma, luǵeto go mešaat obrazovanieto i negovite diplomi so inteligencija . Zatoa ve potsetuvam na ovaa razlika: obrazovanieto dozvoluva podatocite da se vnesat vo čovečkata memorija, no samo inteligencijata dozvoluva nivna dobra i mudra upotreba.

Dan 12:11 I od vremeto koga ḱe se otstrani postojanata žrtva palenica i ḱe se postavi merzosta što e opustošena, ḱe pominat iljada dveste i devedeset dena.

11a-       Od vremeto koga ḱe prestane postojanoto žrtvuvanje

                Moram povtorno da istaknam, no zborot „ žrtva “ ne se pojavuva vo originalniot hebrejski tekst. I ovaa preciznost e klučna bidejḱi ova večno se odnesuva na nebesnoto sveštenstvo na Isus Hristos. Reproducirajḱi go negovoto posredništvo na zemjata, papizmot ja otstranuva od Isus Hristos negovata uloga kako posrednik za grevovite na negovite izbranici.

Ovaa uzurpirana paralelna zemska služba započnala vo 538 godina; datumot koga Vigilij I , prviot vladejački papa, se naselil vo Rim, vo Lateranskata palata, na planinata Kelijan (rajot).

11b-       i kade što ḱe se vospostavi gnasna pustoš

                Toa e, od 538 godina, datumot koga započnuva papskoto rimsko vladeenje, citirano vo Dan. 9:27: i ḱe ima na kriloto na gnasotii na pustošenje, duri do istrebuvanje, i ḱe bide skršeno [spored] ona što e odredeno, vrz [zemjata] pusta .

Vo ovoj stih, targetirajḱi go datumot 538, Duhot sega se osvrnuva samo na papskiot Rim, što go objasnuva singulariziranjeto na zborot „merzo“. Ova ne beše slučaj vo Dan. 9:27, kade što se odnesuvaa na obete fazi na Rim, paganskata, a potoa i papskata.

                Da go zabeležime interesot i važnosta na grupiranjeto vo ovoj stih na dve raboti: „ otstranuvanjeto na sekojdnevnoto “ od Hristos vo Dan. 8:11 i papskoto „krilo “ koe go nosi „ odvratnoto pustošenje “ citirano vo Dan. 9:27. So povrzuvanje na ovie dve dejstva so istiot datum 538 i so istiot entitet, Duhot potvrduva i dokažuva deka avtorot na ovie zlodela e navistina rimskiot papizam.

                Vo Dan. 11:31, dejstvoto što mu se pripišuva na grčkiot kral Antioh IV ni go pretstavuva tipičniot model na ona što Bog go narekuva „ merzosta na pustošot “. Papizmot go reproducira, no vo tekot na 1260 dolgi, krvavi godini.

11v -      ḱe ima iljada dveste i devedeset dena.

                Za da se napravat proročkite traenja navedeni vo vrska so vremeto na krajot neosporni, edinicata e stavena pred brojot vo site proroštva na Daniel: denovi 1290 ; denovi 1335 (sleden stih); Dan. 8:14: večer-utro 2300 ; i veḱe vo Dan. 9:24: nedeli 70.

Ni treba samo mnogu ednostavna presmetka: 538 + 1290 = 1828.

                Značenjeto na ovoj datum, 1828 godina, e vo toa što mu dava na adventističkiot nastan univerzalen karakter, bidejḱi ja označuva tretata od pette godini adventistički konferencii što se održuvaat vo Alburi Park vo London vo prisustvo na angliskoto kralsko semejstvo.

Dan 12:12 Blažen e onoj što čeka i ḱe stigne do iljada trista i trieset i pet dena.

12a-       Samo ovoj stih ni go dava značenjeto na ovie dve proročki traenja. Temata e očekuvanjeto na vraḱanjeto na Hristos, no posebno očekuvanje zasnovano na numerički predlozi dadeni od Biblijata. Potrebna e nova presmetka: 538 + 1335 = 1873. Angelot ni pretstavuva dva datuma koi soodvetno go označuvaat početokot i krajot na adventističkiot test na verata izvršen pomeǵu 1828 i 1873 godina. Na ovoj način , našeto vnimanie e nasočeno kon datumite 1843 i 1844 godina, koi bea tokmu pričinite za dve posledovatelni očekuvanja na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos vo SAD, odnosno vo protestantskite zemji.

Na slikata od preminuvanjeto na rekata „Tigar“, tigarot što gi jade čovečkite duši e prikažan na ovie datumi 1843-1844 godina, što go tera rasipaniot protestant da premine od duhoven život vo duhovna smrt. Od druga strana, onoj što go pominal testot izleguva živ i blagosloven od Boga od ova opasno preminuvanje. Toj dobiva od Boga posebno blaženstvo: „ Blažen e onoj što ḱe stigne do 1873 godina!“

Dan 12:13 I odi kon svojot kraj, ḱe se odmoriš i ḱe stoiš za svoeto nasledstvo vo poslednite denovi.

13a-       Daniel ḱe otkrie po prvoto voskresenie vo koe e voskresnat, značenjeto na site raboti što ni gi prenel. No, za adventistite koi sč ušte se živi, negovoto učenje ḱe bide dopolnitelno dopolneto so otkrovenijata sodržani vo Jovanovata Apokalipsa.

 

Knigata na Daniel dobro go krie svoeto ogromno bogatstvo. Gi zabeležavme lekciite za ohrabruvanje što Gospod im gi upatuva na svoite izbrani vo poslednite denovi, bidejḱi ovie posledni denovi ḱe se vratat na normata na strav i nesigurnost što preovladuvaše niz celata čovečka istorija na zemjata. Ušte ednaš, no za posleden pat, izbranite ḱe bidat izdvoeni i odgovorni za nesreḱite što ḱe gi snajdat buntovnite preživeani od Tretata svetska vojna objaveni vo Dan. 11:40-45 i Otk. 9:13. Ezekiel 14 gi pretstavuva tipičnite modeli na vera: Noe, Daniel i Jov. Kako Noe, nie mora da izbegame i da se sprotivstavime na strujata na svetovnata misla so toa što ḱe go izgradime našiot kovčeg na vernost kon Boga. Kako Daniel, nie mora da ostaneme cvrsto vrzani za izvršuvanje na našata dolžnost kako izbrani so toa što ḱe go odbieme standardot utvrden od lažnata religija. I kako Jov, ḱe mora da prifatime stradanje fizički i mentalno sekogaš koga Bog ḱe go dozvoli toa, imajḱi prednost pred Jov: preku negovoto iskustvo, naučivme zošto Bog gi dozvoluva ovie iskušenija.

Knigata na Daniel ni ovozmoži podobro da go razbereme nevidliviot nebesen život. Ova, so otkrivanjeto na ovoj lik po ime Gavriel, ime koe znači „onoj što go gleda liceto Božjo“. Toj e prisuten vo site važni misii na planot na božestvenoto spasenie. I mora da sfatime deka, vo nebesnoto carstvo Božjo, toj i site dobri angeli bea lišeni od prisustvoto na Mihail, angelskiot izraz na Boga, za vreme na negovoto zemno voplotuvanje, odnosno 35 godini. Vo golemo spodeluvanje na ljubovta, Mihail go deli i svojot avtoritet, prifaḱajḱi da bide samo „ eden od glavnite vodači “. No, Gavriel mu go pretstavi i na Daniel, izbraniot meǵu izbranite, kako „ Vodač na tvojot narod “. I Daniel 9 ni otkriva mnogu jasno sč što Isus doaǵa da postigne za da gi spasi svoite verni izbranici. Božestveniot proekt za spasenie e taka jasno objaven, a potoa ispolnet na 3 april 30 godina so raspnuvanjeto na Isus Hristos.

Knigata na prorok Daniel ni pokaža deka verata može da ja pokaže samo vozrasen. I deka spored Boga, deteto stanuva vozrasen koga ḱe napolni trinaeset godini. Zatoa možeme da go nabljuduvame samo gorčliviot plod što go nosi krštevanjeto na bebinjata i religioznoto natalitetsko nasledstvo vo site lažni religii. Isus izjavil vo Marko 16:16: Koj veruva i se krsti, ḱe bide spasen; koj ne veruva, ḱe bide osuden . Zatoa, ova znači deka pred krštevanjeto, verata mora da bide prisutna i dokažana. Po krštevanjeto, Bog go stava na test. Isto taka, ušte eden biser otkrien vo Daniel, ovie zborovi na Isus od Matej 7:13 se potvrdeni: Vlezete niz tesnata vrata . Zašto široka e vratata i širok e patot što vodi kon propast. i ima mnogumina što minuvaat ; a isto taka i vo Mat. 22:14: Zašto mnozina se povikani, a malkumina se izbrani ; spored Dan. 7:9, deset milijardi povikani da odgovorat pred Boga samo za eden milion na iskupenite izbrani spaseni, zatoa što tie navistina dobro ḱe mu služele na Sozdatelot Bog, vo Hrista vo Svetiot Duh.

 

                Poglavje 12 štotuku gi postavi temelite na strukturata na knigata Otkrovenie so potsetuvanje na datumite 538, 1798, 1828, 1843-1844 skrieni i predloženi, no fundamentalni za podelbata na vremeto vo Otkrovenie, i 1873. Drug datum, 1994, ḱe bide konstruiran tamu za nesreḱata na nekoi i sreḱata na drugi.

 

Voved vo proročkiot simbolizam

 

Vo site bibliski paraboli, Duhot koristi zemski elementi, čii kriteriumi možat da simboliziraat anonimni entiteti koi pretstavuvaat zaednički kriteriumi. Sekoj upotreben simbol zatoa mora da se ispita od site agli, so cel da se izvlečat od nego lekciite skrieni od Boga. Da go zememe za primer zborot „ more “. Spored Bitie 1:20, Bog go naseluva so životni od site vidovi, bezbrojni i anonimni. Negovata okolina e fatalna za čovekot koj živee so dišenje vo vozduhot. Taka stanuva simbol na smrtta za čovekot koj, so pravo, može da se plaši i od negovata solenost što ja pravi zemjata sterilna. Očigledno, ovoj simbol ne e povolen za čoveštvoto i, poradi negovoto značenje na smrt, Bog ḱe go dade svoeto ime na evrejskiot bazen za mienje koj gi pretskažuva vodite na krštevanjeto. Sega da se kršteva znači da se potopuva, odnosno da se umre udaven za da se živee povtorno vo Isus Hristos. Stariot neopravdan čovek se kreva nosejḱi ja pravednosta Hristova. Tuka go gledame bogatstvoto na eden edinstven element na božestvenoto sozdavanje: moreto . Spored ova učenje, podobro ḱe go razbereme značenjeto što Bog go dava na ovoj stih od Daniel 7:2-3: „... i ete, četirite nebesni vetrovi se nasobraa vrz golemoto more . I četiri golemi dzverovi izlegoa od moreto , različni eden od drug .“ Znajte deka „ četirite nebesni vetrovi “ ukažuvaat na univerzalnite vojni što gi doveduvaat pobedničkite narodi do dominantna moḱ. Tuka, „ golemoto more “ gi simbolizira čovečkite masi na paganskite narodi koi, ne počituvajḱi go Boga, se, vo negovite oči, ednakvi na životnite od „ moreto “. Vo izrazot „ četirite nebesni vetrovi “ , „ četiri “ gi pretstavuvaat 4-te kardinalni točki na nasokite Sever, Jug, Istok i Zapad. „ Nebesnite vetrovi “ nosat promeni vo izgledot na neboto, turkajḱi gi oblacite, predizvikuvaat buri i nosat dožd; so turkanje na oblacite, tie favoriziraat sončeva svetlina. Slično na toa, vojnite predizvikuvaat golemi politički i opštestveni promeni, ogromni previranja što im davaat dominacija na novite pobednički luǵe izbrani od Boga, no bez da bidat blagosloveni od nego. Bidejḱi se označeni kako „ životni “, tie nemaat pravo na blagoslovite što treba da im se ponudat na vistinskite luǵe; negovite verni izbranici koi odat vo božestvenata svetlina ušte od Adam i Eva, pa sč do krajot na svetot. A koi se negovite izbranici? Onie vo koi toj go prepoznava svojot lik, bidejḱi čovekot e sozdaden po Božji lik spored Bitie 1:26. Zabeležete ja ovaa razlika: čovekot e sozdaden od Boga po Negov lik , dodeka životnoto e sozdadeno od negovata okolina, morska, kopnena ili nebesna, po naredba dadena od Boga. Izborot na glagolot ja označuva razlikata vo statusot.

Kako vtor primer, da go zememe zborot „ zemja “. Spored Bitie 1:9-10, ova ime „ zemja “ e dadeno na suvata zemja što izlegla od „ moreto “; slika što Bog ḱe ja iskoristi vo Otkrovenie 13, za da ja simbolizira protestantskata vera što proizlegla od katoličkata vera. No, da gi ispitame drugite aspekti na „ zemjata “. Taa e povolna za čovekot koga go hrani, no nepovolna koga dobiva izgled na suva pustina. Zatoa zavisi od dobroto navodnuvanje od neboto za da bide blagoslov za čovekot. Ova navodnuvanje može da dojde i od rekite i potocite što ja preminuvaat; zatoa samata Božja reč e sporedena so „ izvor na živa voda “ vo Biblijata. Prisustvoto ili otsustvoto na ovaa „ voda “ ja odreduva prirodata na „ zemjata “, a duhovno, kvalitetot na čovečkata vera, sostavena od 75% voda.

Kako tret primer, da gi zememe dzvezdite na neboto. Prvo, „ sonceto “, od pozitivna strana, toa osvetluva; spored Bitie 1:16, toa e svetlo na „ denot “, gi zagreva i go pottiknuva rastot na rastenijata što čovekot gi koristi kako hrana. Od negativna strana, toa gi gori posevite poradi prekumerna toplina ili nedostatok na dožd. Galileo bil vo pravo, toa e vo centarot na našiot univerzum i site planeti vo negoviot sistem se vrtat okolu nego. I pred sč, toa e najgolemo, Biblijata go označuva kako „ najgolemo “ vo Bitie 1:16, najžeško i ne e pristapno. Site ovie kriteriumi go pravat sovršena slika na Boga vo kogo se naoǵaat site ovie karakteristiki. Nikoj ne može da go vidi Boga i da živee, nitu pak može da stapne na „ sonceto “; edinstvenata maška dzvezda, drugite se site planeti ili feminizirani dzvezdi. Po nego, „ mesečinata “, „ najmalata “: spored Bitie 1:16, toa e svetlo na noḱta, na temninata nad koja vladee. „ Mesečinata “ zatoa ima samo negativna poraka za sebe. Iako e najblisku do nas, ovaa dzvezda dolgo vreme ja čuva misterijata na svoeto skrieno lice. Taa ne sveti sama po sebe, tuku kako i site drugi planeti, ni ispraḱa nazad, vo progresiven ciklus, slaba svetlina što ja dobiva od „sonceto“. Spored site ovie kriteriumi, „mesečinata“ e sovršen simbol za pretstavuvanje, prvo, na judaističkata religija, a vtoro, na lažnata hristijanska religija na rimokatoličkiot papizam, od 538 godina do denes, i na luteranskiot, kalvinističkiot i anglikanskiot protestantizam, od 1843 godina. Isto taka, na neboto ima „ dzvezdi “ koi spored Bitie 1:14-15-17 imaat dve ulogi što gi delat so „ sonceto i mesečinata “. Onaa na „ obeležuvanje na godišnite vreminja, denovite i godinite “ i onaa na „ davanje svetlina na zemjata “. Tie svetat, vo najgolem del, samo vo vreme na temnina, noḱe. Toa e idealen simbol za pretstavuvanje na slugite Božji, vistinskite, sč dodeka proroštvoto ne im pripiše pad; što ukažuva na promena vo nivniot duhoven status. Ova ḱe bide porakata što Bog ḱe ja upotrebi za da go oživee padot na hristijanstvoto, žrtva na rimskata laga vo Dan. 8:10 i Otk. 12:4; i padot na univerzalniot protestantizam vo Otk. 6:13 i 8:12. Izolirana, „dzvezdata “ go označuva katoličkoto papstvo vo Otk. 8:10-11, protestantskata vera vo Otk. 9:1; i obedineti vo kruna, 12 na broj, pobedničkoto Izbrano Sobranie, vo Otk. 12:1. Dan. 12:3 gi označuva kako simbol na „ onie koi ḱe go poučat mnoštvoto za pravednost “, odnosno „ onie koi ja osvetluvaat zemjata “ so svetlinata dadena od Boga.

Ovie pet simboli ḱe igraat važna uloga vo proroštvoto na Apokalipsata. Zatoa, možete da vežbate otkrivanje na skrienite poraki što gi nosat kriteriumite na prezentiranite simboli. No, nekoi bi bile teški za otkrivanje, isto taka, samiot Bog go posočuva klučot za misterijata, vo stihovi od Biblijata, kako što se zborovite „ glava i opaška “ koi možat da se razberat samo spored značenjeto što Bog im go dava vo Isaija 9:14, kade što čitame: „ suditot ili starecot e glava, prorokot što uči lagi, toa e opaška “. No, stih 13 paralelno predlaga, zatoa nosi isti značenja, „ palmova granka i trska “; „ trska “ što ḱe go pretstavuva rimskoto papstvo vo Otkrovenie 11:1.

 

Isto taka, postoi simbolično značenje na broevite i brojkite. Kako osnovno pravilo, imame vo rastečki redosled:

Za brojot „1“: edinstvenost (božestvena ili brojčena)

Za brojot „2“: nesovršenost.

Za brojot „3“: sovršenstvo.

Za brojot „4“: univerzalnost (4 kardinalni točki)

Za brojot „5“: maž (maško ili žensko čovečko suštestvo).

Za brojot „6“: nebesniot angel ( nebesnoto suštestvo ili glasnik ).

Za brojot „7“: polnota. (Isto taka: pečat na Boga sozdatelot)

Nad ovoj broj, imame kombinacii od sobiranja na prvite sedum osnovni broevi; primeri: 8 = 6 + 2; 9 = 6 + 3; 10 = 7 + 3; 11 = 6 + 5 i 7 + 4; 12 = 7 + 5 i 6 + 6; 13 = 7 + 6. Ovie izbori imaat duhovno značenje vo odnos na temite što se obrabotuvaat vo ovie poglavja od Otkrovenieto. Vo knigata na Daniel, gi naoǵame proročkite poraki što se odnesuvaat na mesijanskata hristijanska era vo poglavjata 2, 7, 8, 9, 11 i 12.

Vo knigata Otkrovenie, otkriena na apostol Jovan, simboličniot kod na broevite na poglavjata e isklučitelno otkrivački. Hristijanskata era e podelena na dva glavni istoriski dela.

Prviot, prikačen na brojot „2“, go opfaḱa pogolemiot del od doktrinalnata „nesovršenost“ na hristijanskata vera pretstavena od 538 godina od rimokatoličkiot papizam, naslednik na religioznata norma vospostavena od 7 mart 321 godina od paganskiot rimski imperator Konstantin I. Glava 2 go opfaḱa celoto vreme pomeǵu 94 i 1843 godina.

Vtoriot del, pretstaven so brojot „3“, se odnesuva, od 1843 godina, na „adventističkoto“ vreme, vreme koga Bog bara obnoveno apostolsko doktrinarno „sovršenstvo“ vo soglasnost so programata prorečena so božestvenata odluka navedena vo Daniel 8:14. Ova sovršenstvo ḱe se postignuva postepeno do vraḱanjeto na Hristos koe se očekuva za proletta 2030 godina.

Nad brojot 7, brojot 8, ili 2+6, go evocira vremeto na nesovršenstvo (2) na ǵavolskite dela (6). Brojot 9, ili 3+6, go označuva vremeto na sovršenstvo (3) i podednakvo ǵavolskite dela (6). Brojot 10, ili 3+7, prorokuva za vremeto na sovršenstvo (3), polnotata (7) na božestvenoto delo.

Brojot „11“, ili glavno 5+6, se odnesuva na vremeto na francuskiot ateizam vo koj čovekot (5) se povrzuva so ǵavolot (6).

Brojot „12“ ili 5+7, ja otkriva povrzanosta na čovekot (5) so Boga sozdatel (7 = polnota i negoviot kralski pečat).

Brojot „13“ ili 7+6, ja označuva polnotata (7) na hristijanskata religija povrzana so ǵavolot (6); papskata prvo ( moreto ) i protestantskata ( zemjata ) vo poslednite denovi.

Brojot „14“ ili 7+7 se odnesuva na adventističkoto delo i negovite univerzalni poraki ( Večnoto Evangelie ).

Brojot „15“, ili 5+5+5 ili 3x5, go asocira vremeto na čovečko sovršenstvo (3) (5). Toj go označuva krajot na vremeto na blagodatta. Duhovnata „ pčenica “ e zrela za da se bere i skladira vo nebesnite žitnici. Podgotovkata na izbranite e završena zatoa što go dostignale nivoto što go bara Bog.

Brojot „16“ vo Otkrovenieto se odnesuva na vremeto koga Bog ḱe gi izlee „ sedumte posledni sadovi na svojot gnev “ vrz svoite religiozni neprijateli, nevernoto hristijanstvo od 13-ta glava.

Brojot „17“ go dobiva svoeto značenje, kako i prethodniot, vo temata što Bog mu ja dava vo svoeto proroštvo, odnosno vo Otkrovenie 17, simbolot na „ sudot na golemata bludnica “ od Boga. Vo Biblijata, prvata upotreba na ovoj simboličen broj se odnesuva na veligdenskata nedela koja započnuva na 10-tiot den od prviot mesec vo godinata i završuva na 17-tiot den . Ispolneta do bukva vo odnos na denovite za smrtta na „Božjeto Jagne “ Isus Hristos, Pashata e prorečena vo denovi-godini vo 70-tata od „ 70-te nedeli “ godini od Dan. 9:24 do 27. Proroštvoto za 70-tata nedela od stih 27 zatoa go opfaḱa vremeto od sedumte godini pomeǵu datumite 26 i 33. Celta označena so proroštvoto e Pashata locirana naprolet, „ vo sredinata “ na ovie sedum godini od proročkata nedela navedena vo Dan. 9:27.

Za poslednite vistinski „adventisti“, brojot 17 ḱe se odnesuva na 17 veka praktikuvanje na Rimskata nedela, grev utvrden na 7 mart 321 godina. Datumot na godišninata od krajot na ovie 17 veka, 7 mart 2021 godina, go otvori „ vremeto na krajot “ prorečeno vo Dan. 11:40. Ova „ vreme “ e povolno za ispolnuvanje na ovaa posledna predupreduvačka kazna koja, označuvajḱi ja Tretata svetska vojna, e isto taka prorečena od Boga preku „ šestata truba “ otkriena vo Otk. 9:13 do 21. Ekonomskata propast predizvikana od virusot Kovid-19 ja označuva 2020 godina (20 mart 2020 do 20 mart 2021 godina) kako godina na početokot na božestvenite kazni.

Poglavje 18 se zanimava so kaznata na „ Golemiot Vavilon “.

Poglavje 19 se fokusira na kontekstot na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos i negovata konfrontacija so čovečkite buntovnici.

Glava 20 zboruva za sedmiot milenium, na pustata zemja kade što ǵavolot e držen kako zatvorenik i na neboto, kade što izbranite prodolžuvaat da gi sudat životite i delata na zlite buntovnici koi umrele otfrleni od Boga.

Poglavjeto „21“ ja naoǵa simbolikata 3x7, odnosno sovršenstvoto (3) na božestvenoto osvetuvanje (7) reproducirano vo negovite izbranici otkupeni od zemjata.

Taka gledame deka proroštvoto kako tema gi zema izbranite od adventizmot vo Otk. 3, 7, 14 = 2x7 i 21 = 3x7 (rast kon sovršenstvo na osvetuvanjeto).

Glava 22 go označuva vremeto koga, na obnovenata i prerodbenata zemja, Bog ḱe go postavi svojot prestol i izbranite na svoeto večno carstvo.

 

 

 

 

 

 

 

 

Adventizam

 

Koi se togaš ovie sinovi i ḱerki Božji? Mora vednaš da se kaže, bidejḱi ovoj dokument ḱe gi obezbedi site potrebni dokazi: ova božestveno Otkrovenie e upateno od Bog do „adventističkite“ hristijani. Zašto, bez razlika dali ni se dopaǵa ili ne, Božjata volja e suverena, i od proletta 1843 godina, datumot na sproveduvanje na dekretot prorečen vo Daniel 8:14, standardot „Adventistite na sedmiot den“ e ekskluzivniot kanal što sč ušte gi povrzuva Bog i negovite čovečki slugi. No, vnimavajte! Ovoj standard postojano se razviva, a otfrlanjeto na ovaa evolucija, posakuvana od Bog, zarabotilo svoe oficijalno institucionalno pretstavuvanje što go povraḱa Isus Hristos od 1994 godina. Što e adventizam? Ovoj zbor doaǵa od latinskiot „adventus“ što znači: adventizam. Onoj na Isus Hristos, za negovoto golemo konečno vraḱanje vo slavata na Otecot, se očekuvaše vo proletta 1843 godina, vo esenta 1844 godina i vo esenta 1994 godina. Ovie lažni očekuvanja predvideni vo Božjiot plan, sepak, donesoa tragični duhovni posledici za onie koi gi preziraa ovie proročki najavi i nivnite očekuvanja, bidejḱi tie bea organizirani, suvereno, od golemiot sozdatel Bog. Taka, sekoj što ḱe prepoznae vo ovoj dokument svetla predloženi od Isus Hristos, ḱe stane, po direktna posledica, „adventist“, „na sedmiot den“, ako ne kaj luǵeto, taka ḱe bide i kaj Boga; ova, štom ḱe go napušti religiozniot odmor od prviot den, za da go praktikuva ostatokot od sedmiot den, narečen Sabota, osveten od Boga od sozdavanjeto na svetot. Pripadnosta kon Boga podrazbira komplementarni božestveni baranja; So Sabotata, adventističkiot izbran ḱe mora da sfati deka negovoto fizičko telo e isto taka sopstvenost na Boga, i kako takvo, ḱe mora da go neguva i da se griži za nego kako za skapocen božestven posed, telesno svetilište. Zašto Bog mu ja odredil na čovekot, vo Bitie 1:29, negovata idealna ishrana: „ I Bog reče: „Ete, vi dadov sekakov bilka što dava seme, što e po celata zemja, i sekoe drvo, vo koe ima plod od drvo što dava seme; toa ḱe vi bide hrana .“

Adventističkata misla e nerazdelna od hristijanskiot proekt otkrien od Boga. Vraḱanjeto na Isus Hristos e oživeano vo brojni bibliski citati: Psalm 50:3: „ Našiot Bog doaǵa , nema da molči; pred Nego ogan što gori, a okolu Nego silna bura “; Psalm 96:13: „ ... pred Gospoda! Zašto Toj doaǵa, zašto doaǵa da ja sudi zemjata ; ḱe go sudi svetot so pravda, a narodite so Svojata vernost “; Isaija 35:4: „ Kažete im na onie što se voznemireni vo srceto: Bidete hrabri, ne bojte se; ete, vašiot Bog! Ḱe dojde odmazdata, Božjata nagrada; Toj samiot ḱe dojde i ḱe ve spasi “; Osija 6:3: „ Da znaeme, da pobarame da go poznaeme Gospoda; Negovoto doaǵanje e sigurno kako zorata. Ḱe dojde kaj nas kako dožd , kako docen dožd što ja napojuva zemjata “; Vo Noviot zavet čitame: Mat. 21:40: „ A koga ḱe dojde sopstvenikot na lozjeto , što ḱe im napravi na tie lozari? “; 24:50: „ ... sopstvenikot na toj sluga ḱe dojde vo den koga ne go očekuva, i vo čas što ne go znae “,; 25:31: „ Koga ḱe dojde Sinot Čovečki vo Svojata slava i site sveti angeli so Nego, togaš ḱe sedne na prestolot na Svojata slava “.; Jovan 7:27: „ No, nie go poznavame Ovoj čovek od kade e; a koga ḱe dojde Hristos , nikoj ne znae od kade e “.; 7:31: „ Mnozina od narodot poveruvaa vo Nego i velea: „ Koga ḱe dojde Hristos , zar ḱe napravi poveḱe čuda od ovie što gi napravi Ovoj? “; Evr. 10:37: „ Ušte malku, i Onoj što treba da dojde ḱe dojde i nema da se zabavi “. Poslednoto svedoštvo na Isus: Jah.14:3: „ I ako otidam i vi prigotvam mesto , povtorno ḱe dojdam i ḱe ve zemam kaj Sebe , za da bidete i vie kade što sum Jas .“ Svedoštvoto na angelite: Dela 1:11: „ I rekoa: Luǵe Galilejci, zošto stoite i gledate vo neboto? Ovoj ist Isus, Koj e voznesen od vas na neboto, ḱe dojde na ist način kako što go vidovte da odi na neboto. “ Adventističkiot proekt na Mesijata se pojavuva vo: Isa.61:1-2: „ Duhot na Gospod Jahve e vrz mene, zašto Jahve me pomaza da im propovedam dobra vest na stradalnicite; me isprati da gi previvam skršenite srca, da im objavam sloboda na zarobenicite i sloboda na zatvorenicite; da ja objavam godinata na blagodatta Jahve... “ Tuka, čitajḱi go ovoj tekst vo sinagogata vo Nazaret, Isus prestana da čita i ja zatvori knigata, bidejḱi slednovo, vo vrska so „ denot na odmazdata „ne trebaše da se ispolni sč do 2003 godini podocna, za negovoto slavno božestveno vraḱanje: „ i den na odmazda na našiot Bog ; da gi uteši site što taguvaat “;

Adventizmot denes ima mnogu lica, pred sč, oficijalniot institucionalen aspekt koj vo 1991 godina ja otfrli najnovata svetlina što Isus mu ja ponudi, preku skromniot čovečki instrument što sum jas. Detalite ḱe se pojavat kade što e soodvetno vo ovoj dokument. Postojat mnogu disidentski adventistički grupi rasfrlani niz celata zemja. Ovaa svetlina im e upatena kako prioritet. Taa ja pretstavuva „golemata svetlina“ kon koja našata postara duhovna sestra, Elen Vajt, sakaše da go vodi adventističkiot narod. Taa ja pretstavi svojata rabota kako „mala svetlina“ što vodi kon „golemata svetlina“. I vo svojata posledna javna poraka, držejḱi ja Svetoto Pismo vo vozduh so dvete race, taa izjavi: „Braḱa, vi ja preporačuvam ovaa kniga“. Nejzinata želba sega e ispolneta; Daniel i Otkrovenie se celosno dešifrirani so stroga upotreba na bibliskite kodovi. Sovršenata harmonija ja otkriva golemata mudrost Božja. Čitatelu, koj i da si, te povikuvam da ne gi praviš greškite od minatoto. Ti si toj što mora da se prilagodi na božestveniot plan, bidejḱi Semoḱniot nema da se prilagodi na tvojata gledna točka. Odbivanjeto na svetlinata e smrten grev bez nikakov lek; Krvta proleana od Isus Hristos ne go pokriva toa. Ja zatvoram ovaa važna zagrada i se vraḱam na najavenata „ nesreḱa “.

 

 

 

Pred da se osvrnam na prikaznata za Otkrovenieto, moram da objasnam zošto, generalno, proroštvata inspirirani od Boga se od vitalno značenje za nas, luǵeto, bidejḱi nivnoto znaenje ili nepočituvanje ḱe rezultira so večen život ili konečna smrt. Pričinata e slednava: luǵeto ja sakaat stabilnosta i kako takvi, se plašat od promeni. Sledstveno, tie ja štitat ovaa stabilnost i ja transformiraat svojata religija vo tradicija, otfrlajḱi sč što se pretstavuva vo aspekt na novina. Taka postapuvale Evreite od stariot božestven zavet, za nivno uništuvanje, pred sč, koi Isus ne se dvoumi da gi osudi kako „ sinagoga na Satanata “ vo Otkrovenie 2:8 i 3:9. Držejḱi se do tradicijata na otcite, tie veruvale deka na ovoj način ḱe uspeat da go zaštitat svojot odnos so Boga. No, što se slučuva vo ovoj slučaj? Čovekot poveḱe ne go sluša Boga koga mu zboruva, tuku go moli Boga da go sluša kako zboruva. Vo ovaa situacija, Bog poveḱe ne ja naoǵa svojata smetka, ušte poveḱe zatoa što, ako e vistina deka samiot toj ne se menuva vo svojot karakter i svojata presuda koja ostanuva večno ista, vistina e i deka negoviot plan postojano raste i e vo postojana promena. Eden stih e dovolen za da ja potvrdi ovaa ideja: „ Patot na pravednicite e kako bleskava svetlina, što sveti sč poveḱe i poveḱe do sovršen den. “ (Izr. 4:18) „ Patot “ na ovoj stih e ekvivalenten na „ patot “ otelotvoren vo Isus Hristos. Ova dokažuva deka vistinata za verata vo Hristos isto taka evoluira so tekot na vremeto, po volja na Boga, vo soglasnost so negoviot plan. Kandidatite za večnosta treba da im go dadat na zborovite na Isus značenjeto što im pripaǵa koga im veli: „ Na onoj što gi pazi moite dela do krajot, nemu ḱe mu dadam...“ (Otk. 2:26)“. Mnogumina mislat deka e dovolno da se začuva ona što sme go steknale od početokot do krajot; i ova veḱe beše greška na nacionalnite Evrei i lekcijata na Isus vo negovata parabola za talantite. No, ova e da se zaboravi deka vistinskata vera e traen odnos so Duhot na živiot Bog koj osiguruva deka ovaa hrana što doaǵa od negovata usta im se dava na negovite deca vo sekoe vreme i vo sekoe vreme. Božjata reč ne e ograničena na svetite spisi na Biblijata; Posle toa, trajno ostanuva živiot „Logos“, Slovoto koe momentalno stana telo, Hristos koj dejstvuva vo Svetiot Duh za da go prodolži svojot dijalog so onie koi go sakaat i go baraat so seta svoja duša. Možam da svedočam za ovie raboti bidejḱi lično imam korist od ovoj pridones na nova svetlina što ja spodeluvam so onie koi go sakaat kolku i jas. Novosta primena od neboto postojano go podobruva našeto razbiranje na negoviot otkrien plan i mora da znaeme kako da gi preskokneme i da gi napuštime zastarenite tolkuvanja koga tie ḱe stanat zastareni. Biblijata nč pokanuva da dejstvuvame vaka: „ Dokažuvajte sč; držete se cvrsto za ona što e dobro; (1 Sol. 5:21)“.

Božjiot sud postojano se prilagoduva na ovaa progresivna evolucija na inspiriranata svetlina otkriena na izbranite, čuvarite na negovite proroštva. Taka, strogoto pridržuvanje kon tradicijata predizvikuva zaguba, bidejḱi gi sprečuva čovečkite suštestva da se prilagodat na evolucijata na spasonosnata programa otkriena progresivno do krajot na svetot. Postoi izraz koj ja dobiva svojata celosna vrednost vo religioznoto pole: vistinata na segašnoto vreme ili segašnata vistina . Za podobro da ja razbereme ovaa misla, mora da pogledneme vo minatoto, kade što vo vremeto na apostolite imavme sovršena doktrina za verata. Podocna, vo prorokuvani vreminja na ekstremna temnina, doktrinata na apostolite beše zameneta so onaa na dvata „Rima“; carskiot i papskiot, dvete fazi od istiot božestven proekt podgotven za ǵavolot. Ottogaš, deloto na reformata go opravduva svoeto ime, bidejḱi stanuva zbor za iskorenuvanje na lažnite doktrini i povtorno sadenje na uništenite dobri seminja na apostolskata doktrina. So golemo trpenie, Bog dade vreme, mnogu vreme, za negovata svetlina da se vrati do nejzino celosno završuvanje. Za razlika od paganskite bogovi koi ne reagiraat, bidejḱi ne postojat, Bog Tvorec živee večno i pokažuva deka postoi, preku svoite nepovtorlivi reakcii i dejstva; za žal za čovekot, vo forma na surovi kazni. Onoj koj komanduva so prirodata, koj upravuva so molnjite, grmotevicite i molnjite, koj gi budi vulkanite i gi tera da plukaat ogan vrz grešnoto čoveštvo, koj predizvikuva zemjotresi i provocira destruktivni plimski branovi, e isto taka onoj koj doaǵa da im šepne vo umovite na svoite izbrani za napredokot na svojot proekt, što se podgotvuva da napravi, kako što odnapred najavil, dolgo pred toa. „ Zašto Gospod Bog ne pravi ništo, a da ne im ja otkrie svojata tajna na svoite slugi, prorocite “, spored Amos 3:7.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prviot pogled na Apokalipsata

 

Vo svoeto izlaganje, Jovan, apostolot na Gospod Isus Hristos, gi opišuva slikite što Bog mu gi dava vo videnija i porakite što gi sluša. Na površina, no samo na površina, Otkrovenieto, prevodot na grčkiot zbor „apokalipsis“, ne otkriva ništo, bidejḱi go zadržuva svojot misteriozen aspekt, nerazbirliv za mnoštvoto vernici što go čitaat. Misterijata gi obeshrabruva i tie se svedeni na ignoriranje na otkrienite tajni.

Bog ne postapuva na ovoj način bez pričina. Pravejḱi go toa, Toj nč uči kolku e sveto Negovoto Otkrovenie i deka, kako takvo, e nameneto samo za Negovite izbranici. I tuka e važno da bideme jasni na ovaa tema: Negovite izbranici ne se onie koi tvrdat deka se, tuku isklučivo onie koi Toj samiot gi prepoznava kako Svoi slugi, bidejḱi tie se razlikuvaat od lažnite vernici po svojata vernost i poslušnost.

„ Otkrovenieto na Isusa Hrista, koe Mu go dade Bog, za da im pokaže na Svoite slugi što naskoro ḱe se slučat . I go isprati i mu go najavi preku Svojot angel na Svojot sluga Jovan, koj posvedoči za Božjata reč i za svedoštvoto na Isusa Hrista, za sč što vide. “ (Otk. 1:1-2)

Taka, onoj što izjavil vo Jovan 14:6: „ Jas sum patot, vistinata i životot; nikoj ne doaǵa kaj Otecot osven preku Mene “, doaǵa, preku svojata Apokalipsa, svoeto Otkrovenie, za da im go pokaže na svoite slugi patot na vistinata što im ovozmožuva da dobijat večen život ponuden i predložen vo negovo ime. Zatoa, samo onie što toj gi smeta za dostojni da go primat, ḱe go dobijat. Otkako konkretno pokažal preku svojata zemna služba što pretstavuva model na vistinska vera, Isus ḱe gi prepoznae onie što se dostojni za nego i za negovata dobrovolna žrtva na iskupuvanje, vo toa što tie navistina se posvetile na ovoj model na patot po koj toj odel pred niv. Negovata celosna i kompletna posvetenost na službata na Boga e predloženata norma. Ako Učitelot mu rekol na Pilat: „ ...dojdov na svetot da svedočam za vistinata... (Jovan 18:37)“, vo istiot ovoj svet, negovite izbranici mora da go storat istoto.

 

Sekoja misterija ima svoe objasnuvanje, no za da se dobie, mora da se koristat klučevite što otvoraat i zatvoraat pristap do tajnite. No, za žal, za površno ljubopitnite, glaven kluč e samiot Bog, lično. Vo slobodno vreme i spored negovata nepogrešliva i sovršeno pravedna procenka, toj ja otvora ili zatvora čovečkata inteligencija. Ovaa prva prečka ja pravi otkrienata kniga nerazbirliva i Svetoto Pismo voopšto stanuva, koga e podloženo na čitanje od lažni vernici, zbirka religiozni alibija. I ovie lažni vernici se mnogubrojni, poradi što, na zemjata, Isus gi umnožil svoite predupreduvanja za lažnite Hristosi koi ḱe se pojavat do krajot na svetot, spored Matej 24:5-11-24 i Matej 7:21 do 23, kade što predupreduva protiv lažnite tvrdenja na onie koi glasno tvrdat deka se negovi sledbenici.

Apokalipsata e zatoa otkrovenie na istorijata na vistinskata vera priznaena od Isus Hristos kako Otec i kako Sveti Duh što doaǵa od Otecot, edniot Bog Sozdatel. Ovaa vistinska vera gi kvalifikuva negovite izbranici koi minuvaat niz temnite vekovi na vreminja na ekstremna religiozna konfuzija. Ovaa situacija go opravduva simbolot na dzvezdite što Bog im gi pripišuva na izbranite koi gi prepoznava, duri i momentalno, bidejḱi kako niv, spored Bitie 1:15, tie svetat vo temninata, „ za da davaat svetlina na zemjata “.

 

Vtoriot kluč za Apokalipsata e skrien vo knigata na prorokot Daniel, edna od knigite na stariot zavet, koja go sočinuva prviot od „ dvata svedoci “ Božji citirani vo Otk. 11:3; vtoriot e Apokalipsata i knigite na noviot zavet. Za vreme na svojata zemna služba, Isus go privleče vnimanieto na svoite učenici kon ovoj prorok Daniel, čie svedoštvo e klasificirano meǵu istoriskite knigi vo svetata evrejska „Tora“.

Božestvenoto Otkrovenie e vo forma na dva duhovni stolba. Ova e tolku točno što knigite na Daniel i Apokalipsata dadeni na Jovan se meǵuzavisni i komplementarni za da go nosat, kako dva stolba, glavniot del od božestvenoto nebesno otkrovenie.

Otkrovenieto e zatoa prikazna za vistinskata vera, koja Bog ja definira vo ovoj stih: „ Blažen e onoj što čita i onie što gi slušaat zborovite na ova proroštvo i gi pazat napišanite vo nego, zašto vremeto e blizu “ (Otkrovenie 1:3).

Glagolot „čitanje“ ima specifično značenje za Boga, koe go povrzuva so razbiranjeto na pročitanata poraka. Ovaa misla e izrazena vo Isaija 29:11-12: „ Sekoe otkrovenie e za vas kako zborovi od zapečatena kniga, koja mu e dadena na čovek koj znae da čita, velejḱi: „Pročitaj go ova!“ A toj veli: „Ne možam, bidejḱi e zapečateno;“ ili kako kniga koja mu e dadena na čovek koj ne znae da čita, velejḱi: „Pročitaj go ova!“ A toj veli: „Ne znam da čitam .““ So ovie sporedbi, Duhot ja potvrduva nevozmožnosta za razbiranje na kodiranite božestveni poraki za onie koi „ go počituvaat so ustata i usnite, a čie srce e daleku od nego “, spored Isaija 29:13: „ Gospod reče: „Koga ovoj narod se približuva kon mene, me počituva so ustata i usnite; no negovoto srce e daleku od mene , a stravot što go ima od mene e samo zapoved na čovečkata tradicija“ „.

 

Tret kluč se pridružuva na prviot. Toj se naoǵa i vo Boga, koj suvereno izbira od svoite izbranici onoj što ḱe go napravi sposoben da „čita“ proroštva za da gi prosvetli svoite braḱa i sestri vo Isus Hristos. Zašto Pavle se setil na ova vo 1 Kor. 12:28-29: „ I Bog postavi vo crkvata, prvo apostoli, vtoro proroci, treto učiteli, potoa čudotvorci, potoa darovi na lekuvanje, pomoš, upravuvanje i razni vidovi jazici. Dali site se apostoli? Dali site se proroci? Dali site se učiteli? “

Spored redosledot što go vodi Boga, ne se improvizira kako prorok po lična čovečka odluka. Sč se slučuva kako što poučuvaše Isus vo parabolata, ne smeeme da brzame da go zazememe prvoto mesto na predniot del od scenata, tuku naprotiv, mora da sedime vo zadniot del od sobata i da čekame, ako mora da se sluči, Bog da nč pokani da odime vo prviot red. Ne se stremev kon nikakva posebna uloga vo negovoto delo, a za sebe imav samo golem apetit za želba da gi razberam značenjata na ovie čudni poraki, koi gi pročitav vo Otkrovenieto. I tokmu Bog, pred da go razberam nivnoto značenje, me povika vo vizija. Zatoa, nemojte da bidete iznenadeni od isklučitelno svetliot karakter na delata što gi prezentiram; toa e plod na avtentično apostolska misija.

Momentalnata nemožnost da se razberat negovite tajni otkrieni na kodiran način e zatoa normalna i predvidena vo redosledot utvrden od Boga. Neznaenjeto ne pretstavuva greška, sč dodeka ne e posledica na odbivanje na dadenata svetlina. Vo slučaj na odbivanje na ona što toj go otkriva preku prorocite što gi doveruva na ovaa zadača, božestvenata presuda e neposredna: toa e prekin na vrskata, zaštitata i nadežta. Taka, eden misionerski prorok, Jovan, dobil kodirana vizija od Boga, vo vremeto na krajot, drug misionerski prorok vi gi pretstavuva denes dekodiranite videnija na Daniel i Otkrovenie, nudejḱi vi gi site garancii za božestven blagoslov preku nivnata vozvišena jasnost. Za ova dekodiranje, postoi samo eden izvor: Biblijata, ništo drugo osven Biblijata, tuku celata Biblija, pod osvetluvanjeto na Svetiot Duh. Božjoto vnimanie i negovata ljubov se nasočeni kon najednostavnite čovečki suštestva, kako poslušni deca, koi stanale retki vo vremeto na krajot. Razbiranjeto na božestvenata misla može da se postigne samo preku tesna i intenzivna sorabotka pomeǵu Boga i negoviot sluga. Vistinata ne može da se ukrade; taa mora da se zaraboti. Go primaat onie koi go sakaat kako božestveno ispuštanje, plod, suština na sakaniot i obožavan Gospod.

Celata struktura na golemoto Otkrovenie donesena na komplementaren način preku knigite na Daniel i Otkrovenie e gigantska i izmamnički složena. Zašto vsušnost, Bog često gi spomenuva istite temi vo niv pod različni i komplementarni aspekti i detali. Na nivoto na poznavanje na temata što go imam denes, otkrienata religiozna istorija e vsušnost mnogu ednostavna za sumiranje.

Ostanuva četvrtiot kluč: nie samite. Mora da bideme izbrani, bidejḱi našata duša i celata naša ličnost mora da gi delat so Boga site Negovi koncepcii za dobroto i zloto. Ako nekoj ne mu pripaǵa, sigurno ḱe ja ospori negovata doktrina vo edna ili druga točka. Slavnoto Otkrovenie izgleda jasno samo vo osvetenite umovi na izbranite. Vistinata e takva što ne može da se pazari za nea, ne može da se pregovara za nea; mora da ja prifatime kakva što e ili da ja ostavime. Kako što učeše Isus, sč se rešava so „da“ ili „ne“. A ona što čovekot go dodava doaǵa od Zliot.

Ostanuva eden fundamentalen kriterium što Bog go bara: celosna poniznost. Gordosta vo deloto e legitimna, no gordosta nikogaš nema da bide: „ Bog im se sprotivstavuva na gordelivite“. tuku im dava blagodat na smirenite (Jakov 4:6). Gordosta e koren na zloto što go predizvika padot na ǵavolot so negovite monstruozni posledici za nego samiot i za site Božji nebesni i zemski sozdanija, pa zatoa e nevozmožno gordo suštestvo da dobie izbor vo Hrista.

Vistinskata smirenost se sostoi vo prepoznavanje na našata čovečka slabost i veruvanje vo Hristovite zborovi koga toj ni veli: „ Bez mene ne možete ništo da napravite “ (Jovan 15:5). Vo ova „ ništo “ leži, pred sč, možnosta da se razbere značenjeto na negovite kodirani proročki poraki. Ḱe vi kažam zošto i ḱe vi go dadam objasnuvanjeto. Vo svojata mudrost , negovata božestvena mudrost, Gospod go inspiriral Daniel da gi napiše svoite proroštva vo delovi oddeleni so decenii. Pred da me inspirira mene so idejata da napravam komparativna sinteza na site ovie proroštva oddeleni na poglavja, nikoj ne go storil toa pred mene. Zašto samo preku ovaa tehnika obvinuvanjata što gi iznesuva Bog dobivaat na preciznost i jasnost. Tajnata na svetlinata leži vo sintezata na site proročki tekstovi, paralelnoto proučuvanje na podatocite od nejzinite oddelni poglavja i, pred sč, prebaruvanjeto niz Biblijata za duhovnoto značenje na simbolite što se sreḱavaat. Dodeka ovoj metod ne se koristeše, knigata na Daniel, bez koja proroštvoto na Otkrovenieto ostanuva celosno nerazbirlivo, spomenatite božestveni obvinuvanja ne gi zagrižuvaa premnogu onie na koi im se odnesuvaa. Za da ja promenam ovaa situacija, Svetiot Duh na Isus Hristos me inspiriraše da razjasnam što dotogaš beše nejasno. Identifikacijata na četirite glavni celi na božestveniot gnev e taka neosporno otkriena. Bog ne priznava nikakov drug avtoritet osven onoj na svojot pišan zbor, i tokmu toj gi osuduva i obvinuva, kako svoi „ dvajca svedoci “ spored Otkrovenie 11:3, zemnite i nebesnite grešnici. Ajde sega da ja razgledame ovaa proročka istorija otkriena nakratko.

 

Prv del : Istorijata na Izrael vo deportacijata od 605 godina

 

Daniel pristignuva vo Vavilon (-605) Dan.1

Viziite na Daniel za posledovatelnite vladeteli

1-Haldejskata imperija: Dan.2:32-37-38; 7:4.

2-Medskoto i Persiskoto Carstvo: Dan. 2:32-39; 7:5; 8:20.

3-Grčkata imperija: Dan.2:32-39; 7:6; 8:21; 11:3-4-21.

4-Rimskata imperija: Dan.2:33-40; 7:7; 8:9; 9:26; 11:18-30.

5-Evropskite carstva: Dan. 2:33; 7:7-20-24.

6-Papskiot režim: . . . . . . . . . . . . . . . . Dan.7:8; 8:10; 9:27; 11:36.

 

Vtor del : Daniel + Otkrovenie

 

Proroštvo za prvoto doaǵanje na Mesijata otfrleno od Evreite: Daniel 9.

Progonstva na Evreite od strana na grčkiot kral Antioh IV Epifan (-168): najava za golema nesreḱa : Dan. 10:1. Ispolnuvanje: Dan. 11:31. Rimskite progonstva (70): Dan. 9:26.

Po Haldejcite, Medijcite i Persijcite, Grcite, dominacijata na Rim, carska, a potoa papska, od 538 godina. Vo Rim, hristijanskata vera se sreḱava so svojot smrten neprijatel vo svoite dve posledovatelni carski i papski fazi: Dan. 2:40 do 43; 7:7-8-19 do 26; 8:9 do 12; 11:36 do 40; 12:7; Otk. 2; 8:8 do 11; 11:2; 12:3 do 6-13 do 16; 13:1 do 10; 14:8.

Od 1170 godina (Pjer Valdo), deloto na Reformacijata do vraḱanjeto na Hristos: Otk. 2:19-20-24 do 29; 3:1 do 3; 9:1 do 12; 13:11 do 18.

Pomeǵu 1789 i 1798 godina, kaznenata akcija na francuskiot revolucioneren ateizam: Otk. 2:22; 8:12; 11:7 do 13.

Imperijata na Napoleon I : Otkrovenie 8:13.

Od 1843 godina, testot na adventističkata vera i negovite posledici: Daniel 8:14; 12:11-12; Otk. 3. Pad na tradicionalniot protestantizam: Otk. 3:1 do 3; negova kazna: Otk. 9:1 do 12 ( 5-ti truba ). Adventističkite pioneri bea blagosloveni: Otk. 3:4-6.

Od 1873 godina, oficijalniot blagoslov na univerzalnata institucija na adventistite na sedmiot den: Daniel 12:12; Otk. 3:7; Božjiot pečat : Otk. 7; nejzinata univerzalna misija ili trojnite angelski poraki: Otk. 14:7 do 13.

Od 1994 godina, podložena na test na proročkata vera, institucionalnata adventistička vera padna: Otk. 3:14 do 19. Posledica: se pridruži na protestantskiot kamp otfrlen od 1844 godina: Otk. 9:5-10. Nejzinata kazna: Otk. 14:10 ( i toj ḱe pie, ... ).

Pomeǵu 2021 i 2029 godina, Tretata svetska vojna: Daniel 11:40 do 45; Otk. 9:13 do 19 ( 6-ti truba ).

Vo 2029 godina, krajot na vremeto na kolektivna i individualna blagodat: Otkrovenie 15.

Univerzalniot test na verata: nametnatiot zakon za nedelata: Otk. 12:17; 13:11-18; 17:12-14; sedumte posledni zla: Otk. 16.

Vo proletta 2030 godina, „ Armagedon “: dekret za smrt i slavno vraḱanje na Hristos: Daniel 2:34-35-44-45; 12:1; Otk. 13:15; 16:16. Sedmata truba : Otk. 1:7; 11:15-19; 19:11-19. Sedmata posledna nevolja : Otk. 16:17. Žetvata ili voznesot na izbranite: Otk. 14:14-16. Berbata ili kaznuvanjeto na lažnite religiozni učiteli: Otk. 14:17-20; 16:19; 17; 18; 19:20-21.

Od proletta 2030 godina, sedmiot milenium ili golemata sabota za Boga i negovite izbranici: porazen, Satana e vrzan vo sindžiri na pustata zemja iljada godini : Otk. 20:1 do 3. Na neboto, izbranite gi sudat padnatite: Daniel 7:9; Otk. 4; 11:18; 20:4 do 6.

Okolu 3030 godina, Strašniot sud: slavata na izbranite: Otk. 21. Vtorata smrt na zemjata: Daniel 7:11; 20:7 do 15. Na obnovenata zemja: Otk. 22; Dan. 2:35-44; 7:22-27.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Simboli na Rim vo proroštvata

 

Nejasniot aspekt na proroštvata leži vo upotrebata na različni simboli iako tie se odnesuvaat na istiot entitet. Na toj način tie stanuvaat komplementarni, a ne meǵusebno isklučuvački. Ova mu ovozmožuva na Boga da go održi misteriozniot aspekt na tekstovite i da izgradi kompoziten portret na različnite aspekti na celnata tema. Ova e slučajot so negovata glavna cel: Rim.

Vo Dan. 2, vo vizijata za statuata, toa e četvrtata imperija so simbolot „ železni noze “. „ Železoto “ e slika za nejziniot tvrd karakter i negovoto latinsko moto „DVRA LEX SED LEX“, prevedeno kako: „zakonot e strog, no zakonot e zakon“. Pokraj toa, „ železnite noze “ potsetuvaat na izgledot na rimskite legioneri oblečeni vo železni oklopi na torzoto, glavata, ramenata, racete i nozete , napreduvajḱi peš vo dolgi, organizirani i disciplinirani koloni.

Vo Dan. 7, Rim, vo svoite dve paganski fazi, republikanska i carska, e sč ušte četvrtata imperija opišana kako „ strašno čudovište so železni zabi “. Železoto na negovite zabi go povrzuva so železnite noze na Dan. 2. Isto taka, ima „ deset rogovi “ koi pretstavuvaat deset nezavisni evropski kralstva što ḱe se formiraat po padot na Rimskoto Carstvo. Ova e učenjeto dadeno vo Dan. 7:24.

Dan. 7:8 go opišuva pojavuvanjeto na edinaesettiot „ rog “ koj, vo proroštvoto, ḱe stane glavna cel na celiot božestven gnev. Se narekuva „ mal rog “, no, paradoksalno, Dan. 7:20 mu dava „ pogolem izgled od drugite “. Objasnuvanjeto ḱe bide dadeno vo Dan. 8:23-24, „ toj drzok i lukav car... ḱe uspee vo svoite potfati; ḱe gi uništi moḱnite i narodot na svetcite “. Ova e samo del od dejstvijata što Bog gi pripišuva na ovaa vtora rimska dominacija, koja se ostvaruva od 538 godina, so vospostavuvanjeto na papskiot režim koj ja nametnuva rimokatoličkata vera preku carskiot avtoritet na Justinijan I. Ḱe mora da gi zabeležime site obvinuvanja što Bog gi iznesuva na rasfrlan način, niz celoto proroštvo, protiv ovoj avtokratski i despotski, no religiozen režim koj go pretstavuva rimskiot papizam. Ako Dan. 7:24 go narekuva „ različen od prviot “, toa e tokmu zatoa što negovata moḱ e religiozna i se potpira na lekovernosta na moḱnite koi se plašat od nego i se plašat od negovoto vlijanie vrz Boga; što Daniel 8:25 go pripišuva na „ uspehot na negovite lukavstva “. Nekoi možebi ḱe smetaat deka e nenormalno što go povrzuvam carot od Daniel 7 so carot od Daniel 8. Zatoa moram da ja pokažam opravdanosta za ovaa vrska.

Vo Dan.8, poveḱe ne gi naoǵame četirite carski nasleduvanja od Dan.2 i 7, tuku samo dve od ovie imperii, zgora na toa jasno identifikuvani vo tekstot: Medo-persiskata imperija, označena so „ oven “ i grčkata imperija pretstavena so „ koza “ koja prethodi na Rimskata imperija. Vo 323 godina, golemiot grčki osvojuvač Aleksandar Veliki umira, „ golemiot rog na kozata e skršen “. No, bez naslednik, negovata imperija e podelena meǵu negovite generali. Po 20 godini vojna meǵu niv, ostanuvaat samo 4 carstva „ četiri rogovi se krenaa do četirite nebesni vetrovi za da ja zamenat “. Ovie četiri rogovi se Egipet, Sirija, Grcija i Trakija. Vo ovaa glava 8, Duhot ni go pretstavuva raǵanjeto na ovaa četvrta imperija koja, na početokot, e samo zapaden grad, prvo monarhistička, a potoa republikanska od – 510 godina. Vo svojot republikanski režim Rim postepeno dobiva moḱ transformirajḱi gi vo rimski kolonii narodite koi ja povikuvaat negovata pomoš. Taka, vo stih 9, pod imeto „ mal rog “, koj veḱe go označuva rimskiot papski režim vo Dan. 7, doaǵanjeto na republikanskiot Rim vo istorijata na Istokot kade što se naoǵa Izrael, se ostvaruva so negovata intervencija vo Grcija, „ eden od četirite rogovi “. Kako što štotuku rekov, toj bil svikan vo -214 godina za da se reši sporot meǵu dve grčki ligi, Ahajskata liga i Etolskata liga, a rezultatot bil za Grcija gubenje na nejzinata nezavisnost i kolonijalno potčinuvanje na Rimjanite vo -146 godina. Stih 9 gi evocira posledovatelnite osvojuvanja što ḱe go napravat ovoj mal grad vo Italija, četvrtata imperija pretstavena so „ železo “ vo prethodnite proroštva. Geografskata lokacija na rasuduvanjeto e onaa na Italija kade što se naoǵa Rim. Raǵanjeto na negovite osnovači Romul i Rem pretstavuva volčica koja bi gi doela. Na latinski zborot Luve e „lupa“, što znači volčica, no i prostitutka. Taka, od negovoto sozdavanje, ovoj grad bil obeležan od Boga za negovata dvojna proročka sudbina. Ḱe go najdeme kako volk vo trloto na Isus, koj ḱe go sporedi so prostitutka vo Ap. 17. Potoa, negovoto širenje kon „ jug “ e postignato so osvojuvanje na južna Italija (-496 do -272), a potoa so pobednički izleguvanje od vojnite vodeni protiv Kartagina, denešen Tunis, od 264 godina p.n.e. Slednata faza kon negoviot „ istok “ e intervencijata vo Grcija, kako što vidovme. Tamu e opišan kako „ izdignat od eden od četirite rogovi “ na fragmentiranata grčka imperija nasledena od Aleksandar Veliki. Sč pomoḱen, vo -63 godina, Rim ḱe završi nametnuvajḱi go svoeto prisustvo i svojata kolonijalna moḱ vrz Judeja, koja Duhot ja narekuva „ najubavata zemja “ zatoa što toa e negovo delo ušte od nejzinoto sozdavanje po egzodusot na nejziniot narod od Egipet. Ovoj izraz se povtoruva vo Ezekiel 20:6-15. Istoriska preciznost: ušte ednaš, Rim bil povikan od Hirkan vo borba protiv svojot brat Aristobul. Trite rimski osvojuvanja opišani, vo ista geografska forma kako i onie na medo-persiskiot „ oven “ vo istoto poglavje, se vo soglasnost so istoriskoto svedoštvo. Celta postavena od Boga e taka postignata: izrazot „ mal rog “ od Dan. 7:8 i Dan. 8:9 se odnesuva, vo dvata navodi, na rimskiot identitet. Rabotata e demonstrirana i neosporna. Vrz osnova na ovaa sigurnost, božestveniot Duh ḱe može da go dopolni svoeto učenje i svoite obvinuvanja protiv ovoj papski religiozen režim, koj gi koncentrira na sebe site nebesni gromovi. Otkako nasleduvanjeto na papskiot Rim vo imperijalniot Rim e demonstrirano vo Dan. 7, tuka, vo Dan. 8, Duhot gi preskoknuva vekovite što gi razdeluvaat, i od stih 10, toj go zema kako svoja cel, papskiot entitet, negoviot omilen smrten neprijatel; i toa ne bez pričina. Zašto se priklučuva kon hristijanskata religija na graǵanite na nebesnoto carstvo sobrani od Isus Hristos: „ se krenaa protiv nebesnata vojska “. Ova beše postignato vo 538 godina so carskiot dekret na Justinijan I , koj mu dade na Vigilij I religiozen avtoritet i papskiot prestol na Vatikan. No, vooružen so ovaa moḱ, toj dejstvuvaše protiv svetcite Božji, koi gi progonuvaše vo ime na hristijanskata religija, kako što bi pravele negovite istoriski naslednici rečisi 1260 godini (pomeǵu 538 i 1789-1793). Istoriskoto razjasnuvanje ja potvrduva točnosta na ova vremetraenje, znaejḱi deka dekretot e napišan vo 533 godina. Zatoa, 1260-te godini, vo ovaa presmetka, završija vo 1793 godina, godinata vo koja, vo revolucionerniot „Teror“, beše dekretirano ukinuvanje na Rimskata crkva. „ Taa napravi nekoi od dzvezdite da padnat na zemjata i gi zgazi .“ Slikata ḱe bide povtorno spomenata vo Otk. 12:4: „ Negovata opaška odnese edna tretina od dzvezdite nebesni i gi frli na zemjata .“ Klučevite se dadeni vo Biblijata. Vo vrska so dzvezdite , tie se vo Bitie 1:15: „ Bog gi postavi na nebesniot svod za da svetat na zemjata “; vo Bitie 15:5, tie se sporedeni so potomstvoto na Avraam: „ Pogledni kon neboto i izbroj gi dzvezdite , ako možeš da gi izbroiš; takvi ḱe bidat i tvoite potomci “; vo Daniel 12:3: „ onie što ḱe obratat mnozina kon pravednost, ḱe svetat kako dzvezdite vo večni vekovi “. Zborot „ opaška “ ḱe dobie golemo značenje vo Apokalipsata na Isus Hristos, bidejḱi go simbolizira i označuva „ prorokot što uči lagi “, kako što ni otkriva Isaija 9:14, otvorajḱi go našeto razbiranje za božestvenata kodirana poraka. Zatoa, papskiot režim na Rim, niz vekovite na negovata dominacija i od negovoto poteklo, e upravuvan od lažni proroci, spored svetiot i praveden sud otkrien od Boga.

Vo Dan. 8:11, Bog go obvinuva papstvoto deka se kreva protiv Isus Hristos, edinstveniot „ Poglavar na knezovite “, kako što ḱe precizira stih 25, isto taka citiran kako „ Car na carevite i Gospodar na gospodarite “, vo Otk. 17:14; 19:16. Čitame: „ Se vozviši duri i do vojvodata na vojskata, mu ja odzede sekojdnevnata žrtva i ja urna osnovata na negovoto svetilište “. Ovoj prevod se razlikuva od voobičaenite prevodi, no ima zasluga što strogo go počituva originalniot hebrejski tekst. I vo ovaa forma, Božjata poraka dobiva konzistentnost i preciznost. Terminot „ sekojdnevno “ ovde ne se odnesuva na „žrtva“, bidejḱi ovoj zbor ne e napišan vo hebrejskiot tekst, negovoto prisustvo e nedozvoleno i neopravdano; zgora na toa, go iskrivuva značenjeto na proroštvoto. Vsušnost, proroštvoto se odnesuva na hristijanskata era vo koja, spored Dan. 9:26, žrtvite i prinosite bile ukinati. Ovoj termin „ večno “ se odnesuva na ekskluzivna sopstvenost na Isus Hristos, što e negovoto sveštenstvo, odnosno negovata moḱ na posrednik vo korist na negovite edinstveni izbranici koi toj gi identifikuva i izbira. Sega, so zaplenuvanjeto na ova baranje, papskiot režim gi blagoslovuva prokolnatite i gi prokolnuva blagoslovenite od Boga koi lažno gi obvinuva za eres, postavuvajḱi se sebesi kako model na božestvenata vera; baranje koe e celosno osporeno od Boga vo negovoto proročko otkrovenie koe go obvinuva, vo Dan. 7:25, deka „ sozdaval namera da gi promeni vreminjata i zakonot “. Zatoa, eresta e vo celoto delo na papskiot režim, so što e napravena nedostojna za nosenje ili donesuvanje na kakva bilo religiozna presuda. Zatoa, večnoto e, vo soglasnost so učenjata od Evreite 7:24, „ nepromenlivoto sveštenstvo “ na Isus Hristos. Zatoa, papstvoto ne može da tvrdi deka svojata moḱ i avtoritet ja prenesuva od Boga vo Isus Hristos; toa može samo nelegalno da mu ja ukrade, so site posledici što takvata kražba ḱe gi ima za sebe i za onie što gi zaveduva. Ovie posledici se otkrieni vo Dan. 7:11. Na Strašniot sud, ḱe pretrpi „ vtora smrt, frlen živ vo ezeroto od ogan i sulfur “, so koe dolgo vreme im se zakanuva na monarsite i na site luǵe, za da mu služat i da mu se plašat: „ I vidov poradi golemite zborovi što gi izgovori rogot, i dodeka gledav, dzverot beše ubien, a negovoto telo beše uništeno, predadeno na ogan za da bide izgoren “. Za vozvrat, Otkrovenieto na Apokalipsata ḱe ja potvrdi ovaa rečenica za pravedniot sud na vistinskiot Bog, navreden i frustriran, vo Otkrovenie 17:16; 18:8; 19:20. Izbrav da prevedam kako „ i ja poništi osnovata na negovoto svetilište “ poradi duhovnata priroda na obvinuvanjata protiv papskiot režim. Vsušnost, hebrejskiot zbor „mekon“ može da se prevede kako: mesto ili baza . I vo slučajot vo prašanje, navistina e poništena osnovata na duhovnoto svetilište . Ovoj termin „ baza “ se odnesuva, spored Ef. 2:20-21, samiot Isus Hristos, „ glaven kamen-temelnik “, no isto taka i celata apostolska osnova vo sporedba so duhovna gradba, odnosno „ svetilište “ vo sopstvenost na Isus Hristos, izgradeno od Bog vrz nego. Navodnoto nasledstvo na Sveti Petar zatoa e pobieno od samiot Bog. Za papizmot, edinstvenoto nasledstvo na Petar e prodolžuvanje na deloto na negovite dželati koi go raspnale po negoviot božestven Učitel. Negoviot režim na inkvizicija verno go reproduciral početniot paganski model. Otkako gi „ promenil vreminjata i zakonot “ što Bog go vospostavil, ovoj netoleranten i surov režim, od čii papski glavi nekoi bile ubijci, ozloglaseni kriminalci, kako što se Aleksandar VI Bordžija i negoviot sin Cezar, dželat i kardinal, svedoči za integralnata ǵavolska priroda na rimokatoličkata papska institucija. Ogromni masakri vrz mirni luǵe bile oslobodeni od ovoj religiozen avtoritet, preku prisilni preobraḱanja, pod smrtna kazna, i religioznite redovi na krstonosnite vojni sprovedeni protiv muslimanite koi ja okupirale zemjata Izrael; zemja prokolnata od Boga od 70-tata godina, kade što Rimjanite dojdoa da go uništat „ gradot i svetosta “, vo soglasnost so ona što e objaveno vo Dan. 9:26, kako posledica na otfrlanjeto na Mesijata od strana na Evreite. „ Temelot na Negovoto svetilište “ se odnesuva na site doktrinarni vistini primeni od apostolite koi gi prenele na idnite generacii preku Svetoto pismo na Noviot zavet; vtoriot od Božjite „ dva svedoci “, spored Otk. 11:3. Od ova tivko svedoštvo, papizmot gi zadržal samo iminjata na heroite na bibliskata vera na koi negovite mnoštvo sledbenici gi obožavaat i im služat vo mnoštvo. Vistinata spored Rim e delumno zapišana vo negoviot „misal“ (vodičot za misata), koj gi zamenuva Božjite „ dva svedoci “; spisite na stariot i noviot zavet koi zaedno go sočinuvaat Svetoto pismo protiv koe se borel so toa što gi ubival svoite verni sledbenici.

Stih 12 od Dan. 8 ḱe ni otkrie zošto samiot Bog bil prinuden da ja podigne ovaa omrazna i odvratna religija. „ Vojskata beše predadena so sekojdnevnite poradi grevot “. Taka, užasnite i gnasni postapki na ovoj režim postoele, po Božja želba, so cel da se kazni „ grevot “, koj, spored 1 Jovanovo 3:4, e prekršuvanje na zakonot. I toa e dejstvo koe veḱe može da se pripiše na Rim, no vo negovata paganska imperijalna faza, bidejḱi grevot tolku težok, koj zaslužuva takva kazna, go doprel Boga na dve isklučitelno čuvstvitelni točki: negovata slava kako Bog sozdatel i kako Pobednik vo Hrista. Ḱe vidime vo Otk. 8:7-8, deka vospostavuvanjeto na papskiot režim, vo 538 godina, pretstavuva vtora kazna, nanesena od Boga i prorečena so predupreduvačkiot simbol na „ vtorata truba “. Na nea ě prethodi druga kazna, izvršena od varvarskite invazii na Evropa, koi stanale neverno hristijanski. Ovie dejstvija se protegaat pomeǵu 395 i 476 godina, pričinata za nanesenite kazni se naoǵa sč ušte pred 395 godina. Taka, se potvrduva datumot 7 mart 321 godina, na koj paganskiot rimski imperator, Konstantin I , so kogo im beše ponuden mir na hristijanite vo imperijata, naredil so dekret napuštanje na praktikata na sabotata, koja ja zamenil so ostatokot od prviot den. Sega, ovoj prv den bil posveten na paganskoto obožavanje na nepobedenoto oboženo sonce. Bog pretrpel dvoen gnev: gubenje na negovata sabota, spomen na negovoto delo kako tvorec i na negovata konečna pobeda nad site negovi neprijateli, no isto taka, namesto toa, proširuvanje na paganskata čest dadena na prviot den, vo samite redovi na učenicite na Isus Hristos. Malkumina ḱe ja razberat važnosta na greškata, bidejḱi mora da sfatime deka Bog ne e samo tvorec na životot, toj e isto taka tvorec i organizator na vremeto, i samo za taa cel gi sozdal dzvezdite na neboto. Sonceto se pojavuva na četvrtiot den za da gi označi denovite, mesečinata za da ja označi noḱta, pa povtorno sonceto i dzvezdite za da gi označat godinite. No, nedelata ne e obeležana od dzvezdite, taa se potpira isklučivo na suverena odluka na Boga, tvorecot. Zatoa, taa ḱe pretstavuva znak na negoviot avtoritet i Bog ḱe se pogriži za toa.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Svetlina vo sabota

 

Vnatrešnata organizacija na sedmicata e isto taka izraz na negovata božestvena volja i Bog ḱe ve potseti na ova vo svoe vreme vo tekstot na negovata četvrta zapoved: „ Seḱavajte se na sabotniot den za da go čuvate svet. Imate šest dena za da ja završite celata svoja rabota, no sedmiot e denot na Jahve, vašiot Bog. Vo nego nema da rabotite nikakva rabota, nitu vie, nitu vašata žena, nitu vašite deca, nitu vašite životni, nitu stranecot što e vo vašite porti, zašto Jahve gi sozdade neboto i zemjata, moreto i sč što e vo niv za šest dena; zatoa go blagoslovi sedmiot den i go osveti .“ „.

Vnimatelno poglednete, vo ovoj citat stanuva zbor samo za broevite „ šest i sedum “; zborot Sabat duri i ne se spomenuva. A vo negovata forma „ sedmi “, reden broj, Sozdatelot-Zakonodavec insistira na stavot deka ovoj sedmi den zafaḱa. Zošto ova insistiranje? Ḱe vi dadam pričina da go promenite, dokolku e potrebno, vašiot pogled na ovaa zapoved. Bog sakal da go obnovi redosledot na vremeto što go vospostavil od sozdavanjeto na svetot. I ako tolku insistira, toa e zatoa što sedmicata e konstruirana po slika na celosnoto vreme na negoviot plan za spasenie: 7000 godini ili potočno, 6000 + 1000 godini. Bidejḱi go iskrivil svojot plan za spasenie, so dvapati udiranje vo karpata Horiv, Mojsej bil sprečen da vleze vo zemniot Hanan. Ova beše lekcijata što Bog sakal da ja pouči za negovata neposlušnost. Od 1843-44 godina, ostatokot od prviot den nosi isti posledici, no ovoj pat, go sprečuva vleguvanjeto vo nebesniot Hanan, nagradata za verata na izbranite ponudena so iskupitelnata smrt na Isus Hristos. Ovoj božestven sud paǵa vrz buntovnicite, bidejḱi, kako i dejstvoto na Mojsej, ostatokot od prviot den ne e vo soglasnost so planot programiran od Boga. Iminjata možat da se menuvaat bez premnogu posledici, no karakterot na broevite e nivnata nepromenlivost. Za Bog Tvorecot, koj go nadgleduva svoeto sozdavanje, progresivnoto odvivanje na vremeto se odviva preku niza od sedumdnevni nedeli. Nepromenlivo, prviot den ḱe ostane prv den, a „ sedmiot “ ḱe ostane „ sedmi “. Sekoj den zasekogaš ḱe ja zadrži vrednosta što Bog mu ja dal, od samiot početok. I Bitie nč uči, vo vtoroto poglavje, deka sedmiot den e predmet na posebna sudbina: toj e „ osveten “, odnosno izdvoen. Dosega, čoveštvoto ja ignoriraše vistinskata pričina za ovaa posebna vrednost, no denes, vo negovo ime, go davam Božjoto objasnuvanje. Vo negovata svetlina, Božjiot izbor stanuva jasen i opravdan: sedmiot den go prorokuva sedmiot milenium od božestveniot globalen proekt od 7.000 sončevi godini, od koi poslednite „ iljada godini “ spomenati vo Otkrovenie 20, ḱe gi vidat izbranite na Isus Hristos kako vleguvaat vo radosta i prisustvoto na nivniot sakan Učitel. I ovaa nagrada ḱe bide dobiena blagodarenie na pobedata na Isus nad grevot i smrtta. Osvetenata sabota poveḱe ne e samo spomen na sozdavanjeto na našiot zemen univerzum od Boga, tuku sekoja nedela go označuva i napredokot kon vleguvanjeto vo nebesnoto carstvo kade što, spored Jovan 14:2-3, Isus „ podgotvuva mesto “ za svoite sakani izbranici. Eve edna mnogu dobra pričina da go sakame i počituvame ovoj svet sedmi den, koga se pojavuva za da go označi krajot na našite nedeli, na zajdisonce, na krajot od šestiot den .

Otsega, koga ḱe gi čitate ili slušate zborovite na ovaa četvrta zapoved, mora da čuete zad zborovite na tekstot, kako Bog mu veli na čovečkoto suštestvo: „Imate 6000 godini da gi sozdadete delata na verata na izbranite, bidejḱi koga ḱe dojde krajot na ova vreme, vremeto na 1000-te godini od sedmiot milenium poveḱe nema da vi pripaǵa vam; toa ḱe bide prodolženo samo za moite izbrani koi vlegoa vo mojata nebesna večnost, preku vistinskata vera priznaena od Isus Hristos.“

Taka, sabotata se pojavuva kako simboličen i proročki znak na večen život rezerviran za otkupenite na zemjata. Isto taka, Isus ja pretstavil so „ skapoceniot biser “ vo svojata parabola citirana vo Matej 13:45-46: „ Carstvoto nebesno e povtorno kako trgovec koj bara ubavi biseri. Našol eden skapocen biser , pa otišol i prodal sč što imal i go kupil .“ Ovoj stih može da dobie dve inverzni objasnuvanja. Izrazot „ carstvo nebesno “ go označuva Božjiot plan za spasenie. Zamisluvajḱi go svojot plan, Isus Hristos se sporeduva sebesi so „ trgovec “ na „ biseri “ koj go bara biserot , najubaviot, najsovršeniot i zatoa, sledstveno, onoj što ja bara najvisokata cena. Za da go pronajde ovoj redok i zatoa skapocen biser , Isus go napuštil neboto i svojata slava i na zemjata po cena na svojata užasna smrt, gi otkupil ovie duhovni biseri za da stanat negova sopstvenost za večnosta. No, obratno, trgovecot e izbraniot koj žednee za apsolutnoto, za božestvenoto sovršenstvo što ḱe bide nagradata za vistinskata vera. I tuka povtorno, za da ja osvoi ovaa nagrada na nebesniot povik, toj gi napušta suetnite i nepravedni zemski vrednosti za da se posveti na toa da mu se pokloni na Boga Tvorecot, što mu e ugodno. Vo ovaa verzija, biserot od golema vrednost e večniot život što go nudi Isus Hristos na svoite izbranici vo proletta 2030 godina.

Ovoj skapocen biser zatoa može da se odnesuva samo na poslednata era na adventizmot; onaa čii posledni pretstavnici ḱe živeat do vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos. Zatoa ovoj skapocen biser gi spojuva sabotata, vraḱanjeto na Hristos i svetosta na poslednite izbranici. Doktrinarnoto sovršenstvo pronajdeno vo ovaa posledna era im dava na svetcite slika na biserot . Nivnoto specifično iskustvo na vleguvanje vo večnosta živi ja potvrduva ovaa slika na biserot . A nivnata privrzanost kon sedmiot den, sabotata, za koja znaat deka go prorokuva sedmiot milenium, im dava na sabotata i sedmiot milenium slika na unikaten skapocen kamen so koj ništo ne može da se sporedi osven „ skapocen biser “. Ovaa ideja ḱe se pojavi vo Otkrovenie 21:21: „ Dvanaesette porti bea dvanaeset biseri ; sekoja porta beše od eden edinstven biser . Ulicata na gradot beše od čisto zlato, kako prodzirno staklo “. Ovoj stih ja naglasuva edinstvenosta na standardot na osvetuvanje što go bara Bog, a vo isto vreme, edinstvenata nagrada za dobivanje večen život so nivnoto vleguvanje vo sabotata na sedmiot milenium preku simbolični „ porti “ što gi pretstavuvaat adventističkite testovi na verata. Poslednite iskupeni ne se podobri od onie što im prethodele. Samo doktrinarnata vistina što Bog im ja objavil ja opravduva nivnata slika kako biseri , koja go nasleduva onoj na sečenite skapoceni kamenja . Bog nikogaš ne pravi isklučoci za luǵeto, no, vo zavisnost od vremeto za koe stanuva zbor, toj go zadržuva pravoto da pravi isklučoci od standardot na svetost potreben za spasenie. Hristijanskata era što se razgleduva se odnesuva prvenstveno na vremeto obeležano so vraḱanjeto na religiozno oficijaliziraniot grev od vospostavuvanjeto na rimskiot papski režim, odnosno od 538 godina. Isto taka, početocite na Reformacijata se opfateni so negovata sočuvstvo i milost, a prekršuvanjeto na sabotata ne se smetalo pred dekretot na Dan. 8:14 stapi na sila, odnosno od proletta 1843 godina. Vo suptilna aluzija, kupuvanjeto na biserot go predlaga Isus vo Otk. 3:18: „ Te sovetuvam da kupiš od mene zlato pročisteno vo ogan, za da se zbogatiš, i beli obleki, za da se oblečeš i da ne se pojavi sramot od tvojata golotija, i očna mast za da gi namačkaš očite, za da možeš da gledaš .“ Ovie raboti, što Isus im gi nudi na onie na koi im nedostasuvaat, gi sočinuvaat elementite što mu davaat na izbraniot simboličen izgled na „ biser “ vo očite i sudot na Gospod Isus Hristos. „ Biserot “ mora da se „ kupi “ od Nego; ne se dobiva besplatno. Cenata e onaa na samoodrekuvanjeto, osnovata na borbata na verata. Vo soodvetniot redosled, Isus nudi da prodade vera testirana so iskušenie što mu dava na izbraniot negovoto duhovno bogatstvo; negovata čista i besprekorna pravednost što ja pokriva duhovnata golotija na prosteniot grešnik; pomošta na Svetiot Duh što gi otvora očite i inteligencijata na grešniot čovek za planot otkrien od Boga vo Negovite sveti spisi na Biblijata.

Vo tekot na 6000 godini od hristijanskata era, Bog čekal do krajot na ovoj zemen ciklus za da im ja otkrie na svoite posledni izbrani veličestvenosta na negoviot svet sedmi den ili osvetena sabota za nivniot odmor. Izbranite koi go razbiraat negovoto značenje sega imaat sekoja pričina da go sakaat i počituvaat kako dar od Isus Hristos. Što se odnesuva do onie koi ne go sakaat i se borat protiv nego, tie imaat i ḱe imaat sekoja pričina da go mrazat zatoa što toa ḱe go označi krajot na nivnoto životinsko zemsko postoenje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Odredbata na Daniel 8:14

 

Dan. 8:12 prodolžuva, velejḱi: „ Rogot ja otfrli vistinata i napreduvaše vo ona što go praveše .“ „ Vistinata “ e, spored Psalm 119:142, „ zakonot “. No, taa e isto taka i apsolutno sprotivna na „ lagata “ koja, spored Isaija 9:14, go karakterizira papskiot „ lažen prorok “ so terminot „ opaška “ što direktno go obvinuva vo Otk. 12:4. Vsušnost, taa ja otfrla vistinata za da gi postavi nejzinite religiozni „ lagi “ na nejzino mesto. Nejzinite „ potfati “ možele da „ uspeat “ samo bidejḱi samiot Bog go predizvikal nejzinoto pojavuvanje za da go kazni hristijanskoto neverstvo praktikuvano od 7 mart 321 godina.

Stihovite 13 i 14 ḱe dobijat vitalno značenje do krajot na svetot. Vo stih 13, svetcite se prašuvaat kolku dolgo ḱe trae iznudata na „ sekojdnevniot “ i na „ razorniot grev “; raboti što štotuku gi identifikuvavme. No, da se zadržime malku na ovoj „ razoren grev “. Predmetnoto uništuvanje e uništuvanjeto na čovečkite duši ili životi. Na krajot, celoto desetkuvano čoveštvo ḱe ja napušti, vo tekot na „ iljada godini “ od sedmiot milenium, planetata Zemja vo nejzinata originalna forma „ bezlična i prazna “, što ḱe ja zasluži, vo Otk. 9:2-11, 11:7, 17:8 i 20:1-3, imeto „ bezdna “ od Bitie 1:2.

„ Svetcite “ isto taka prašuvaat kolku dolgo ḱe bidat „gazeni“ hristijanskata „ svetost i vojska “ ? Vo ovaa scena, ovie „ svetci “ se odnesuvaat kako verni slugi Božji, oživeani kako Daniel, koj e daden kako primer vo Daniel 10:12, od legitimnata želba „ da go razbiraat „božestveniot plan“. Tie dobivaat eden odgovor za trite pokrenati temi vo stih 14.

Spored korekciite i podobruvanjata što Bog me navede da gi napravam od originalniot hebrejski tekst, dadeniot odgovor e: „ Do večerta i utroto, dve iljadi i trista, i svetosta ḱe bide opravdana “. Ova poveḱe ne e nejasen tekst na tradicijata: „ Do dve iljadi i trista večeri i utra i svetilišteto ḱe bide pročisteno “. Poveḱe ne e prašanje na svetilište , tuku na svetost ; zgora na toa, glagolot „ pročisten “ e zamenet so „ opravdan“. „, a tretata promena se odnesuva na izrazot „ večerno utro “ koj navistina e ednina vo hebrejskiot tekst. Na ovoj način, Bog gi otstranuva site opravduvanja od onie koi se obiduvaat da go promenat vkupniot broj delejḱi go so dva, tvrdejḱi deka gi oddeluva večerite od utrata. Negoviot pristap se sostoi vo prezentiranje na edinicata za presmetka „ večerno utro “ koja definira 24-časoven den vo Bitie 1. Samo togaš Duhot go otkriva brojot na ovaa edinica: „2300“. Vkupniot broj na navedeni proročki denovi e taka zaštiten. Glagolot „ opravdano “ ima kako koren, na hebrejski, zborot „pravda“ „tsedeq“. Prevodot što go predlagam zatoa e samiot opravdan. Potoa, greška vo vrska so hebrejskiot zbor „qodesh“ go preveduva ovoj termin so „ svetilište “ što na hebrejski e „miqdash“. Zborot „ svetilište “ e pravilno preveden vo stih 11 od Daniel 8, no nema mesto vo stihovite 13 i 14 kade što Duhot go koristi zborot „qodesh“ što treba da se prevede kako „ svetost “.

Koga znaeme deka „ razorniot grev “ konkretno se odnesuva na napuštanjeto na sabotata, koja samata po sebe e predmet na odredeno božestveno osvetuvanje , ovoj zbor „ svetost “ značitelno go osvetluva značenjeto na proročkata poraka. Bog objavuva deka, na krajot od citiranite „ 2300 večerni utra “, od sekoj što tvrdi deka e svet i „ večna pravda “ steknata od Isus Hristos, ḱe bara počituvanje na ostatokot od negoviot vistinski „ sedmi den “ . Krajot na „ razorniot grev “ podrazbira odrekuvanje od religioznoto obožavanje na nedelata, den na sonceto vospostaven od Konstantin I , paganskiot imperator. Taka, Bog gi vospostavuva, pak, doktrinarnite normi na spasenieto što preovladuvale vo vremeto na apostolite. Samo ovoj termin „ svetost “ gi opfaḱa site doktrinarni vistini na temelite na hristijanskata vera. Imajḱi go kako model i poteklo učenjeto dadeno na Evreite, hristijanskata vera ne nosi ništo novo, osven zamena na životinskite žrtvi so krvta proleana od Isus Hristos na prestolot na milosta skriena vo podzemna peštera locirana pod negovite noze na Golgota, kako što našiot Spasitel posakal da mu ja otkrie i pokaže na svojot sluga Ron Vajat vo 1982 godina. Otkrivanjeto na temite zasegnati od zborot „ svetost “ e progresivno i se protega vo tekot na celiot život, no od 2018 godina, ova vreme e izbroeno i ograničeno, a denes, vo 2020 godina, ostanuvaat samo 9 godini za da se obnovat site aspekti.

Daniel 8:14 e dekret što gi ubiva dušite, bidejḱi promenata vo Božjiot sud rezultira so gubenje na Hristovata ponuda za spasenie za site hristijani koi praktikuvaat rimokatolička nedelna vera. Duhot na nasledenata tradicija na toj način ḱe predizvika večna smrt na mnoštvo luǵe, koi čestopati ne se svesni za nivnata osuda od Boga. Tuka demonstracijata na ljubovta kon vistinata mu ovozmožuva na Boga da ja označi „ razlikata “ vo vrska so sudbinata što gi zasega „ onie koi mu služat i onie koi ne mu služat“ (Mal. 3:18).“

Nekoi buntovni duhovi ḱe sakaat da ja osporat samata ideja za promena što može da se pripiše na Boga, koj samiot izjavuva: „ Jas ne se menuvam “, vo Mal. 3:6. Togaš mora da sfatime deka promenata ostvarena vo 1843-44 godina se sostoi samo vo povtorno vospostavuvanje na prvobitnata norma dolgo iskrivena i transformirana . Zatoa blagoslovot na izbranite od Reformacijata, pripišan i pokraj nivnite nesovršeni dela, pretstavuva isklučitelen karakter, čij doktrinaren aspekt ne može da se pretstavi kako model na vistinska vera. Ovoj poseben sud za prvite reformatori e tolku isklučitelen što Bog go zabeležuva i go otkriva vo Otk. 2:24 kade što im veli na protestantite, pred 1843 godina: „ Ne vi stavam nikakov drug tovar, osven ona što go imate da go čuvate dodeka ne dojdam .“

„ Teškoto “ povrzano so stapuvanjeto vo sila na ovoj dekret od Dan. 8:14 e tolku „ golemo “ što Bog go signalizira toa so objavuvanje na tri „ golemi nevolji “ vo Otk. 8:13. I so tolku seriozni posledici, itno e da se znae datumot na negovoto stapuvanje vo sila. Tokmu ova beše griža na „ sveticite “ od Dan. 8:13. Vremetraenjeto sega e otkrieno kako „ 2300 proročki denovi “ ili 2300 realni sončevi godini, spored kodot daden na Ezekiel, sovremen prorok na Daniel (Ezekiel 4:5-6). Ovaa glava 8, čija tema e da se stavi kraj na rimskiot „ grev “, ḱe gi najde elementite što mu nedostasuvaat vo Dan. 9 kade što, i tamu, ḱe stane zbor za „ stavuvanje kraj na grevot “, no ovoj pat, na prvobitniot „ grev “ što predizvika gubenje na večniot život, ušte od Adam i Eva. Operacijata ḱe se bazira na zemnata služba na Mesijata Isus i na dobrovolnoto prinesuvanje na negoviot sovršen život kako žrtva, za iskupuvanje na grevovite na negovite izbranici, i naglasuvam, samo na niv. Vremeto na negovoto doaǵanje meǵu luǵeto e odredeno so proroštvo vo proročki denovi. Porakata se odnesuva na evrejskiot narod kako prioritet bidejḱi tie se vo sojuz so Boga. Taa mu dava na evrejskiot narod, za da „ stavi kraj na grevot “, period od „ sedumdeset nedeli “ što pretstavuva 490 vistinski den-godini. No, isto taka, ukažuva na načinot na datiranje na početnata točka na presmetkata. „ Od vremeto koga beše objavena vesta deka Erusalim ḱe bide povtorno izgraden, do pomazanikot, ima ... (7 + 62 = 69 nedeli )“. Tri persiski kralevi go dadoa ova ovlastuvanje, no samo tretiot, Artakserks I , go ispolni celosno spored Ezra 7:7. Negoviot kralski dekret beše objaven vo proletta 458 godina p.n.e. Terminot 69 nedeli go smestuva početokot na službata na Isus Hristos vo 26-ta godina. Nasočuvajḱi se osobeno kon poslednite „sedum godini“ rezervirani za deloto na Isus, koj so svojata iskupitelna smrt gi vospostavuva temelite na noviot zavet, Duhot ja pretstavuva vo stih 27 od Dan. 9 ovaa „ sedmica “ od denovi-godini „ vo sredinata “ od koi, so svojata dobrovolna smrt, „ toj gi prekinuva žrtvata i prinosot “; neštata što mu se prinesuvaat na Isus Hristos, za iskupuvanje na grevovite. No, negovata smrt doaǵa pred sč drugo za da „ stavi kraj na grevot “. Kako treba da ja razbereme ovaa poraka? Bog nudi demonstracija na svojata ljubov što ḱe gi osvoi srcata na negovite izbranici koi, za vozvrat na ljubovta i blagodarnosta, ḱe se borat so negova pomoš protiv grevot. 1 Jovanovo 3:6 potvrduva, velejḱi: „ Koj prebiva vo Nego, ne pravi grev; koj greši, ne Go videl, nitu Go poznal “. I ja zajaknuva svojata poraka so mnogu drugi citati.

Na doktrinalno nivo, noviot zavet izgraden od Isus Hristos samo go zamenuva stariot. Taka, dvata zaveti se potpiraat na istata proročka osnova otkriena vo Dan. 9:25. Datumot - 458 zatoa može da posluži kako osnova za presmetuvanje na 70-te nedeli utvrdeni za evrejskiot narod, no i za 2300-te vistinski dena-godini od Dan. 8:14 koi se odnesuvaat na hristijanskata vera. Blagodarenie na ovoj precizen datum, možeme da ja utvrdime smrtta na Mesijata vo 30-tata godina i stapuvanjeto vo sila na dekretot od Dan. 8:14 vo 1843 godina. Dvete poraki doaǵaat da „ stavat kraj na grevot “ so večni smrtni posledici za onie koi uporno gi ignoriraat, edniot kako drugiot, sč dodeka smrtta ne gi pogodi, ili po završuvanjeto na vremeto na kolektivna i individualna blagodat što ḱe prethodi na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Do ovoj moment, životot dozvoluva iskreni preobraḱanja što ovozmožuvaat pristap do statusot na izbraniot.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Popravka za apokalipsa

 

Pišuvanjeto na knigata e celosno izvršeno od Boga. Toj e onoj koj gi izbira zborovite i vo Otk. 22:18-19, toj gi predupreduva preveduvačite i knižnicite koi ḱe bidat odgovorni za prenesuvanje ili prepišuvanje na originalnata prikazna, od generacija na generacija, deka najmalata promena vo zborovite ḱe predizvika da go izgubat spasenieto. Zatoa, ovde imame mnogu posebno delo so mnogu visoka svetost. Možam da go sporedam so gigantska „složuvalka“ čie sklopuvanje ne bi moželo da se završi ako se izmeni i najmaliot originalen del. Zatoa, deloto e božestveno kolosalno i spored svojata priroda, sč što Bog veli vo nego e vistina, no vistina za ishodot od negoviot proekt za spasenie; zatoa što toj go adresira ova proroštvo do svoite „slugi“, potočno, „ negovite robovi “, za krajot na svetot. Proroštvoto ḱe bide tolkuvačko samo koga prorokuvanite elementi ḱe bidat ispolneti ili, vo najgolem del, ispolneti.

Dolžinata na vkupnoto vreme što trebalo da trae božestveniot spasonosen proekt otsekogaš bila ignorirana od luǵeto. Taka, vo sekoe vreme, Božjiot sluga možel da se nadeva deka ḱe go vidi krajot na svetot, a Pavle svedoči za ova so svoite zborovi: „ Ova go velam, braḱa, deka vremeto e kratko ; otsega, onie što imaat ženi neka bidat kako da gi nemaat; onie što plačat, kako da ne plačat; onie što se raduvaat, kako da ne se raduvaat; onie što kupuvaat, kako da nemaat; i onie što go koristat svetot, kako da ne go koristat, zašto oblikot na ovoj svet pominuva (1. Kor. 7:29 do 31).“

Imame prednost pred Pavle što sme vo ova vreme koga Bog e pred da go završi svojot izbor na večnite izbranici. I denes, negoviot inspiriran sovet treba da go sprovedat vistinskite izbranici na našeto posledno vreme. Svetot ḱe pomine i samo večniot život na izbranite ḱe bide prodolžen. Isto taka, zborovite Božji vo Hrista: „ Doaǵam brzo “, vo Otkrovenie 1:3, se vistiniti, sovršeno opravdani i soodvetni za ova naše posledno vreme; devet godini od negovoto vraḱanje, dodeka go pišuvam ovoj tekst.

Vo Dan. 7:25 vidovme deka Rim imal namera da „ gi promeni vreminjata i božestveniot zakon“. Razbiranjeto na misteriite na Apokalipsata na Isus Hristos, dadena na apostol Jovan zadržan na ostrovot Patmos, vo suština se zasnova na poznavanjeto na vistinskoto vreme utvrdeno od Boga. Zatoa, temata za vremeto e fundamentalna za razbiranje na Apokalipsata, koja Bog ja gradi vrz osnova na ovoj poim za vremeto. Zatoa, toj ḱe igra na nepreciznosta na ovie podatoci, taka što knigata ḱe go zadrži svojot bezopasen misteriozen karakter, što ḱe ě ovozmoži da gi pomine 20-te vekovi od našata era bez da bide uništena od obvinetite i osudenite entiteti. Promenetite vreminja, a osobeno kalendarot utvrden od Rim na lažen datum povrzan so raǵanjeto na Isus, ne im dozvolile na izbranite da bidat izmameni koga gi tolkuvaat božestvenite proroštva; Ova e zatoa što Bog vo svoite proroštva pretstavuva traenje čij početok i kraj se baziraat na istoriski dejstvija lesno prepoznatlivi i datirani od specijalizirani istoričari.

No, vo Otkrovenieto, poimot vreme e iskonski, bidejḱi celata struktura na knigata počiva na nego. Taka, kako posledica na toa, nejzinoto razbiranje zaviseše od pravilnoto tolkuvanje na sabotata što go baraše i go obnovi Bog vo 1844 godina. Mojata služba, započnata vo 1980 godina, imaše za cel da ja otkrie važnosta na proročkata uloga na sabotata , koja go prorokuva golemiot odmor na sedmiot milenium, na Boga i Negovite izbranici, temata na Otkrovenie 20. Spored 2 Pet. 3:8, „ eden den e kako iljada godini, a iljada godini se kako eden den “, samo vrskata vospostavena pomeǵu slikata na sedumte dena na sozdavanjeto otkriena vo Bitie 1 i 2 i sedumte iljadi godini od vkupnoto vreme na božestveniot proekt, mi ovozmoži da go razberam sklopot na strukturata na knigata. So ova znaenje, proroštvoto e osvetleno i gi otkriva, biser po biser, site negovi tajni.

Spored toa, proroštvoto stanuva živo i efikasno samo ako porakata može da se povrze so datum vo istorijata na hristijanskata era. Toa e ona što inspiracijata na Svetiot Duh Božji vo Isus Hristos mi ovozmoži da go postignam. Zatoa, možam da ja proglasam ovaa „ mala kniga otvorena “, potvrduvajḱi go ispolnuvanjeto na božestveniot plan objaven vo Otkrovenie 5:5 i 10:2.

 

Vo odnos na svojata arhitektura, vizijata za Apokalipsata go opfaḱa vremeto na hristijanskata era pomeǵu krajot na apostolskata era, okolu 94 godina, i krajot na sedmiot milenium što ḱe sledi po konečnoto vraḱanje na Isus Hristos vo 2030 godina. Zatoa, so poglavjata 2, 7, 8, 9, 11 i 12 od Daniel, go spodeluva pregledot na hristijanskata era. Za hristijanite, glavnoto učenje dobieno so proučuvanjeto na ovaa kniga e klučniot datum proletta 1843 godina utvrden vo Daniel 8:14, no isto taka i esenta 1844 godina vo koja završi testot na verata. Isto taka, od esenta 1844 godina, Bog gi postavi temelite na verata na adventistite na sedmiot den. Ovie dva datuma se tolku važni što Bog ḱe gi iskoristi za da ja strukturiraše svojata vizija za Apokalipsata. Za celosno da go razbereme značenjeto na ovie dva bliski datumi, mora da ja povrzeme 1843 godina so početokot na testot na verata vo proročkata reč. Prvite duhovni žrtvi padnaa na ovoj datum preku nivnoto prezirno otfrlanje na prvata adventistička proklamacija na Vilijam Miler. No, vremeto na iskušenieto im ponudi vtora šansa so negovoto vtoro objavuvanje za vraḱanjeto na Isus na 22 oktomvri 1844 godina. Na 23 oktomvri, sudenjeto završi, i taka Božjiot sud možeše da se formulira i otkrie. Kolektivniot test beše završen, no individualnoto preobraḱanje beše sč ušte možno. Pokraj toa, vo praksa, site adventisti go počituvaa rimskiot nedelen odmor, koj sč ušte ne beše identifikuvan kako grev. A sabotata postepeno beše usvoena od adventistite poedinečno, bez site adventisti da ja realiziraat nejzinata glavna uloga. Ova rasuduvanje me naveduva da ja favoriziram proletta 1843 godina kako datum za krajot na lažnata protestantska vera, a esenskiot datum 23 oktomvri 1844 godina, za početokot na adventizmot blagosloven od Boga. Veḱe, meǵu Evreite, proletta i esenta bea povrzani so toa što dovedoa do pojava na festivali što slavea komplementarni, dijametralno sprotivni temi: večnata pravda na žrtvuvanoto „ jagne “ na proletnata „Pasha“, od edna strana, i krajot na grevot na „ kozata “ ubiena za „denot na pomiruvanje“ na grevovite, na esen, od druga strana. I dvata religiozni praznici go našle svoeto ispolnuvanje na Pashata vo 30-tata godina, vo koja Mesijata Isus go dal svojot život. Proletta 1843 godina i 22 oktomvri 1844 godina se povrzani i po značenje, bidejḱi celta na testot na verata e navistina da se „ stavi kraj na grevot “ spored Daniel 7:24; ona što ja sočinuva odvratnata praktika na nedelen odmor na prviot den, dodeka Bog go naredil za sedmiot, što duri i go osvetil za ovaa upotreba , od krajot na prvata nedela od zemnoto sozdavanje; vo 2021 godina, 5991 godini pred nas.

Isto taka, možeme da go favorizirame datumot na dekretot od Daniel 8:14, koj go definira datumot prolet 1843 godina. Za da go opravdame ovoj izbor, mora da zememe predvid deka ovoj moment gi prekinuva site odnosi vospostaveni dotogaš pomeǵu Boga i negovite sozdanija; Bog koj prezema, od ovoj datum, konečen izbor izgraden vrz dve posledovatelni adventistički objavi. Od proletta 1843 godina, sabotata e zadolžitelna, no Bog ḱe im ja dade na pobednicite na testot duri od esenta 1844 godina, kako blagosloven i osveten znak deka mu pripaǵaat nemu, vo soglasnost so bibliskoto učenje na Ezekiel 20:12-20, kako što vidovme prethodno.

Vo ovaa kniga, pettoto poglavje ima za cel da nč potseti deka, bez pobedata što tolku skapo ja plati Isus Hristos, „ Božjoto Jagne “, seta božestvena pomoš, seta otkriena svetlina bi bila nevozmožna i zatoa, niedna čovečka duša ne bi možela da se spasi. Negovata proročka svetlina gi spasuva negovite izbranici isto kolku i negovoto dobrovolno prifateno raspnuvanje. Verata vo negovata žrtva ni ja pripišuva negovata „ večna pravda “ spored Daniel 7:24, no negovoto Otkrovenie ni go osvetluva patot i ni gi pokažuva duhovnite stapici postaveni od ǵavolot, za da nč natera da ja spodelime negovata užasna sudbina. Vo ovoj slučaj, spasenieto dobiva konkretna forma.

Eve eden primer za ovie suptilni stapici. Biblijata so pravo se smeta i se smeta za pišan Božji zbor. Sepak, ovoj zbor e napišan od luǵe koi se vklopeni vo kontekstot na svoeto vreme. Sega, ako Bog ne se promeni, negoviot neprijatel, ǵavolot, Satana, oportunistički ja menuva svojata strategija i odnesuvanje kon Božjite izbranici, so tekot na vremeto. Zatoa ǵavolot, koj se odnesuva kako „ zmej “, pretstavuvajḱi ja svojata otvorena vojna na progonstvo, vo negovo vreme, no samo za ova vreme, Jovan možeše da izjavi vo 1 Jovanovo 4:1 do 3: „ Vozljubeni, ne veruvajte vo sekoj duh, tuku ispituvajte gi duhovite dali se od Boga, zašto mnogu lažni proroci izlegoa na svetot. Po ova go poznavate Božjiot Duh: sekoj duh što ispoveda deka Isus Hristos dojde vo telo, od Boga e; a sekoj duh što ne go ispoveda Isus ne e od Boga; toa e duhot na antihristot, za čie doaǵanje slušnavte, a koj sega e veḱe vo svetot. “ Spored negovite zborovi, Jovan naveduva „ dojde vo telo “ samo za da go identifikuva Hristos od negovoto svedoštvo od očevidci. No, negovata izjava „ sekoj duh što go ispoveda Isus Hristos dojde vo telo, od Boga e “ ja izgubi svojata vrednost otkako hristijanskata religija padna vo otpadništvo i grev od 7 mart 321 godina, so napuštanje na praktikata na vistinskata sabota na vistinskiot sedmi den osveten od Boga. Praktikata na grev, do 1843 godina, ja namali vrednosta na „ ispovedanjeto “. Isus Hristos dojde vo telo “ i od istiot toj datum, toa ja izgubi celata negova vrednost; poslednite neprijateli na Isus Hristos go baraat negovoto „ ime “ kako što toj objavi vo Matej 7:21 do 23: „ Ne sekoj što mi veli: „Gospodi, Gospodi“, ḱe vleze vo carstvoto nebesno, tuku onoj što ja ispolnuva voljata na mojot Otec, Koj e na nebesata. Mnozina ḱe mi rečat vo onoj den: „Gospodi, Gospodi, ne prorokuvavme li vo Tvoe ime ?“ Ne izgonuvavme li demoni vo Tvoe ime ? I ne napravivme li mnogu čuda vo Tvoe ime ? Togaš ḱe im kažam: Nikogaš ne ve poznavav ; trgnete se od Mene, vie što pravite bezzakonie . „ Nikogaš ne ste se zapoznale “! Zatoa, ovie „ čuda “ gi izvršija ǵavolot i negovite demoni.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Apokalipsata nakratko

 

Vo prologot na poglavje 1, početokot na negovoto slavno Otkrovenie, Duhot ni go pretstavuva podgotvenoto meni za gozbata. Tamu ja naoǵame temata za najavata za slavnoto vraḱanje na Isus Hristos, organizirana veḱe vo 1843 i 1844 godina, za da ja testira univerzalnata i glavno amerikanskata protestantska vera; ovaa tema e seprisutna: stih 3, Zašto vremeto e blizu ; stih 7, Ete, doaǵa so oblacite… ; stih 10, Me fati Duhot vo Gospodoviot den i zad sebe slušnav silen glas kako zvuk na truba . Nosen od Duhot, Jovan se naoǵa na denot na slavnoto vraḱanje na Isus, na Gospodoviot Den , „ golem i strašen den “ spored Mal. 4:5, a zad sebe go ima istoriskoto minato na hristijanskata era pretstaveno pod simbolot na sedum iminja pozajmeni od sedum gradovi od Azija (denešna Turcija). Potoa, kako vo Daniel, trite temi : pisma, pečati i trubi, paralelno ḱe ja opfatat celata hristijanska era, no sekoja od niv e podelena na dve poglavja. Detalnoto proučuvanje ḱe otkrie deka ovaa podelba se vrši na klučniot datum 1843 godina utvrden vo Daniel 8:14. Vo ramkite na sekoja tema, porakite prilagodeni na duhovnite normi utvrdeni vo Daniel, za celnite epohi, doaǵaat da označat 7 momenti od opfatenoto vreme; 7, brojot na božestveno osvetuvanje koj služi kako negov „ pečat “ i koj ḱe bide temata na Otkrovenie 7.

Slednoto objasnuvanje nikogaš ne bilo efektivno bidejḱi poimot vreme se otkriva samo preku značenjeto na iminjata na „sedumte crkvi“ citirani vo prvoto poglavje. Vo temata na pismata, od Otkrovenie 2 i 3, ne naoǵame preciznost vo formata: „prviot angel, vtoriot angel... itn.“; kako što ḱe bide slučajot so „ pečatite, trubite i sedumte posledni zla na Božjiot gnev “. Taka, nekoi možele da veruvaat deka porakite bile upateni, navistina i bukvalno, do hristijanite što živeele vo ovie gradovi na drevna Kapadokija, vo denešna Turcija. Redosledot po koj proroštvoto gi pretstavuva iminjata na ovie gradovi, hronološki go sledi redosledot po koj religioznite istoriski fakti se ispolnile niz celata hristijanska era. I spored otkrovenijata veḱe dobieni od knigata na Daniel, Bog go definira karakterot što mu go dava na sekoja era preku značenjeto na imeto na negoviot grad. Posledično, otkrieniot redosled se preveduva na sledniov način:

1- Efes : značenje: lansiranje (na Sobranieto ili svetilišteto Božjo).

2- Smirna : značenje: smirna (prijaten miris i balsamiranje na mrtvite za Boga; rimski progoni na vernite izbrani pomeǵu 303 i 313 godina).

3- Pergam : značenje: preljuba (od napuštanjeto na sabotata, 7 mart 321 godina. Vo 538 godina, papskiot režim vospostavil religiozno oficijaliziran ostatokot od prviot den preimenuvan vo nedela).

4- Tijatir : značenje: gnasotija i smrtno stradanje (ja označuva erata na protestantskata reformacija koja otvoreno ja osuduvala ǵavolskata priroda na katoličkata vera; era što se odnesuva na 16 vek kade što blagodarenie na mehaničkoto pečatenje, bilo ohrabreno širenjeto na Biblijata).

5- Sardis : dvojno i sprotivno značenje: grčevitok i skapocen kamen. (Otkriva ja presudata što Bog ja donesuva na testot na verata od 1843-1844 godina : grčevitoto značenje se odnesuva na otfrlenata protestantska vera: „ Ti si mrtov “, a skapoceniot kamen gi označuva izbranite koi go dobile testot: „ tie ḱe odat so mene vo beli obleki zatoa što se dostojni za toa “.)

6- Filadelfija : značenje: bratska ljubov (skapocenite kamenja od Sard se sobiraat vo institucijata na adventistite na sedmiot den od 1863 godina; porakata se dodeluva za godinata 1873 definirana vo Daniel 12:12. Blagoslovena vo toa vreme, sepak, taa e predupredena protiv rizikot da ě bide „ odzemena krunata “).

7- Laodikija : što znači: luǵeto se sudeni: „ ni studeno ni toplo, tuku mlako “ ( Filadelfija e taa što ja „ zede svojata kruna “: „ Beden si, nesreḱen, siromašen, slep i gol “. Institucijata ne zamisluvala deka ḱe bide testirana i iskušena, pomeǵu 1980 i 1994 godina, so test na verata identičen na onoj što im go donese na nejzinite pioneri od 1844 godina nivniot božestven blagoslov: vo 1994 godina, institucijata padna, no porakata prodolži preku rasfrlanite adventisti koi Bog gi identifikuvaše i izbra spored nivnata ljubov kon negovata otkriena proročka svetlina i spored nežnata i pokorna priroda što gi karakterizira vistinskite učenici na Isus Hristos vo site epohi ).

„ Vo prodolženieto “ na zemnoto vreme koe završi so slavnoto vraḱanje na Hristos Bog, Otk. 4 ḱe prikaže, preku simbolot na „24 prestoli“, scena od nebesniot sud ( na neboto ) kade što Bog ḱe gi sobere svoite izbrani za da im sudat na mrtvite zli. Paralelno so Otk. 20, ova poglavje gi opfaḱa „iljada godini“ od sedmiot milenium. Pojasnuvanje: zošto 24, a ne 12 prestoli? Poradi podelbata na hristijanskata era na dva dela na datumite 1843-1844 godina na početokot i krajot na testot na verata vo toa vreme.

Potoa, kako važna zabeleška, Otkrovenie 5 ḱe ja istakne važnosta na razbiranjeto na knigata na proroštvata; što ḱe bide ovozmoženo samo preku pobedata što ja izvojuva našiot božestven Gospod i Spasitel Isus Hristos.

Vremeto na hristijanskata era ḱe bide povtorno razgledano vo Otk. 6 i 7 pod pogledot na nova tema: temata na „sedumte pečati“. Prvite šest ḱe gi pretstavat glavnite akteri postaveni na scenata i znacite na vremeto što gi karakteriziraat dvata dela od podelbata na hristijanskata era: do 1844 godina, za Otk. 6; i od 1844 godina, za Otk. 7.

Potoa doaǵa temata za „ trubite “ koi simboliziraat predupreduvački kazni za prvite šest od Otk. 8 i 9, i konečna kazna, za „ sedmata truba “, sekogaš izdvoena, vo Otk. 11:15 do 19.

Po Otk. 9, Otk. 10 se fokusira na krajot na svetot, potsetuvajḱi na duhovnata sostojba na dvata golemi neprijateli na Isus Hristos koi tvrdat deka se negovi sledbenici: katoličkata vera i protestantskata vera, na koi im se pridružuva oficijalniot adventizam, koj e padnat od 1994 godina. Poglavje 10 go zatvora prviot del od otkrovenijata na knigata. No, važni glavni temi ḱe bidat razgledani i razvieni vo poglavjata što sledat.

Taka, Otk. 11 ḱe go prodolži pregledot na hristijanskata era i ḱe ja razvie, glavno, važnata uloga na Francuskata revolucija, čij vospostaven nacionalen ateizam go koristi Bog, pod simboličnoto ime „ dzverot što izleguva od bezdnata “, za da ja uništi moḱta na katoličkiot režim na „ dzverot što izleguva od moreto “, vo Otk. 13:1. Univerzalniot religiozen mir, povikan vo Otk. 7, na toj način ḱe bide postignat i zabeležan vo 1844 godina. Potoa, zemajḱi go ovoj revolucioneren režim kako slika na pretstojnata Treta svetska vojna ili „ 6-ta truba “ od Otk. 9:13, što ja pretstavuva vistinskata „ vtora maka “ so objavuvanjeto na Otk. 8:13, se pretstavuva poslednata tema na „ sedmata truba “, koja se ispolnuva so vraḱanjeto vo slava na Isus Hristos.

Vo Otk. 12, Duhot ni dava ušte eden pregled na hristijanskata era. Toj gi nadopolnuva svoite informacii, osobeno vo vrska so situacijata na ǵavolot i negovite angelski sledbenici. Toj ni kažuva deka po negovata pobeda na krstot, vo nebesnoto ime Mihail , veḱe spomenato vo Dan. 10:13, 12:1, imeto što go nosel na neboto pred negovata čovečka inkarnacija vo Isus, našiot Gospod go isčistil neboto od nivnoto zlobno prisustvo i deka tie zasekogaš go izgubile pristapot do nebesnite dimenzii sozdadeni od Boga. Ova e dobra vest! Pobedata na Isus imala sreḱni nebesni posledici za našite nebesni braḱa, koi bile izbaveni od iskušenijata i mislite na demonite. Od ova proteruvanje, tie se ograničeni na našata zemska dimenzija, kade što ḱe bidat ubieni so Božjite zemski neprijateli vo 2030 godina pri slavnoto vraḱanje na Hristos Bog. Vo ovoj pregled, Duhot gi prikažuva nizite na „ zmejot “ i „ zmijata “, koi označuvaat, soodvetno, dvete strategii na borbata na ǵavolot: otvoreno vojuvanje , na osudeniot carski ili papski Rim, i izmamničkoto religiozno zaveduvanje na otkrienoto, rečisi humanističko rimsko vatikansko papstvo. Vo suptilni sliki pozajmeni od iskustvata na Evreite, „ zemjata ja otvora ustata “ za da ja progolta papskata agresija na katoličkite ligi. Kako što vidovme, deloto ḱe go izvršat ateističkite francuski revolucioneri. No, isto taka, ḱe go započnat i protestantskite trupi na lažno, agresivno, voinstveno hristijanstvo. Pregledot ḱe završi so povikuvanje na „ ostatokot od semeto na ženata“ . Potoa Duhot ja dava svojata definicija za vistinskite svetci na poslednoto vreme: „ Tuka e trpenieto na svetcite, koi gi pazat Božjite zapovedi i cvrsto go držat svedoštvoto na Isus “. So ovie termini, Duhot gi označuva onie koi, kako mene, se držat do negovoto proročko Otkrovenie i ne dozvoluvaat nikoj da im go otkine, sobirajḱi gi do kraj biserite dadeni od neboto.

Glava 13 gi pretstavuva dvata agresivni religiozni neprijateli koi se nositeli na hristijanskata vera. Kako takvi, gi prikažuva kako dve „ dzverki “, od koi vtorata proizlegla od prvata, kako što sugerira odnosot pomeǵu zborovite „ more i kopno “ vo izveštajot od Bitie, koi gi definiraat vo ovaa glava 13. Prvata dejstvuvala pred 1844 godina, a vtorata ḱe se pojavi samo vo poslednata godina od vremeto na Zemjata, so što se označuva krajot na vremeto na blagodatta što im se nudi na luǵeto. Ovie dve „ dzverki “ se, za prvata, katoličkata, majkata crkva, a za vtorata, protestantskite reformirani crkvi što proizlegle od nea, nejzinite ḱerki.

Opfaḱajḱi go samo vtoriot del od hristijanskata era od 1844 godina, Otkrovenie 14 gi povikuva trite poraki na vistinite na Adventistite na sedmiot den so večni uslovi: slavata Božja koja bara obnovuvanje na praktikuvanjeto na negovata sveta sabota, negovata osuda na rimokatolicizmot i negovata osuda na protestantizmot koj ja počituva negovata nedela koja toj ja označuva kako „ beleg “ na čovečkiot i ǵavolski avtoritet i na carskiot i na papskiot Rim. Koga vremeto na podgotvitelnata misija ḱe završi, posledovatelno, so voshituvanjeto na izbranite svetci pretstaveni so „ žetvata “ i uništuvanjeto na buntovnite učiteli i site nevernici, dejstvija pretstaveni so „ grozdot “, zemjata povtorno ḱe stane „ bezdnata “ na prviot den na sozdavanjeto, lišena od sekakov oblik na zemen život. Sepak, ḱe go održi vo život „ iljada godini “ izbraniot žitel, Satanata, samiot ǵavol, koj go čeka svoeto uništuvanje na posledniot sud, kako i site drugi buntovni luǵe i angeli.

Otk. 15 se fokusira na vremeto na krajot na probnata kazna.

Otk. 16 gi otkriva „ sedumte posledni zla na Božjiot gnev “ koi, po završuvanjeto na vremeto na milost, gi pogoduvaat poslednite neverni buntovnici koi stanuvaat sč poagresivni, do toj stepen što naložuvaat smrt na onie što ja počituvaat božestvenata sabota neposredno pred sedmata zla.

Otk. 17 e celosno posvetena na identifikuvanjeto na „golemata bludnica“ narečena „ Golemiot Vavilon “. Taka Duhot go narekuva carskiot i papski „ golem grad “, Rim. Božjiot sud vrz nego e jasno otkrien. Poglavjeto, isto taka, go najavuva nejziniot iden sud i uništuvanje so ogan, bidejḱi Jagneto i negovite verni izbranici ḱe ja pobedat.

Otk. 18 se fokusira na vremeto na „ berbata “ ili kaznuvanjeto na „ Golemiot Vavilon “.

Otk. 19 go prikažuva slavnoto vraḱanje na Isus Hristos i negovata konfrontacija so teroriziranite buntovnički sili na zemjata.

Otk. 20 se fokusira na iljadagodišniot period od sedmiot milenium, koj se doživuva mnogu različno: na neboto od strana na izbranite, a na pustata zemja, vo izolacija od strana na Satana. Na krajot od iljada godini, Bog ḱe go organizira konečniot sud: uništuvanje so nebesen i podzemen zemen ogan na site zemni čovečki i nebesni angelski buntovnici.

Otk. 21 ja prikažuva slavata na sobranieto formirano so sobiranjeto na izbranite otkupeni so krvta na Isus Hristos. Sovršenstvoto na izbranite e ilustrirano so sporedbi so najskapocenite nešta na zemjata: zlato, srebro, biseri i skapoceni kamenja.

Otk. 22 vo slika go evocira vraḱanjeto vo izgubeniot Edem, pronajden i instaliran za večnosta na zemjata na grevot, obnoven i transformiran za da stane univerzalen prestol na edniot i edinstven golem Bog, tvorec, zakonodavec i spasitel koj dominira nad site svoi univerzumi so svoite zemni otkupeni.

So ova završuva ovoj kratok pregled na knigata Otkrovenie, čie detalno proučuvanje ḱe go potvrdi i zajakne ona štotuku beše kažano.

Go dodavam ova visoko duhovno objasnuvanje koe go otkriva skrienoto rasuduvanje na Božjiot um. Toj dostavuva neočekuvani poraki preku suptilni aluzii što Biblijata ḱe ni gi rasvetli. Sledejḱi gi, vo konstruiranjeto na Apokalipsata, istite proceduri što gi koristel za konstruiranje na svoite otkrovenija dadeni na Daniel, Bog potvrduva deka „ ne se menuva “ i deka ḱe bide „ večno ist “. Isto taka, vo Apokalipsata go najdov istiot metod na paraleliziranje na tri temi, a toa se „ pismata do sobranijata “, „ pečatite “ i „ trubite “. Spored Apokalipsata 5, kade što Apokalipsata e pretstavena so kniga zatvorena so „ sedum pečati “, samo otvoranjeto na „ sedmiot pečat “ ḱe ovlasti pristap do dokazite što ḱe gi potvrdat vo poglavjata 8 do 22 , tolkuvanjata i somnevanjata pokrenati od proučuvanjeto na poglavjata 1 do 6. Zatoa, poglavjeto 7 e klučot za vleguvanje vo razbiranjeto na otkrienite misterii. I nemojte da se iznenadite, bidejḱi nejzinata tema e tokmu sabotata, koja ja pravi celata razlika pomeǵu vistinskata i lažnata svetost od 1843 godina. Zatoa, vo Apostol.7 ja naoǵame golemata vistina što ja zaeba protestantskata religija vo proletta 1843 godina. Apokalipsata samo ḱe go potvrdi ova fundamentalno učenje otkrieno na Daniel. No, za adventizmot, koj izleze od nego na toj datum, pobednički, Apokalipsata ḱe otkrie za 1994 godina, test što ḱe go zaebava. Ovaa nova svetlina, ušte ednaš, „ povtorno “, ḱe napravi „ razlika pomeǵu onie što mu služat na Boga i onie što ne mu služat “, ili poveḱe.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vtor del: Detalna studija na Otkrovenieto

 

 

Otkrovenie 1: Prolog – Vraḱanjeto na Hristos –

adventistička tema

 

 

Prezentacijata

Stih 1: „ Otkrovenieto na Isusa Hrista, koe Mu go dade Bog, za da im pokaže na Svoite slugi što treba brzo da se sluči; i go isprati i mu go najavi preku Svojot angel na Svojot sluga Jovan... “

Jovan, apostolot kogo Isus go sakaše, e čuvar na ova božestveno Otkrovenie što go dobiva od Otecot vo imeto na Isus Hristos. Jovan, na hebrejski „Johan“, znači: Bog dal; i toa e isto taka i moeto ime. Ne reče li Isus: „ na onoj koj ima, ḱe mu se dade poveḱe “? Ovaa poraka e „ dadena “ od „ Bog “, Otecot, zatoa so neograničena sodržina. Zašto od svoeto voskresenie, Isus Hristos gi zel svoite božestveni atributi i kako nebesen Otec može, od neboto, da dejstvuva vo korist na svoite slugi ili potočno na svoite „ robovi “. Spored izrekata, „predupreden e vooružen“. Bog e na ova mislenje i go dokažuva toa, upatuvajḱi otkrovenija za idninata do svoite slugi. Izrazot „ ona što mora da se sluči brzo “ može da dojde kako iznenaduvanje koga znaeme deka porakata e dadena vo 94 godina od n.e. i deka denes sme vo 2020-2021 godina, vremeto na pišuvanje na ovoj dokument. No, otkrivajḱi gi negovite poraki, ḱe razbereme deka ova „ vednaš “ » dobiva bukvalno značenje, bidejḱi nivnite primateli ḱe bidat sovremenici na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Ovaa tema ḱe bide seprisutna vo Apokalipsata, bidejḱi Apokalipsata e upatena do poslednite „adventisti“ izbrani od Boga, preku vera demonstrirana vo posleden test izgraden vrz podatocite od Otk. 9:1 do 12, koi se zanimavaat so temata na „ pettata truba “. Vo ova poglavje, stihovite 5 i 10 naveduvaat proročki period od „ pet meseci “ pogrešno protolkuvan do mene. Vo moeto proučuvanje na temata, ova vremetraenje opredeli nov datum što trebaše da go objavi vraḱanjeto na Isus za 1994 godina, vistinskata 2000 godina od vistinskoto raǵanje na Hristos. Ovoj test na verata go zaeba, za posleden pat, oficijalniot adventizam, koj stana mlak i formalistički, i koj se podgotvuvaše da skluči dogovor so onie što Bog gi otkriva kako negovi neprijateli vo negovata Apokalipsa. Od 2018 godina, go znam datumot na vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos, i toj ne se bazira na nikakvi podatoci od proroštvata na Daniel i Otkrovenie, čii numerički traenja bea ispolneti so ispolnuvanje na nivnata uloga na prosejuvanje vo odredenite vreminja. Vistinskoto vraḱanje na Isus može da se razbere od izveštajot od Bitie, veruvajḱi deka sedumte dena od našite nedeli se izgradeni vrz slikata na 7000 godini od celiot proekt zamislen od Boga, za da gi eliminira grevot i grešnicite i da gi donese vo svojata večnost svoite sakani izbranici izbrani vo tekot na prvite 6000 godini. Kako i proporciite na evrejskoto svetilište ili šatorot, vremeto na 6000 godini e sostaveno od tri tretini od 2000 godini. Početokot na poslednata tretina beše obeležan, na 3 april, 30, so iskupitelnata smrt na našiot Spasitel Isus Hristos. Evrejskiot kalendar go potvrduva ovoj datum. Zatoa, negovoto vraḱanje e postaveno za proletta 2030 godina, odnosno 2000 godini podocna. Znaejḱi deka vraḱanjeto na Hristos e pred nas, tolku blisku, zborot „ vednaš“ „od zborovite na Isus e sovršeno opravdano. Taka, iako ostanala poznata i čitana niz vekovite, knigata Otkrovenie ostanala zatvorena, zamrznata, zapečatena, sč do vremeto na krajot, koe se odnesuva na našata generacija.“

Stih 2: „... koj posvedoči za slovoto Božjo i za svedoštvoto na Isusa Hrista i za sč što vide ...“

Jovan svedoči deka go dobil svoeto videnie od Boga. Vizija što go sočinuva svedoštvoto za Isus Hristos, koe Otkrovenie 19:10 go definira kako „ duh na proroštvoto “. Porakata se zasnova na „ videni “ sliki i slušnati zborovi. Jovan bil izvlečen od zemskite nepredvidlivosti od Božjiot Duh, koj mu gi otkril preku sliki golemite temi na religioznata istorija na hristijanskata era; taa ḱe završi so negovoto slavno i strašno vraḱanje za negovite neprijateli.

Stih 3: „ Blažen e onoj što čita i onie što gi slušaat zborovite na ova proroštvo i gi pazat napišanite vo nego! Zašto vremeto e blizu .“

Jas go zemam za sebe delot što e moj, blagoslovot za „ onoj što gi čita “ zborovite na proroštvoto, bidejḱi Gospod mu dava na glagolot čita precizno logično značenje. Toj go objasnuva toa vo Isaija 29:11-12: „ Celoto otkrovenie e za vas kako zborovi na zapečatena kniga, koja mu e dadena na čovek koj znae da čita, velejḱi: „Čitaj go ova!“ A toj odgovara: „Ne možam, bidejḱi e zapečateno;“ ili kako kniga što mu e dadena na čovek koj ne znae da čita, velejḱi: „Čitaj go ova!“ A toj odgovara: „Ne znam da čitam .““ Stih 13, koj sledi, ja otkriva pričinata za ovaa nesposobnost: „ Gospod reče: Koga ovoj narod se približuva kon mene, tie me počituvaat so ustata i so usnite, no nivnoto srce e daleku od mene, a stravot što go imaat od mene e samo pravilo na čovečkata tradicija .“ Terminot „ zapečaten “ ili „zapečaten“ go opišuva aspektot na Apokalipsata, nečitliv zatoa što e zapečaten. Zatoa, za da go otvoram i celosno da go otpečatam, jas, ušte eden Jovan od poslednoto vreme, sum povikan od Boga; ova e za site negovi vistinski izbranici „ da gi slušnat i da gi čuvaat “ vistinite otkrieni vo zborovite i slikite na proroštvoto. Ovie glagoli značat „da razberat i da gi primenat vo praksa“. Vo ovoj stih, Bog gi predupreduva svoite izbranici deka ḱe ja primat, od eden od nivnite braḱa vo Hrista, „ onoj što čita “, svetlinata što gi objasnuva misteriite na proroštvoto, za da možat tie, pak, da se raduvaat vo nego i da go primenat negovoto učenje vo praksa. Kako i vo vremeto na Isus, verata, doverbata i poniznosta zatoa ḱe bidat mnogu neophodni. So ovoj metod, Bog gi prosejuva i otstranuva luǵeto koi se premnogu gordi za da bidat poučeni. Zatoa im velam na izbranite: „Zaboravete go čovekot, ovoj mal državen službenik preveduvač i predavatel, i poglednete go vistinskiot Avtor: Semoḱniot Bog Isus Hristos“.

Stih 4: „ Jovan do sedumte crkvi što se vo Azija: blagodat vam i mir od Onoj što e, i Koj beše, i Koj ḱe dojde; i od sedumte duhovi što se pred Negoviot prestol ...“

Povikuvanjeto na „ sedum sobranija “ e somnitelno, bidejḱi Sobranieto so golemo A e, edno, večno. „ Sedum sobranija “ zatoa nužno go označuva obedinetoto Sobranie na Isus Hristos vo sedum obeležani i posledovatelni epohi. Ova ḱe bide potvrdeno i veḱe znaeme deka Bog ja deli hristijanskata era na 7 posebni vreminja. Povikuvanjeto na Azija e korisno i opravdano , bidejḱi iminjata pretstaveni vo stih 11 se onie na gradovi što postojat vo Mala Azija, vo drevna Anadolija, locirani zapadno od denešna Turcija. Duhot veḱe ja potvrduva granicata na Evropa i početokot na aziskiot kontinent. No, zborot Azija , kako i zborot Anadolija, krie duhovna poraka. Tie značat: izgrejsonce na akadski i grčki jazik, i zatoa sugeriraat na logorot Božji što go posetil Isus Hristos, „ izgrejsonceto “, vo Luka 1:78-79: „ Preku utrobata na milosta na našiot Bog, preku koe izgrejsonceto odozgora nč poseti, za da im dade svetlina na onie što sedat vo temnina i vo senka na smrtta, za da gi nasoči našite noze kon patot na mirot. “ Toj e isto taka „ sonce na pravdata “ od Mal. 4:2: „ No, za vas što se boite od moeto ime, ḱe izgree sonceto na pravdata so isceluvanje vo negovite krilja; i vie ḱe izlezete i ḱe skokate kako telinja od štalata. “ Formulata na pozdravot e vo soglasnost so pismata što hristijanite gi razmenuvale vo vremeto na Jovan. Sepak, Bog e označen so nov, dosega nepoznat izraz: „ od onoj što e, i koj beše, i koj ḱe dojde .“ Ovoj izraz samo go prenesuva, na originalniot grčki jazik i drugi prevodi, značenjeto na hebrejskoto ime Božjo: „JaHve“. Toa e glagolot „da se bide“ konjugiran vo treto lice ednina od nesvršenoto vreme na hebrejskiot jazik. Ova vreme, narečeno nesvršeno, go izrazuva ostvarenoto koe se protega vo vremeto, bidejḱi segašnoto vreme ne postoi vo konjugacijata na hebrejskiot. „ i koe doaǵa “, dopolnitelno ja potvrduva temata za vraḱanjeto na Isus Hristos, adventizmot. Otvoranje na hristijanskata vera za paganite e taka potvrdeno; za niv Bog go prilagoduva svoeto ime. Potoa, se pojavuva ušte edna novina što go označuva Svetiot Duh: „ sedumte Duhovi koi se pred Negoviot prestol “. Ovoj citat ḱe se pojavi vo Otk. 5:6. Brojot 7 označuva osvetuvanje, vo ovoj slučaj, ona na božestveniot Duh izlean vo negovite sozdanija, zatoa, „ pred Negoviot prestol “. Vo Otk. 5:6, „ zaklanoto jagne “ e povrzano so ovie simboli, proroštvoto na toj način ja potvrduva božestvenata semoḱ na Isus Hristos. „ Sedumte Božji Duhovi “ se simbolizirani so „ sedumgrankiot sveḱnik “ na evrejskiot šator koj go prorokuva planot na spasenieto na Božjiot proekt. Negovata programa beše taka jasno iscrtana. Od Adam, 4000 godini, a so svojata smrt Isus gi iskupuva grevovite na izbranite na 3 april, 30, toj na toj način go kine zavesata na grevot i im otvora pristap do rajot na iskupenite izbrani vo tekot na poslednite dve iljadi od šeste iljadi godini programirani za izbor na izbranite rasfrlani, do krajot na svetot, meǵu narodite na celata zemja.

Stih 5: „ ...i od Isusa Hrista, verniot svedok, prvoroden od mrtvite i knez na zemnite carevi! Na Onoj, Koj nč vozljubi i nč izmi od našite grevovi vo Svojata krv. “

Imeto „ Isus Hristos “ e povrzano so zemskata služba što Bog došol da ja izvrši na zemjata. Ovoj stih nč potsetuva na negovite izvršeni dela za da go dobie spasenieto po blagodat što im ja nudi samo na svoite izbrani. Vo svojata sovršena vernost kon Boga i negovite vrednosti, Isus bil „ verniot svedok “ predložen kako model što treba da go imitiraat negovite apostoli i učenici od site vreminja, vklučuvajḱi gi i našite. Negovata smrt bila prorečena so smrtta na prvoto životno ubieno za da gi obleče Adam i Eva vo nivnata golotija po nivniot grev. Preku nego, toj zatoa bil navistina „ prvoroden od mrtvite “. No, isto taka, poradi negovata božestvena važnost, samo negovata smrt imala efikasnost i moḱ da gi osudi ǵavolot, grevot i grešnicite. Toj ostanuva „ prvoroden “ nad sč „prvoroden“ vo religioznata istorija. Imajḱi ja predvid svojata smrt, potrebna za da go iskupi grevot na svoite izbrani, Bog gi ubi site čovečki i životinski „ prvorodeni “ na buntovniot Egipet, slikata na grevot, za da go „ izbavi “ svojot evrejski narod od ropstvoto, koj veḱe bil simbol i slika na „ grevot “. Kako „ prvoroden “, duhovnoto pravo na raǵanje mu pripaǵa nemu. Pretstavuvajḱi se sebesi kako „ knez na zemnite carevi “, Isus se pravi sluga na negovite iskupeni. „ Carevite na zemjata “ se onie koi vleguvaat vo negovoto carstvo, iskupeni so negovata krv; tie ḱe ja nasledat obnovenata zemja. Začuduvački e da se otkrie nivoto na poniznost, sočuvstvo, prijatelstvo, bratstvo i ljubov na nebesnite suštestva koi ostanale verni na božestvenite standardi na nebesniot život. Na zemjata, Isus gi izmi nozete na svoite apostoli, potvrduvajḱi deka e „ Gospodar i Gospod “. Na neboto, toj večno ḱe bide „ knez “ na svoite „ carevi “. No, „ carevite “ ḱe bidat i slugi na svoite braḱa. Isto taka, davajḱi si ja titulata „ knez “, Isus se stava na isto nivo so ǵavolot, negoviot porazen protivnik i konkurent, kogo go narekuva „ knez na ovoj svet “. Voplotuvanjeto na Boga vo Isus beše motivirano od lice v lice na dvajcata „ knezovi “; sudbinata na svetot i onaa na negovite suštestva zavisat od moḱta na golemiot pobednik, Isus Mihail Jahve. No, Isus svojata pobeda ja dolži samo delumno na svojata božestvenost, bidejḱi se boreše protiv ǵavolot pod ednakvi uslovi, vo telo od meso identično so našeto, 4000 godini po bitkata što ja zagubi prviot Adam. Negovata sostojba na umot i negovata rešitelnost da pobedi so cel da gi spasi samo svoite izbrani mu ja dadoa pobedata. Toj go otvori patot za svoite izbrani, pokažuvajḱi deka edno poslušno „ jagne “ može da gi pobedi „ volcite “ što progoltuvaat meso i duhovi, so pomoš na verniot i vistinski Bog.

Stih 6: „ I nč napravi carstvo i sveštenici na Boga i Negoviot Tatko; Nemu slava i vlast vo site vekovi. Amin! “

Jovan e toj što definira što go sočinuva Soborot na izbranite. Vo Isus Hristos, drevniot Izrael prodolžuva vo duhovnite formi prorečeni vo obredite na stariot zavet. Služejḱi mu na „ Carot na carevite i Gospodarot na gospodarite “, vistinskite izbrani go delat negovoto carstvo i so nego gi sočinuvaat graǵanite na nebesnoto carstvo. Tie se isto taka duhovni „ sveštenici “, bidejḱi tie služat vo hramot na svoeto telo, vo koj mu služat na Boga, nudejḱi se sebesi vo svetost za negovata služba. I preku svoite molitvi do Boga, tie go prenesuvaat temjanot što se nudi na oltarot za temjan vo drevniot hram vo Erusalim. Razdelbata pomeǵu Isus i Otecot e zabluduvačka, no odgovara na koncepcijata što mnogu lažni hristijani ja imaat za taa tema. Ova odi dotamu što se tvrdi deka go „počituvaat“ Sinot na smetka na Otecot. Ova e greška ili grev na hristijanskata vera od 7 mart 321 godina. Za mnogumina, odmorot vo sabota e obred što se odnesuva samo na Evreite od stariot zavet, domostrojot na Otecot. Bidejḱi Otecot i Isus se edna ličnost, tie ḱe go pretrpat gnevot na Isus kogo mislele deka go počituvaat. Vo svojata božestvena priroda kako Otec, Isus ja nosi, i za večnosta, „ slavata i moḱta, vo večni vekovi! Amin! “ „ Amin “ što znači: vistina e! Vistina!

 

 

Adventistička tema

Stih 7: „ Ete, doaǵa so oblaci. I sekoe oko ḱe go vidi, i onie što go probodoa. I site pleminja na zemjata ḱe zaridaat poradi nego. Da, amin! “

Tokmu koga ḱe se vrati, Isus ḱe ja pokaže svojata slava i moḱ. Spored Dela 1:11, toj ḱe se vrati „ na istiot način kako što se voznese na neboto “, no negovoto vraḱanje ḱe bide vo ekstremna nebesna slava što ḱe gi zaplaši negovite neprijateli; „ onie što go probodoa “ sprotivstavuvajḱi se na negoviot vistinski plan. Zašto ovoj izraz se odnesuva samo na čovečkite suštestva sovremeni so negovoto doaǵanje. Koga negovite slugi se zakanuvaat so smrt ili se ubivaat, Isus ja deli nivnata sudbina zatoa što se identifikuva so niv: „ I carot ḱe im odgovori: ‚Vistina vi velam, dokolku mu go napravivte toa na eden od ovie najmali od ovie Moi braḱa, Mi go napravivte mene ‘“ (Matej 25:40). Evreite i rimskite vojnici što go raspnaa ne se zasegnati vo ovaa poraka. Božjiot Duh ja pripišuva ovaa akcija na site luǵe koi go poprečuvaat Negovoto delo na spasenie i ja frustriraat za sebe i za drugite Negovata ponuda za blagodat i večno spasenie. So naveduvanjeto na „ zemnite pleminja “, Isus gi targetira lažnite hristijani preku koi pleminjata Izrailevi treba da prodolžat vo noviot zavet. Otkrivajḱi po Negovoto vraḱanje deka se podgotvuvaat da gi ubijat Negovite vistinski izbranici, tie ḱe imaat opravdana pričina da se žalat, otkrivajḱi se sebesi kako neprijateli na Boga koj trebaše da gi spasi. Detalite za programata na poslednite denovi ḱe bidat otkrieni rasfrlani niz poglavjata od knigata Otkrovenie. No, možam da kažam deka Otkrovenie 6:15-16 ja opišuva scenata so ovie zborovi: „ Carevite na zemjata, blagorodnicite, vojvodite, bogatite, moḱnite, sekoj rob i sekoj sloboden čovek se skrija vo pešterite i vo karpite na planinite. I im rekoa na planinite i karpite: „Padnete vrz nas i skrijte nč od liceto na Onoj što sedi na prestolot i od gnevot na Jagneto !“

Stih 8: „ Jas sum Alfa i Omega, veli Gospod Bog, Koj e, Koj beše i Koj ḱe dojde, Sedržitelot. “

Onoj što zboruva vaka e blagiot Isus koj ja našol svojata božestvena slava na neboto, toj e „ Semoḱniot “. Dovolno e da se povrze ovoj stih so onie od Otk. 22:13-16 za da se dobie dokaz: „ Jas sum Alfa i Omega, prviot i posledniot, početokot i krajot... /... Jas, Isus, go isprativ Svojot angel da vi svedoči za ovie raboti vo crkvite. Jas sum korenot i potomstvoto Davidovo, svetlata i utrinska dzvezda “. Kako i vo stih 4, Isus se pretstavuva pod atributite na Bog-tvorec, prijatelot na Mojsej, čie hebrejsko ime e „JaHve“ spored Izl. 3:14. No, jas preciziram deka imeto Božjo se menuva spored toa dali toj e onoj što se imenuva sebesi ili dali luǵeto go imenuvaat: „Jas sum“ stanuva „Toj e“ vo formata „JaHve“.

Zabeleška dodadena vo 2022 godina: Izrazot „ alfa i omega “ go sumira celoto otkrovenie što go nudi Bog vo negovata Biblija, od Bitie 1 do Otkrovenie 22. Sepak, od 2018 godina, proročkoto značenje na „šest iljadi“ godini dadeno na šeste dena vo nedelata e potvrdeno bez da se dovede vo prašanje nejzinata vrednost kako šest realni dena, vo tekot na koi Bog ja sozdal zemjata i životot što taa trebalo da go nosi. No, zadržuvajḱi go svoeto proročko značenje, ovie šest dena ili „6000“ godini ovozmožija da se definira za proletta 2030 godina konečnoto pobedonosno vraḱanje na Isus Hristos i voznesuvanjeto na negovite verni svetci. So izrazot „ alfa i omega “, Isus im dava na svoite svetci od poslednite dni kluč što ḱe im ovozmoži da go otkrijat vistinskoto vreme na negovoto vtoro doaǵanje. No, duri na proletta 2018 godina razbravme kako da gi koristime ovie 6000 godini, a do 28 januari 2022 godina da gi povrzeme so ovie izrazi: „ alfa i omega “, „ početok i kraj “.

Stih 9: „ Jas, Jovan, vašiot brat i součesnik vo nevoljata, vo carstvoto i trpenieto Isusovo, bev na ostrovot narečen Patmos, zaradi slovoto Božjo i zaradi svedoštvoto Isusovo. “

Za vistinskiot rob na Isus Hristos, ovie tri raboti se povrzani: učestvoto vo nevoljata, učestvoto vo carstvoto i učestvoto vo istrajnosta vo Isus. Jovan svedoči za kontekstot vo koj go primil svoeto božestveno videnie. Smetajḱi go navidum neuništliv, Rimjanite konečno go izolirale, go proterale na ostrovot Patmos, so cel da go ograničat negovoto svedoštvo samo na luǵeto. Vo tekot na celiot svoj život, toj nikogaš ne prestanal da svedoči za Božjata reč za da go proslavi Isus Hristos. No, možeme da razbereme i deka Jovan bil odveden na Patmos za da go primi, vo mir, svedoštvoto na Isus što go sočinuva Otkrovenieto, koe go primil tamu od Boga.

Da zabeležime patem deka dvajcata avtori na dvete proroštva, Daniel i Otkrovenie, bile čudesno zaštiteni od Boga; Daniel bil spasen od zabite na lavovite, a Jovan bil spasen nepovreden od kada so vrelo maslo. Nivnoto iskustvo nč uči na lekcija: Bog pravi razlika meǵu svoite slugi zaštituvajḱi gi na moḱen i natpriroden način onie koi najmnogu go slavat i pretstavuvaat izgled na model što toj osobeno saka da go ohrabri. Proročkata služba e zatoa označena vo 1. Korintjanite 12:31 kako „ poodličen pat “. No, postojat proroci i proroci. Ne site proroci se povikani da primaat videnija ili proroštva od Boga. No, site izbrani se pottiknati da prorokuvaat, odnosno da svedočat za vistinite Gospodovi na svoite bližni za da gi vodat kon spasenie.

 

 

Jovanovata vizija za adventističkite vreminja

Stih 10: „ Bev vo Duhot vo Gospodoviot den i slušnav zad sebe silen glas, kako od truba ,

Izrazot „ Gospodov den “ ḱe pottikne tragični tolkuvanja. Vo svojot prevod na Biblijata, Dž.N. Darbi ne se dvoumi da go prevede so zborot „nedela“, što Bog go smeta za ovenuvački „ beleg “ na „ dzverot “ predvoden od ǵavolot vo Otk. 13:16; ova e direktno sprotivno na negoviot kralski „ pečat “, negoviot sedmi den na osveten odmor. Etimološki, zborot „nedela“ navistina znači „Gospodov den“, no problemot proizleguva od faktot deka go posvetuva prviot den od sedmicata na odmor, nešto što Bog nikogaš ne go zapovedal, bidejḱi, od svoja strana, večno go osvetuval sedmiot den za ovaa cel. Pa što navistina znači „ Gospodoviot den “ spomenat vo ovoj stih? No, odgovorot veḱe e daden vo stih 7 koga se veli: „ Ete, doaǵa so oblaci“. » Eve go „ Gospodoviot den “ nasočen od Bog: „ Ete, ḱe vi go pratam prorokot Ilija pred da dojde golemiot i strašniot den na Jahve . (Mal. 3:5)“; onoj što go sozdade adventizmot i negovite tri „očekuvanja“ za vraḱanjeto na Isus, veḱe ispolneti so site dobri i loši posledici doneseni od ovie tri iskušenija, vo 1843, 1844 i 1994 godina. Taka, živeejḱi vo 94 godina, Jovan e prenesen od Duhot na samiot početok na sedmiot milenium, kade što Isus se vraḱa vo svojata božestvena slava. Što togaš toj ima „ zad “ sebe? Celoto istorisko minato na hristijanskata era; od smrtta na Isus, 2000 godini hristijanska religija; 2000 godini vo tekot na koi Isus stoel meǵu svoite izbranici, pomagajḱi im, vo Svetiot Duh, da go nadminat zloto kako što samiot toj gi nadminal ǵavolot, grevot i smrtta. „ Silniot glas “ što se sluša „ zad “ nego e onoj na Isus koj intervenira kako „ truba “ za da gi predupredi svoite izbranici i da im ja otkrie prirodata na ǵavolskite religiozni stapici so koi ḱe se soočat vo svoite životi vo site „sedum“ eri što ḱe gi imenuva sledniot stih.

Stih 11: „ Koj reče: „Ona što go gledaš, zapiši go vo kniga i isprati go do sedumte crkvi: vo Efes, i vo Smirna, i vo Pergam, i vo Tiatir, i vo Sard, i vo Filadelfija, i vo Laodikija. ““

Očiglednata forma na tekstot kako da gi pretstavuvaše kako bukvalni primateli imenuvanite gradovi od Azija od vremeto na Jovan; sekoj so svoja poraka. No, ova beše samo izmamen aspekt namenet da go maskira vistinskoto značenje što Isus im go dava na svoite poraki. Niz celata Biblija, soodvetnite iminja što im se pripišuvaat na luǵeto imaat skrieno značenje vo svojot koren, bez razlika dali se hebrejski, haldejski ili grčki. Ovoj princip važi i za grčkite iminja na ovie sedum gradovi. Sekoe ime go otkriva karakterot na erata što ja pretstavuva. A redosledot po koj se pretstaveni ovie iminja odgovara na redosledot na napredokot vo vremeto programiran od Boga. Ḱe vidime vo studijata na Otkrovenie 2 i 3 kade što redosledot na ovie iminja e počituvan i potvrden, značenjeto na ovie sedum iminja, no samo onie na prvoto i poslednoto, „ Efes i Laodikeja “, ja otkrivaat upotrebata što Duhot ja pravi od niv. So značenje, soodvetno, „da se frli“ i „suden narod“, gi naoǵame „ Alfa i Omega, početokot i krajot “ na erata na hristijanskata blagodat. Ne e iznenaduvački što Isus se pretstavi sebesi vo stih 8, pod ovaa definicija: „ Jas sum Alfa i Omega “. Taka, toj go vpišuva svoeto prisustvo so svoite verni robovi, niz celoto hristijansko vreme.

Stih 12: „ Se svrtev da go vidam glasot što mi zboruvaše. I koga se svrtev, vidov sedum zlatni sveḱnici. “

Dejstvoto na „ svrtuvanje “ go naveduva Jovan da pogledne na celata hristijanska era, bidejḱi samiot bil prenesen vo momentot na slavnoto vraḱanje na Isus. Po preciznosta „ zad “, tuka imame „ se svrtev “, i povtorno, „ i, otkako se svrtev “; Duhot silno insistira na ovoj pogled kon minatoto, taka što nie go sledime vo negovata logika. I što gleda Jovan potoa? „ Sedum zlatni sveḱnici “. I tuka povtorno, rabotata e somnitelna kako „ sedumte sobranija “. Bidejḱi modelot „ sveḱnik “ bil vo evrejskiot šator i imal sedum granki koi veḱe go simbolizirale, zaedno, osvetuvanjeto na Božjiot Duh i negovata svetlina. Ova nabljuduvanje znači deka, kako „ sedumte Sobranija “, „ sedumte sveḱnici “ go simboliziraat osvetuvanjeto na Božjata svetlina, no vo sedum obeležani momenti vo tekot na celata hristijanska era. Sveḱnikot gi pretstavuva izbranite na edna era , toj go prima masloto od Božjiot Duh od koe zavisi za da gi prosvetli izbranite so svojata svetlina.

 

 

 

Najava za golema nesreḱa

Stih 13: „ I meǵu sedumte sveḱnici eden sličen na Sinot Čovečki, oblečen vo obleka do nozete i opašan so zlaten pojas okolu gradite. “

Tuka započnuva simboličniot opis na Gospod Isus Hristos. Ovaa scena gi ilustrira vetuvanjata na Isus: Luka 17:21: „ Nema da velat: ‚Gledajte ovde‘ ili ‚Tamu‘. Zašto, ete, carstvoto Božjo e vo vas . “; Mat. 28:20: „ I učete gi da pazat sč što vi zapovedav. I, ete, Jas sum so vas vo site dni, do svršetokot na vekot. “ Ovaa vizija e mnogu slična na onaa od Daniel 10, kade što stih 1 ja pretstavuva kako najava za „ golema nesreḱa “ za negoviot evrejski narod. Zatoa, i onaa od Otkrovenie 1 isto taka najavuva „ golema nesreḱa “, no ovoj pat za Hristijanskoto sobranie. Sporedbata na dvete videnija e mnogu poučna, bidejḱi detalite se prilagodeni na sekoj od dvata mnogu različni istoriski konteksti. Simboličnite opisi što ḱe bidat prezentirani se odnesuvaat na Isus Hristos vo kontekst na negovoto konečno slavno vraḱanje. Dvete „ katastrofi “ imaat zaedničko što se ispolnuvaat na krajot od dvata zaveti vospostaveni posledovatelno od Boga. Da gi sporedime sega dvete videnija: „... sin čovečki “ vo ovoj stih beše „ čovek “ kaj Daniel, bidejḱi Bog sč ušte ne se voplotil vo Isus. Naprotiv, vo „ sin čovečki “ go naoǵame „ sinot čovečki “ što Isus postojano go imenuva koga zboruva za sebe vo Evangelijata. Ako Bog tolku mnogu insistiraše na ovoj izraz, toa e zatoa što ja legitimira negovata sposobnost da spasuva luǵe. Toj e tuka „oblečen vo dolga obleka“ , „ oblečen vo len “ kaj Daniel. Klučot za značenjeto na ovaa dolga obleka e daden vo Otkrovenie 7:13-14. Go nosat onie što umiraat kako mačenici za vistinskata vera: „ I eden od starešinite mi odgovori i reče: „Koi se ovie što se oblečeni vo beli obleki? I od kade dojdoa?“ Mu rekov: „Gospodaru moj, ti znaeš.“ A toj mi reče: „Ovie se onie što dojdoa od golema nevolja; i gi ispraa svoite obleki i gi izbelea vo krvta na Jagneto.“ Isus nosi zlaten pojas okolu gradite , odnosno preku srceto, no i preku slabinite , simboli na sila, vo Daniel. A zlatniot pojas ja simbolizira vistinata spored Efesjanite 6:14: „ Zatoa, stojte, prepašani vo slabinite so vistinata i oblečeni vo oklopot na pravednosta . Kako Isus, vistinata ja počituvaat samo onie što ja sakaat.“

Stih 14: „ Glavata i kosata Mu bea beli kako volna, beli kako sneg; očite Mu bea kako ognen plamen “ .

Belata boja, simbolot na sovršena čistota, go karakterizira Bogot Isus Hristos koj, sledstveno, go mrazi grevot. Sega, objavuvanjeto na „ golema nesreḱa “ može da ima samo cel da gi kazni grešnicite. Ovaa pričina se odnesuva na obete nesreḱi, pa zatoa go naoǵame, tuka i vo Daniel, Bog, golemiot Sudija, čii „ oči se kako ogneni plameni “. Negoviot pogled go golta grevot ili grešnikot, no izbraniot na Isus izbira da se otkaže od grevot, za razlika od lažniot Evrein i lažniot buntoven hristijanin koi sudot na Isus Hristos na krajot ḱe gi progolta. I konečniot kontekst na ovaa „ nesreḱa “ gi označuva negovite istoriski neprijateli, site identifikuvani vo poglavjata od ovaa kniga i vo onaa na Daniel. Otkrovenie 13 ni gi pretstavuva vo aspekt na dva „ dzvera “ identifikuvani so nivnite iminja „ more i kopno “, što ja označuva katoličkata vera i protestantskata vera što proizlegla od nea, kako što sugeriraat nivnite iminja spored Bitie 1:9-10. Po negovoto vraḱanje, dvata sojuzni dzvera stanuvaat edno, obedineti da se borat protiv negovata sabota i negovite verni. Negovite neprijateli ḱe bidat preplašeni, spored Otkrovenie 6:16, i nema da izdržat.

Stih 15: „ Nozete mu bea kako čist mesing, kako da gorea vo pečka; a glasot mu beše kako šum od mnogu vodi. “

Nozete na Isus se čisti kako i ostatokot od negovoto telo, no na ovaa slika tie se oskvernuvaat so gazenje na krvta na buntovnite grešnici. Kako vo Dan. 2:32, „ mesingot “, nečist legiran metal, simbolizira grev. Vo Otk. 10:2 čitame: „ Vo rakata svoja držeše otvorena mala kniga; i ja stavi desnata noga na moreto , a levata na zemjata . “ Otk. 14:17-20 mu go dava na ova dejstvo imeto „ berza “, tema razviena vo Isaija 63. „ Mnogute vodi “ simboliziraat, vo Otk. 17:15, „ luǵe, mnoštva, narodi i jazici “ koi sklučuvaat sojuz so „ bludnicata Golemiot Vavilon “, ime što se odnesuva na papskata Rimokatolička crkva. Ovoj sojuz vo posleden moment ḱe gi obedini vo sprotivnost so sabotata osvetena od Boga. Tie duri ḱe odlučat da gi ubijat negovite verni nabljuduvači. Taka možeme da gi razbereme simbolite na negoviot praveden gnev. Vo vizijata, Isus im pokažuva na svoite izbrani deka samo negoviot ličen božestven „ glas “ e pomoḱen od glasot na site narodi na zemjata zaedno.

Stih 16: „ Vo desnata raka držeše sedum dzvezdi. Od ustata Mu izleguvaše ostar meč so dve ostrici, a liceto Mu beše kako sonce što sveti vo Negovata sila. “

Simbolot na „ sedumte dzvezdi “ što gi drži „ vo desnata raka “ potsetuva na negovata trajna dominacija, koja edinstveno možeše da go dade Božjiot blagoslov; tolku često i masovno pogrešno tvrdena od negovite neverni neprijateli. Dzvezdata e simbol na religiozniot glasnik bidejḱi, kako dzvezdata od Bitie 1:15, negovata uloga e „ da ja prosvetli zemjata “, vo negoviot slučaj, so božestvena pravda. Na denot na negovoto vraḱanje, Isus ḱe gi voskresne (povtorno ḱe gi voskresne ili povtorno ḱe gi podigne po celosno momentalno uništuvanje narečeno smrt) svoite izbranici od site epohi simbolizirani so iminjata na sedumte sobranija . Vo ovoj slaven kontekst, za nego i negovite verni izbranici, toj se pretstavuva sebesi kako „ Božji zbor “ čij simbol „ na ostar meč so dve ostrici “ e citiran vo Evreite 4:12. Ova e časot koga ovoj meč ḱe dade život i smrt, spored verata pokažana kon ovoj božestven zbor napišan vo Biblijata što Otkrovenie 11:3 go simbolizira kako „ dvajcata svedoci “ na Boga. Kaj luǵeto, samo izgledot na liceto gi identifikuva i im dozvoluva da se razlikuvaat; Zatoa, toa e element na identifikacija par excellence. Vo ovaa vizija, Bog go prilagoduva i svoeto lice na celniot kontekst. Vo Daniel, vo vizijata, Bog go simbolizira svoeto lice so „ molnjata “, tipičen simbol na grčkiot bog Zevs, bidejḱi neprijatelot na proroštvoto ḱe bide grčkiot narod Selevkidi na kralot Antioh IV, koj go ispolnil proroštvoto vo - 168 godina. Vo vizijata na Apokalipsata, liceto na Isus, isto taka, go dobiva aspektot na negoviot neprijatel, koj ovoj pat e „ sonceto koga sjae vo svojata sila “. Vistina e deka ovoj posleden obid da se iskoreni od zemjata sekoj što ja počituva svetata božestvena sabota pretstavuva apogej na buntovničkata borba vo korist na počituvanjeto na „denot na nepobedenoto sonce“ vospostaven na 7 mart 321 godina od carot Konstantin I. Ovoj buntovnički logor ḱe go najde pred sebe „ sonceto na božestvenata pravda “ vo seta svoja božestvena moḱ, i toa, na prviot den od proletta 2030 godina.

Stih 17: „ Koga go vidov, padnav pred Negovite noze kako mrtov. Toj ja položi desnata raka vrz mene i mi reče: ‚Ne plaši se! ‘“

So vakva reakcija, Jovan samo ja predviduva sudbinata na onie što ḱe se soočat so nego vo vremeto na negovoto vraḱanje. Daniel se odnesuval na ist način, i vo dvata slučai, Isus go uveruva i zajaknuva svojot sluga, svojot veren rob. „ Negovata desna raka “ go potvrduva svojot blagoslov i vo svojata vernost, za razlika od buntovnicite od drugiot tabor, izbraniot nema pričina da se plaši od Boga, koj doaǵa da go spasi od ljubov. Izrazot „ ne bojte se “ go potvrduva konečniot kontekst karakteriziran od 1843 godina so ovaa adventistička poraka na prviot angel od Otkrovenie 14:7: „ I reče so silen glas: Bojte se od Boga i dajte Mu slava , zašto dojde časot na Negoviot sud; i poklonete se na Onoj, Koj gi sozdade neboto i zemjata, moreto i izvorite na voda “. t.e., na Sozdatelot Bog.

Stih 18: „ Jas sum prviot i posledniot, i živiot. Bev mrtov, i ete, živ sum vo večni vekovi. Jas gi imam klučevite od smrtta i od adot. “

Navistina Isus, pobednikot nad ǵavolot, grevot i smrtta, zboruva so ovie termini. Negovite zborovi „ prviot i posledniot “ ja potvrduvaat porakata za početokot i krajot na vremeto opfateno so proroštvoto, no vo isto vreme, Isus ja potvrduva svojata božestvenost koja dala život od prvoto do poslednoto od negovite čovečki sozdanija. Onoj koj „ gi drži klučevite na smrtta “ ima moḱ da odluči koj mora da živee, a koj mora da umre. Časot na negovoto vraḱanje e koga negovite svetii ḱe bidat voskresnati vo „ prvoto voskresenie “ rezervirano za „ blaženite mrtvi vo Hrista “ spored Otkrovenie 20:6. Da gi otfrlime site mitovi za tradiciite na lažnoto hristijanstvo od grčko i rimsko nasledstvo i da razbereme deka „ živeališteto na mrtvite “ e ednostavno zemjata na zemjata koja gi sobrala mrtvite pretvoreni vo prav, spored ona što e napišano vo Bitie 3:19: „ So pot na liceto svoe ḱe jadeš leb, dodeka ne se vratiš vo zemjata od koja si zemen; zašto si prav, i vo prav ḱe se vratiš. “ Ovie ostatoci nikogaš poveḱe nema da bidat od nikakva korist, bidejḱi nivniot Tvorec ḱe gi voskresne so celata nivna ličnost vrežana vo negovoto božestveno seḱavanje, vo neraspadlivo nebesno telo (1 Kor. 15:42) identično so ona na angelite koi mu ostanale verni na Boga: „ Zašto pri voskresenieto nitu se ženat nitu se mažat, tuku se kako angelite Božji na neboto. Mat. 22:30.“

 

Proročkata poraka za idninata e potvrdena

Stih 19: „ Zatoa, napiši gi rabotite što si gi videl, i onie što se, i onie što ḱe bidat potoa. “

Vo ovaa definicija, Isus ja potvrduva proročkata pokrienost na celoto vreme od hristijanskata era, koja ḱe završi so negovoto vraḱanje vo slava. Apostolskoto vreme e opfateno so izrazot „ što go vidovte “, i zatoa Bog go označuva Jovan kako avtentičen očevidec na apostolskata služba. Toj beše svedok na „ prvata ljubov “ na Izbraniot spomenat vo Otk. 2:4. „... onie što se “ se odnesuva na krajot na ova apostolsko vreme vo koe Jovan ostanuva živ i aktiven. „... i onie što ḱe dojdat po niv “ gi označuva religioznite nastani što ḱe se ispolnat do vremeto na vraḱanjeto na Isus Hristos, a potoa i ponatamu, do krajot na sedmiot milenium.

Stih 20: „ Tajnata na sedumte dzvezdi što gi vide vo mojata desna raka i na sedumte zlatni svetilnici. Sedumte dzvezdi se angelite na sedumte crkvi, a sedumte svetilnici se sedumte crkvi. “

„ Angelite na sedumte sobranija “ se izbranite od site ovie sedum epohi. Bidejḱi zborot „ angel “, od grčkiot „aggelos“, znači glasnik i gi označuva nebesnite angeli samo ako zborot „nebesen“ doaǵa da go specificira. Slično na toa, „ sedumte svetilnici “ i „ sedumte sobranija “ za koi se somnevam vo mojot komentar se tuka obedineti. Zatoa Duhot go potvrduva moeto tolkuvanje: „ sedumte svetilnici “ go pretstavuvaat osvetuvanjeto na Božjata svetlina vo sedumte epohi označeni so iminjata na „ sedumte sobranija “.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 2: Soborot na Hristos

od negovoto lansiranje do 1843 godina

 

Vo temata na pismata , vo Otk. 2 naoǵame četiri poraki što se odnesuvaat na vremeto pomeǵu 94 i 1843 godina, a vo Otk. 3, tri poraki što go opfaḱaat vremeto od 1843-44 do 2030 godina. Da ja zabeležime so interes ovaa otkrivačka preciznost vo vrska so iminjata na prvite i poslednite pisma : „ Efes i Laodikija “ što značat, soodvetno: da se lansiraat i da se sudi narodot; početokot i krajot na erata na hristijanskata blagodat. Vo Otk. 2, na krajot od poglavjeto, Duhot go povikuva početokot na „adventističkata tema za vraḱanjeto na Hristos“ što se odnesuva na datumot 1828 godina odnapred utvrden vo Dan. 12:11. Isto taka, vo niza na vremeto, početokot na poglavje 3 od Otkrovenie može legitimno da se povrze so datumot 1843 godina, koj go označi početokot na adventističkiot test na verata. Adaptirana poraka doaǵa da ja sankcionira testiranata protestantska vera: „ Vie ste mrtvi “. Ovie objasnuvanja bea neophodni za da se potvrdi vrskata na porakite so datumite utvrdeni vo Daniel. No, vizijata na Otkrovenieto donesuva otkritija za početokot na hristijanskata era što Daniel ne gi razvil. Pismata ili porakite što Isus im gi upatuva na svoite slugi niz celata naša era gi otfrlaat religioznite nedorazbiranja na lažnite i zaveduvački iluzii što gi zasegaat mnoštvoto hristijanski vernici. Tamu go naoǵame vistinskiot Isus so negovite legitimni baranja i negovite sekogaš opravdani prekori. Četirite pisma od Otkrovenie 2 posledovatelno se nasočeni kon četiri periodi locirani pomeǵu 94 i 1843 godina.

 

1-vi period : Efes

Vo 94 godina, posledniot svedok za započnuvanjeto na Hristovoto sobranie

Stih 1: „ I na angelot na crkvata vo Efes napiši mu : ova go veli Onoj, Koj gi drži sedumte dzvezdi vo desnata raka, Koj odi meǵu sedumte zlatni svetilnici: “

So imeto Efes , od prviot prevod na grčkiot zbor „Efes“, što znači da se lansira, Bog im se obraḱa na svoite slugi vo vremeto na lansiranjeto na Hristovoto sobranie, vo vremeto na rimskiot imperator Domicijan (81-96). Duhot taka go targetira vremeto koga Jovan go dobiva od Boga otkrovenieto što ni go opišuva. Toj e posledniot apostol koj čudesno ostanal živ i pretstavuva, sam po sebe, posledniot očevidec na lansiranjeto na Hristovoto sobranie. Bog se povikuva na svojata božestvena moḱ; samo toj „ drži vo desnata raka “, simbol na negoviot blagoslov, životot na svoite izbranici, „ dzvezdite “, čii dela gi sudi, plodovi na nivnata vera. Vo zavisnost od slučajot, toj blagoslovuva ili prokolnuva. Bog „ odi “, razberete deka toj napreduva vo vremeto na svojot proekt preku pridružuvanje, generacija po generacija, na životot na svoite izbranici i na nastanite vo svetot što gi organizira ili protiv koi se bori: „ i učete gi da pazat sč što vi zapovedav. I ete, Jas sum so vas sekogaš, duri do krajot na vekot.“ Mat. 28:20. Do krajot na vekot, negovite izbranici ḱe mora da gi izvršat delata što toj odnapred gi podgotvil za niv: „ Zašto nie sme Negovo delo, sozdadeni vo Hrista Isusa za dobri dela, koi Bog odnapred gi podgotvil, za da odime vo niv. Efes. 2:10“. I tie ḱe mora da se prilagodat na posebnite uslovi potrebni vo sekoja od sedumte eri. Zašto lekcijata dadena vo „ Efes “ važi za sedumte eri; „ sedumte dzvezdi što gi drži vo desnata raka “ toj može da gi pušti da paǵaat i da paǵaat na zemja, onie što se odnesuvaat na buntovnite hristijani. Imajte ja na um idejata deka „ sveḱnikot “ e korisen samo koga sveti, a za da sveti, mora da bide ispolnet so maslo, simbol na božestveniot Duh.

Stih 2: „ Gi znam tvoite dela, tvojot trud i tvoeto trpenie. Znam deka ne možeš da gi podneseš zlite; deka si gi iskušal onie što velat deka se apostoli, a ne se, i si gi iskušal.“ pronajdoa lažgovci; »

Vnimanie! Glagolskite vreminja se isklučitelno važni bidejḱi go odreduvaat celnoto vreme vo apostolskata era. Vo ovoj stih, glagolot konjugiran vo segašno vreme se odnesuva na godinata 94, dodeka onie vo minato vreme se odnesuvaat na vremeto na progonstvoto od strana na rimskiot imperator Neron, pomeǵu 65 i 68 godina.

Vo 94 godina, hristijanite ja sakaat vistinata što e sč ušte nedoprena i neiskrivena, i gi mrazat „ zlite “ pagani, osobeno meǵu niv dominantnite Rimjani od toa vreme. Postoi pričina za ova: apostolot Jovan e sč ušte živ, kako i mnogu drugi drevni svedoci na vistinata što ja poučuval Isus Hristos. „ Lažlivcite “ na toj način lesno se razotkrivaat. Zašto vo sekoe vreme, neobrateniot plevel se obiduva da se izmeša so dobroto žito, bidejḱi stravot od Boga e sč ušte golem, a porakata za spasenie e zavodliva i privlečna. Tie vnesuvaat lažni idei vo doktrinata. No, vo testot na ljubovta kon vistinata, tie ne uspevaat i se razotkrivaat od vistinski prosvetlenite izbranici. Slično, vo vrska so minatoto na apostolskata era, „ gi ispitavte “, Duhot potsetuva kako testot na smrtta gi sobori izmamničkite maski na lažnite hristijani, vistinskite „ lažlivci “ nasočeni vo ovoj stih, pomeǵu 65 i 68 godina, koga Neron gi predade Hristovite izbranici na divite dzverovi vo negoviot Koloseum, za da im ponudat krvav spektakl na žitelite na Rim. No, da zabeležime, Isus ja evocira ovaa revnost od edno minato vreme.

Stih 3: „ deka imaš trpenie, deka si stradal zaradi Moeto ime i ne si se izmoril. “

Eve povtorno, obrnete vnimanie na vreminjata na glagolskite konjugacii!

Ako svedoštvoto za upornost e sč ušte začuvano, ona za stradanje poveḱe ne postoi. I Bog e dolžen da se seti na prifaḱanjeto na stradanjeto što beše manifestirano i vozvišeno počituvano okolu 30 godini prethodno, pomeǵu 65 i 68 godina, koga krvoločniot Rimjanin Neron gi predade hristijanite na smrt, ponudeni kako spektakl, na svojot perverzen i rasipan narod. Duri vo toa vreme Izbraniot tabor „ stradaše “ vo negovo „ ime “ i „ne se zamori “.

Stih 4: „ No, imam nešto protiv tebe, što ja ostavi svojata prva ljubov. “

Predloženata zakana stanuva poprecizna i potvrdena. Vo toa vreme, hristijanite se verni, no revnosta demonstrirana pod Neron oslabnala ili poveḱe ne postoi; ona što Isus go narekuva „ gubenje na prvata ljubov “, so što za vremeto 94 se sugerira postoenjeto na vtora ljubov, mnogu inferiorna vo odnos na prvata.

Stih 5: „ Zatoa, seti se od kade si padnal, i pokaj se, i pravi gi prvite dela; inaku ḱe dojdam kaj tebe i ḱe go otstranam tvojot sveḱnik od negovoto mesto, ako ne se pokaeš. “

Samoto počituvanje ili priznavanje na vistinata ne nosi spasenie. Bog bara poveḱe od onie što gi spasuva za da gi napravi svoi sopatnici za večnosta. Verata vo večniot život podrazbira obezvrednuvanje na prviot život. Porakata na Isus ostanuva postojano ista spored Matej 16:24-26: „ Togaš Isus im reče na učenicite Svoi: „Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odreče od sebe i neka go zeme svojot krst i neka Me sledi. Zašto, koj saka da go spasi svojot život, ḱe go izgubi, a koj ḱe go izgubi svojot život zaradi Mene, ḱe go najde. Zašto kakva polza ḱe mu bide na čovekot ako go dobie celiot svet, a ja izgubi svojata duša? Ili što ḱe dade čovek vo zamena za svojata duša? “ Zakanata da mu se odzeme Duhot, simbolizirana so „ sveḱnikot “, pokažuva deka, za Boga, vistinskata vera e daleku od toa da bide samo etiketa zalepena na dušata. Vo vremeto na Efes, simboličniot sveḱnik na Božjiot Duh bil na Istok, vo Erusalim kade što se rodila hristijanskata vera, i vo crkvite osnovani od Pavle vo Grcija i denešna Turcija. Religiozniot centar naskoro ḱe se preseli na Zapad, prvenstveno vo Rim, Italija.

Stih 6: „ No, ova go imaš: gi mraziš delata na nikolaitite, a jas gi mrazam. “

Vo ova pismo, Rimjanite se simbolično imenuvani, po „ zlobnite “: „ Nikolaitite “, što znači pobednički narod ili narod na Pobedata, odnosno dominatori na vremeto. Na grčki, terminot „Nika“ e personificirano ime na pobedata. Što togaš se „ delata na Nikolaitite “ mrazeni od Boga i negovite izbranici? Paganizam i religiozen sinkretizam. Tie počituvaat mnoštvo paganski božestva, od koi najgolemite imaat den od nedelata posveten na niv. Našiot segašen kalendar, koj na sedumte dena od nedelata im gi pripišuva iminjata na sedumte dzvezdi, planeti ili dzvezdata na našiot Sončev sistem, e direktno nasledstvo od rimskata religija. A kultot na prviot den posveten na „neosvoenoto sonce“ so tekot na vremeto, od 321 godina, ḱe mu dade posebna pričina na Bogot-tvorec da gi mrazi religioznite „dela “ na Rimjanite.

Stih 7: „ Koj ima uvo, neka čue što im zboruva Duhot na crkvite: na onoj što pobeduva, ḱe mu dadam da jade od drvoto na životot, koe e srede Božjiot raj. “

Dve poraki vo ovoj stih zboruvaat za zemnoto vreme na pobeda, „ onoj što pobeduva “ i nebesnoto vreme na negovata nagrada.

Ovaa formula e poslednata poraka što Isus im ja upatuva na svoite slugi od edna od sedumte epohi što gi opfaḱa proroštvoto. Duhot ja prilagoduva na posebnite uslovi na sekoja era. Erata na Efes go označuva početokot na vremeto opfateno so proroštvoto, pa zatoa Bog mu pretstavuva večno spasenie vo forma na početok na zemskata istorija. Likot na Isus beše evociran tamu pod onoj na drvoto na životot od zemskata gradina što Bog go sozdal za da go smesti tamu neviniot i čist čovek. Otkrovenie 22 go prorokuva ova obnovuvanje na obnoveniot Eden za sreḱa na pobedničkite izbranici na novata zemja. Formulata što e pretstavena sekoj pat se odnesuva na aspekt od večniot život što go nudi Isus Hristos samo na svoite izbranici.

 

Vtor period : Smirna

Pomeǵu 303 i 313 godina, poslednoto rimsko „imperijalno“ progonstvo

Stih 8: „ I na angelot na crkvata vo Smirna napiši mu : ova go veli Prviot i Posledniot, Koj beše mrtov i oživea: “

So imeto „ Smirna “ od vtoroto pismo, prevedeno od grčkiot zbor „smurna“ što znači „ smirna “, Bog go targetira vremeto na strašno progonstvo predvodeno od rimskiot imperator Dioklecijan. „ Smirna “ e parfem što gi parfimiral nozete na Isus neposredno pred negovata smrt i koj mu bil donesen kako žrtva pri negovoto raǵanje od strana na mudrecite od Istok. Isus vo ova iskušenie povtorno ja otkriva revnosta za vistinska vera što poveḱe ne ja naoǵal vo 94 godina. Onie što se soglasuvaat da umrat vo negovo ime mora da znaat deka Isus ja pobedil smrtta i deka, povtorno živ, ḱe može da gi voskresne kako što napravil za sebe. Proroštvoto e upateno samo do hristijanite, od koi samiot Isus e „ prv “ pretstavnik. So asimiliranje na svojata ličnost so životot na svoite slugi, toj ḱe bide pretstaven i od „ posledniot “ hristijanin.

Stih 9: „ Gi znam tvojata nevolja i siromaštija (iako si bogat), i hulata na onie što velat deka se Evrei, a ne se, tuku se sinagoga na Satanata. “

Progonuvani od Rimjanite, hristijanite bile lišeni od svoite imoti i najčesto bile ubivani. No, ovaa materijalna i telesna siromaštija gi pravela duhovno bogati spored kriteriumite na verata vo Božjiot sud. Od druga strana, toj ne go kriel svojot sud i ja otkril, mnogu jasno, vrednosta što ě ja dal na evrejskata religija, koja go otfrlila božestveniot standard na spasenie so toa što ne go priznala Isus Hristos kako Mesija prorečen vo Svetoto pismo. Napušteni od Boga, Evreite bile prezemeni od ǵavolot i negovite demoni i tie stanale, za Boga i negovite vistinski izbranici, „ sinagoga na Satanata “.

Stih 10: „ Ne boj se od ona što ḱe go pretrpiš! Ete, ǵavolot ḱe frli nekoi od vas vo zatvor, za da bidete iskušani; i ḱe imate maka deset dena. Bidi veren do smrt, i ḱe ti go dadam venecot na životot. “

Vo ovoj stih, ǵavolot e narečen Dioklecijan, ovoj surov rimski imperator, so negovite povrzani „tetrarsi“, koi imale žestoka omraza kon hristijanite, koi sakale da gi istrebat. Najaveniot progon ili „ nevolja “ trael „ deset dena “, odnosno „deset godini“ pomeǵu 303 i 313 godina. Na nekoi od niv koi bile „ verni do smrt “ kako visoko blagosloveni mačenici, Isus ḱe im ja dade „ krunata na životot “; večen život, znakot na nivnata pobeda.

Stih 11: „ Koj ima uvo, neka čue što im veli Duhot na crkvite: Koj pobeduva, vtorata smrt nema da go povredi. “

Temata na porakata za krajot na epohata e smrtta. Ovoj pat, Duhot povikuva na spasenie potsetuvajḱi nč deka onie koi ne ja prifaḱaat prvata smrt na mačeništvo za Boga, ḱe mora da stradaat, bez da možat da izbegaat od nea, „ vtorata smrt “ na „ognenoto ezero “ na posledniot sud. „ Vtora smrt “ koja nema da gi dopre izbranite bidejḱi tie ḱe vlezat vo večen život zasekogaš.

 

3-ti period : Pergam

Vo 538 godina, vospostavuvanjeto na papskiot režim vo Rim

Stih 12: „ Na angelot na crkvata vo Pergam napiši mu : Ova se zborovite na onoj so ostriot meč so dve ostrici :

So imeto Pergam , Bog go evocira vremeto na duhovna preljuba . Vo imeto Pergam , dva grčki koreni, „pérao i gamos“, se preveduvaat kako „prekršok na brakot“. Toa e sudbonosen čas na početokot na nesreḱite što ḱe gi pogodat hristijanskite narodi do krajot na svetot. So targetiranje na datumot 313, prethodnata era sugeriraše pristap do vlasta i paganskoto vladeenje na carot Konstantin I , sin na tetrarhot Konstancij Hlor, i pobednik protiv Maksencij. So carski dekret od 7 mart 321 godina, toj go napušti nedelniot odmor od svetata sabota na sedmiot božestven den, našata segašna sabota, pretpočitajḱi go namesto toa prviot den posveten, vo toa vreme, na paganskoto obožavanje na sončeviot bog, „Sol Invictus“, Nepokorenoto Sonce. Poslušuvajḱi go nego, hristijanite izvršile „duhovna preljuba“, što od 538 godina ḱe bide oficijalniot standard na rimskiot papizam povrzan so erata na Pergam . Nevernite hristijani go sledat Vigilij, noviot verski vodač vospostaven od carot Justinijan I. Ovoj intrigant ja iskoristil svojata vrska so Teodora, prostitutkata što ja omažil carot, za da ja dobie ovaa papska funkcija proširena so negovata nova univerzalna religiozna moḱ, odnosno katolička. Taka, pod imeto Pergam , Bog ja osuduva praktikata na „Nedela“, novo ime i pričina za duhovna preljuba , pod koja poranešniot „den na sonceto“ nasleden od Konstantin prodolžuva da se počituva od rimskata hristijanska crkva. Taa tvrdi deka e Isus Hristos i go bara toa, po titulata na svojot papski vodač, „vikar na Sinot Božji“ (Zamena ili zamena na Sinot Božji), na latinski „VICARIVS FILII DEI“, čij broj na bukvi e „ 666 “; broj što e vo soglasnost so onoj što Otk. 13:18 mu go pripišuva na religiozniot element na „ dzverot “. Erata narečena Pergam, taka, započnuva so netolerantnoto i uzurpiračko papsko vladeenje koe mu ja odzema na Isus Hristos, semoḱniot Bog voploten, negovata titula Glava na Sobranieto, spored Dan. 8:11; Efes. 5:23: „ zašto mažot e glava na ženata, kako što e Hristos glava na crkvata, koja e negovo telo, i čij što toj e Spasitel “. No, vnimavajte! Ovaa akcija e inspirirana od samiot Bog. Vsušnost, toj e onoj koj ja povlekuva i mu ja predava na papskiot režim hristijanskata vera koja oficijalno stanala neverna. Drskosta na ovoj režim, osudena vo Dan. 8:23, odi dotamu što go tera da prezeme inicijativa za „ promena na vreminjata i zakonot “ vospostaven od Bog, lično, spored Dan. 7:25. I ponatamu, prezirajḱi go negovoto predupreduvanje duhovno da ne narekuva nitu edno čovečko suštestvo „tatko“, toj se obožaval sebesi kako „Presvet Otec“, so što se vozdignuval nad Boga sozdatel-zakonodavec, i eden den ḱe go otkrie toa, nagraduvajḱi: „I nikogo ne narekuvajte go svoj tatko na zemjata, zašto eden e vašiot Otec, Koj e na neboto.“ (Matej 23:9).“ Ovoj čovečki car ima naslednici preku koi režimot i negovite ekscesi ḱe prodolžat do denot na sudot programiran od najgolemiot, najsilniot i najpravedniot, vistinskiot „Presvet Nebesen Otec“.

Zatoa, carot Justinijan I go vospostavil ovoj religiozen režim što Bog go smetal za „preljubnički“ kon nego. Zatoa, važnosta na gnevot trebalo da bide obeležana i vrežana vo istorijata. Vo 535 i 536 godina, za vreme na negovoto vladeenje, bile zabeležani dve gigantski vulkanski erupcii, koi ja zatemnile atmosferata i predizvikale smrtonosna epidemija na čuma vo 541 godina, koja ne isčeznala sč do 767 godina, so vrv na napadot vo 592 godina. Božestvenoto prokletstvo ne moželo da dobie postrašna forma, a detali za ovaa tema ḱe bidat dadeni vo sledniot stih.

Stih 13: „ Znam kade živeeš, deka tamu e prestolot na Satanata. Se držiš cvrsto za Moeto ime i ne se otkaža od Mojata vera, duri ni vo denovite na Antipa, Mojot veren svedok, koj beše ubien meǵu vas, kade što živee Satanata. “

Proroštvoto go naglasuva „ prestolot “ i negovata lokacija poradi negovata slava i počestite što grešnicite sč ušte mu gi oddavaat denes. Ušte ednaš „Rim“ ja vraḱa svojata dominacija, ovoj pat pod ovoj lažno hristijanski i celosno paganski religiozen aspekt. Onoj koj tvrdi deka e negov „zamenik“ (ili vikar), papata, duri i ne dobiva od Boga lično da mu se obrati. Primatelot na proroštvoto e izbran, a ne padnat, nitu uzurpator koj gi veliča paganskite obredi. Ova visoko mesto na rimokatoličkata vera go ima svojot papski prestol vo Rim, vo Lateranskata palata što Konstantin I velikodušno mu ja ponudil na episkopot na Rim. Ovaa Lateranska palata se naoǵa na planinata Kelija, eden od „sedumte ridovi na Rim“ koj se naoǵa jugoistočno od gradot; imeto Kelija znači: nebo. Ovoj rid e najdolgiot i najgolem od sedumte, vo odnos na površinata. Vo blizina na Lateranskata crkva, koja i denes, za papstvoto i nejzinoto sveštenstvo, ja pretstavuva najvažnata katolička crkva vo svetot, se naoǵa najgolemiot obelisk vo Rim, kade što ima 13, dostignuvajḱi visina od 47 metri. Otkrien pod 7 metri zemja i skršen na tri dela, bil postaven vo 1588 godina od strana na papata Sikst V, koj vo isto vreme ḱe ja organizira dominacijata na Vatikanskata država vo slednata proročka era narečena Tijatira . Ovoj simbol na egipetskiot sončev kult ima na stelata što go nosi golem natpis što potsetuva na ponudata na Konstantin. Vsušnost, negoviot sin Konstancij II, po smrtta na svojot tatko, go donel od Egipet vo Rim, delumno za da ja ispolni želbata na svojot tatko, koj sakal da go donese vo Carigrad. Ovaa posvetenost na slavata na Konstantin I poveḱe se dolži na želbata na Boga otkolku na sinot na Konstantin. Bidejḱi celiot obelisk so svojot visok piedestal ja potvrduva proročenata vrska, što go pravi Konstantin I graǵanski avtoritet koj go vospostavuva ostatokot od „denot na sonceto“, a papata, vo toa vreme ednostaven episkop na hristijanskata crkva vo Rim, religiozen avtoritet, koj ḱe go nametne, religiozno, ovoj paganski den pod imeto „Nedela“ ili den Gospodov. Na vrvot na ovoj obelisk se naoǵaat četiri otkrivački simboli koi se sledat eden po drug vo ovoj rastečki redosled: 4 lavovi sedat na negoviot vrv, orientirani kon četirite kardinalni točki, nad koi se četiri planini nadvisnati so sončevi zraci, a nad ovoj ansambl dominira hristijanski krst. Nasočen kon četirite kardinalni točki, simbolot na lavovite označuva kralsko semejstvo vo negovata univerzalna sila; što go potvrduva negoviot opis otkrien vo Dan. 7 i 8. Otk. 17:18 ḱe potvrdi deka za Rim veli: „ A ženata što ja vide e golemiot grad koj go ima carstvoto nad zemnite carevi “. Pokraj toa, egipetskiot kartuš vrežan na obeliskot go evocira „nečistiot zavet što carot mu go upatuva na Amon“, sončeviot bog. Site ovie raboti ja otkrivaat vistinskata priroda na hristijanskata vera koja dominira vo Rim od Konstantin I, odnosno od 313 godina, datumot na negovata pobeda. Ovoj obelisk i simbolite što gi nosi, svedočat za „ uspehot “ na slugata na ǵavolot prorokuvan vo Daniel 8:25, koj, preku Konstantin I , uspeal da ě dade na hristijanskata vera izgled na religiozen sinkretizam cvrsto osuden od Boga vo Isus Hristos. Ja sumiram porakata na ovie simboli: „krst“: hristijanska vera; „sončevi zraci“: sončevo obožavanje; „planini“: zemska moḱ; „četiri lava“: univerzalno kralsko semejstvo i sila; „obelisk“: Egipet, grev, od buntot na faraonot od Izlezot, i za grevot što go sočinuva idolopokloničkoto obožavanje na bogot na sonceto Amon. Bog gi pripišuva ovie kriteriumi na rimokatoličkata vera razviena od Konstantin I. I na ovie simboli, preku egipetskiot kartuš, toj go dodava svojot sud za religioznata posvetenost na episkopite na Rim, koi gi smeta za nečisti; tie veḱe se narekuvaat „papi“ od religioznite braḱa na gradot. Povrzanosta na hristijanskata vera so solarniot kult što veḱe go praktikuval i počituval samiot Konstantin, e vo potekloto na užasna kletva što čoveštvoto ḱe ja plaḱa, kontinuirano, do krajot na svetot. Ovoj prestol na Lateranot ne e konkurenten od rimskite imperatori, bidejḱi od Konstantin I , tie poveḱe ne živeat vo Rim, tuku na istokot od imperijata, vo Carigrad. Taka, ignorirajḱi go proročkoto otkrovenie dadeno od Isus Hristos na Jovan, mnoštvo čovečki suštestva se žrtvi na najgolemata religiozna izmama na site vreminja. No, nivnoto neznaenje e vinovno zatoa što ne ja sakaat vistinata i zatoa, od samiot Bog, se predadeni na lagi i lažgovci od site vidovi. Nedostatokot na obrazovanie na naselenieto od erata na Pergam go objasnuva uspehot na papskiot režim nametnat i poddržan od posledovatelnite rimski imperatori od toa vreme. Ova ne gi sprečuva nekoi vistinski izbranici da go odbijat i otfrlat ovoj nov nelegitimen avtoritet; što go naveduva Isus da gi prepoznae kako svoi vistinski slugi. Bidejḱi e napravena rimskata lokacija na izbranite, zabeležete deka Duhot tamu se naoǵa vo 538 slugi koi ja zadržale verata vo imeto na Isus, dodeka ja počituvale nedelata. Sepak, na ova mesto vo Rim, poslednite mačenici ili „verni svedoci“ bile videni samo vo vremeto na Neron, vo 65-68 godina i vo vremeto na Dioklecijan pomeǵu 303 i 313 godina. So nasočuvanjeto kon gradot Rim, Duhot potsetuva na vernosta na „ Antipa “, negoviot „ veren svedok “ od minatite vreminja. Ova grčko ime znači: protiv site. Se čini deka go označuva apostol Pavle, prviot objavitel na Evangelieto na Isus Hristos vo ovoj grad kade što umrel kako mačenik, obezglaven, vo 65 godina, pod carot Neron. Bog taka ja osporuva lažnata i zaveduvačka titula „vikar na Sinot Božji“ na papite. Vistinskiot vikar bil verniot Pavle, a ne neverniot Vigilij, nitu nekoj od negovite naslednici.

Semoḱniot Bog Tvorec gi vrežal vo prirodata važnite momenti od religioznata istorija na hristijanskata era; momenti koga prokletstvoto dobiva intenziven karakter so teški posledici za hristijanskiot narod. Ušte za vreme na negovata zemna služba, Isus Hristos im dal na svoite dvanaeset začudeni i vooduševeni apostoli dokaz za negovata sovladuvanje na burata na Galilejskoto More; bura koja ja smiril vo eden mig, po svoja komanda. Vo našata era, periodot pomeǵu 533 i 538 godina go dobil ovoj osobeno proklet karakter, bidejḱi so vospostavuvanjeto na papskiot režim od strana na carot Justinijan I , Bog sakal da gi kazni hristijanite koi se pokoruvale na dekretot objaven od carot Konstantin I , so koj bil zadolžitelen ostatokot od „denot na Neosvoenoto Sonce“ od prviot den od sedmicata, od 7 mart 321 godina. Vo ovoj period prokolnat od nego, Bog predizvikal budenje na dva vulkani koi ja zadušile severnata hemisfera na planetata i ostavile tragi na južnata hemisfera duri do Antarktikot. So razlika od nekolku meseci, smesteni na meǵusebnite antipodi na ekvatorot, širenjeto na temninata beše mnogu efikasno i mnogu smrtonosno. Milijardi toni prašina se širea vo atmosferata, lišuvajḱi gi luǵeto od svetlina i nivnite voobičaeni prehranbeni kulturi. Sonceto vo svojot zenit nudeše ista svetlina kako polnata mesečina, koja samata celosno isčezna. Istoričarite go zabeležaa ova svedoštvo spored koe , armiite na Justinijan go vratija Rim od Ostrogotite blagodarenie na snežna bura vo sredinata na juli. Prviot vulkan narečen „Krakataoa“ se naoǵa vo Indonezija i se razbudil vo oktomvri 535 godina so nezamisliva magnituda, transformirajḱi planinska oblast od 50 km vo morska zona. A vtoriot, narečen „Ilopango“, se naoǵa vo Centralna Amerika i eruptiral vo fevruari 536 godina.

Stih 14: „ No imam nekolku raboti protiv tebe, zašto imaš tamu luǵe što ja držat doktrinata na Valaam, koj go nauči Valak da stavi kamen na sopnuvanje pred sinovite Izrailevi, da jadat žrtvuvani na idoli i da vršat blud. “

Duhot ja opišuva duhovnata sostojba vo Rim. Od 538 godina, vernite izbranici od toa vreme bile svedoci na vospostavuvanjeto na religiozen avtoritet što Bog go sporeduva so prorokot „ Valaam “. Ovoj čovek mu služel na Boga, no si dozvolil da bide zaveden od privlečnosta na dobivkata i zemnite dobra; sč što go delel rimskiot papski režim. Pokraj toa, „ Valaam “ go predizvikal padot na Izrael otkrivajḱi mu na „ Valaka “ sredstvata so koi možel da go sruši: sč što trebalo da napravi e da go natera da prifati brakovi meǵu Evrei i pagani; raboti što Bog cvrsto gi osudil. Sporeduvajḱi go so „ Valaam “, Bog ni dava složen portret na papskiot režim. Izbranite potoa go razbiraat značenjeto na dejstvijata što samiot Bog gi nateral ǵavolot i negovite nebesni i zemski partneri da gi izvršuvaat. Prokletstvoto na hristijanskata crkva se temeli na usvojuvanjeto na paganskiot „den na nepokorenoto sonce“, koj go počituvaat nevernite hristijani od 321 godina. A papskiot režim, kako „ Valaam “, ḱe raboti za nivno propaǵanje i ḱe go zasili nivnoto božestveno prokletstvo. „ Mesoto žrtvuvano na idoli “ e samo slika vo sporedba so paganskiot „den na sonceto“. Rim go vnesuva paganstvoto vo hristijanskata religija. No, ona što mora da go razberete e deka tie se od ista priroda i nosat pod Božjiot sud isti seriozni posledici... Ušte poveḱe što kletvite predizvikani od „ Valaam “ od hristijanskata era ḱe prodolžat do krajot na svetot, obeležan so slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Neverstvoto na hristijanite se sporeduva i so ona na Evreite koi se predadoa na „ nečistotija “ otkako Bog gi natera da gi čujat negovite deset zapovedi. Pomeǵu 321 i 538 godina, nevernite hristijani se odnesuvaa kako niv. I ova dejstvo prodolžuva i denes.

Stih 15: „ Isto taka, imaš i takvi što ja držat naukata na nikolaitite. “

Vo ovaa poraka, imeto na „ Nikolaitite “ citirano vo Efes povtorno se pojavuva vo ova pismo. No, „ delata “ što se odnesuvaat na niv vo Efes tuka stanuvaat „ doktrina “. Vsušnost, nekoi Rimjani, od Efes , stanale hristijani, potoa neverni hristijani od 321 godina, i toa, na oficijalen religiozen način od 538 godina, so počituvanje na „ doktrinata “ na rimokatoličkoto papstvo.

 Stih 16: „ Zatoa pokaj se; inaku brzo ḱe dojdam kaj tebe i ḱe se boram protiv niv so mečot na ustata Moja. “

Zboruvajḱi za „ bitkata “ što ja vodi Negovoto „Slovo“, „ mečot na Negovata usta “, Duhot go podgotvuva kontekstot za četvrtata poraka što treba da dojde. Ova ḱe bide onaa vo 16 vek , kade što Biblijata, Negovoto sveto pišano slovo, Negovite „ dvajca svedoci “ spored Otkrovenie 11:3, ḱe ja širat božestvenata vistina i ḱe ja razotkrijat lažnata rimokatolička vera.

Stih 17: „ Koj ima uvo, neka čue što im veli Duhot na crkvite: na onoj što pobeduva, ḱe mu dadam od skrienata mana i ḱe mu dadam bel kamen, i na kamenot napišano novo ime, koe nikoj ne go znae, osven onoj što go prima. “

Kako i sekogaš, Duhot povikuva na eden aspekt od večniot život. Tuka ni go pretstavuva vo slikata prorečena so manata dadena na gladnite Evrei vo sušnata, neplodna i suva pustina. Potoa Bog poučil deka može da gi zaštiti i prodolži životite na svoite izbranici preku svojata tvorečka moḱ; ova ḱe go postigne davajḱi im večen život na svoite otkupeni izbranici. Ova ḱe bide kulminacija na celiot Negov plan za spasenie.

Izbraniot na vremeto ḱe bide nagraden so večen život, koj Duhot go opišuva vo sliki. „ Manata “, slikata na nebesnata hrana, e skriena vo nebesnoto carstvo, a samiot Bog e nejzin proizvoditel. Vo antičkata simbolika, manata bila na najsvetoto mesto, koe veḱe go simboliziralo neboto kade što Bog suvereno vladee na svojot prestol. Vo rimskata praktika, „ beliot kamen “ go pretstavuval glasot „za“, crniot kamen go označuval „ne“. „ Beliot kamen “ isto taka ja označuva čistotata na životot na izbraniot koj stanal večen. Negoviot večen život e božestveno da, što preveduva entuzijastičko i masovno dobredojde od Boga. Bidejḱi izbraniot e voskresnat vo nebesno telo, negovata nova sostojba se sporeduva so „ novo ime “. I ovaa nebesna priroda e, za negovite izbrani, postojano misteriozna i individualna: „ nikoj ne ja znae “. Zatoa ḱe bide potrebno da se nasledi i da se vleze vo ovaa priroda za da se otkrie što e taa.

 

4-ta era : Tijatira

Pomeǵu 1500 i 1800 godina, religioznite vojni

Stih 18: „ I na angelot na crkvata vo Tiatir napiši mu : Ova go veli Sinot Božji, Koj ima oči kako ognen plamen, a nozete mu se kako čist mesing: “

Četvrtoto pismo, pod imeto „ Tijatira “, potsetuva na vreme koga hristijanskata vera na katoličkata i protestantskata liga nudi gnasen spektakl preku nivnite krvavi sudiri. No, ovaa poraka rezervira ogromni iznenaduvanja. Vo imeto Tijatira , dvata grčki koreni „thuao, téiro“ preveduvaat „gnasnost i da se dade smrt so stradanje“. Grčkiot termin što go opravduva ova tolkuvanje na gnasnosta, vo grčkiot rečnik na Bajli, označuva svinja ili diva svinja koga se vo žed. I tuka se potrebni pojasnuvanja. 16 vek e obeležan so budenjeto na protestantite koi go osporuvaat avtoritetot na rimskiot papski režim. Isto taka, za da go zajakne svojot svetoven avtoritet, papstvoto pretstaveno od papata Sikst V ja vospostavuva svojata vatikanska država, koja ḱe mu dodeli graǵanski legitimitet povrzan so nejziniot religiozen avtoritet. Zatoa, od 16 vek , papskiot režim go prefrlil svoeto sedište, koe dotogaš se naoǵalo vo Lateranskata palata, na svojot imot vo Vatikan, koj veḱe pretstavuval nezavisna papska država. No, ova prenesuvanje e samo izmama, bidejḱi onoj koj tvrdi deka e del od Vatikanskata država sč ušte sedi vo Lateranskata palata; bidejḱi tokmu tamu, vo Lateran, papite gi prečekuvaat emisarite na stranskite državi koi ja posetuvaat. I taka, vo 1587 godina, popraveniot obelisk, povtorno podignat vo blizina na Lateranskata palata od 3 avgust 1588 godina, beše otkrien pod 7 metri zemja i na tri dela. Vatikanskata država se naoǵa nadvor od Rim, na ridot Vatikan, na zapadniot breg na rekata Tibar, koj se graniči so gradot od sever kon jug. Dodeka go razgleduvavme planot na ovoj vatikanski grad, bev iznenaden koga otkriv oblik na svinska glava, so uši na sever i mucka na jugozapad. Porakata na grčkoto „tuao“ e taka dvojno potvrdena i opravdana od Boga, organizatorot na ovie raboti. Katoličkata vera nasledena od Pergam go dostignuva vrvot na svoite gnasotii. Reagira burno so omraza i surovost protiv onie koi, prosvetleni od Biblijata, konečno rašireni blagodarenie na pečatarskata mašina, gi osuduvaat nejzinite grevovi i nejzinite baranja. Ušte podobro, dotogaš, čuvar na Svetoto pismo što gi tera svoite monasi da gi reproduciraat vo manastiri i manastiri, ja progonuva Biblijata što ja osuduva nejzinata bezzakonie. I gi tera osuduvačite da bidat ubieni so silata na slepi i samodovolni monarsi; poslušnite izvršiteli na nejzinata volja. Izrazite pod koi Isus se pretstavuva, citirajḱi: „ onoj što ima oči kako ognen plamen“ i čii noze se kako čist mesing “, otkrivaat negovata kaznena akcija kon negovite religiozni neprijateli koi ḱe gi uništi po vraḱanjeto na zemjata. Ova se tokmu dvete hristijanski ideologii koi se borele do smrt „so meč“ i ogneno oružje vo ovoj istoriski kontekst na erata na Tiatira . „ Negovite noze “ potoa ḱe stojat na „ moreto i na kopnoto “, simbol na katoličkata vera i protestantskata vera vo Otk. 10:5 i Otk. 13:1-11. Katolicizmot i protestantizmot, obete grešni (grev = mesing ), nepokajnički, se opišani kako „ fina mesing “ koj go privlekuva gnevot na sudot na Boga Isus Hristos. Koristejḱi ja ovaa slika so koja ja najavuva golemata „ nesreḱa “ vo Otk. 1:15, Bog go otkriva časot koga poslednite progonuvači obedineti protiv negovite verni deca se borele do smrt kako divi „dzverovi“ koi ḱe gi simboliziraat niz celoto proroštvo. Od Fransoa I do Luj XIV, religioznite vojni se sledele edna po druga. I potrebno e da se zabeleži kako Bog go otkriva prokletstvoto na francuskiot narod, vooruženi poddržuvači na papstvoto ušte od Klovis, prviot kral na Franki. Za da go označi apogejot na ova prokletstvo, Bog go postavi mladiot Luj XIV, na vozrast od „pet godini“, na prestolot na Francija. Ovoj stih od Biblijata, Propovednik 10:16, ja izrazuva negovata poraka: „ Teško tebe, zemjo čij car e dete, a čii princovi jadat nautro! “ Luj XIV ja uništi Francija so svoeto raskošno trošenje vo Versajskata palata i so svoite skapi vojni. Toj ostavi zad sebe Francija potopena vo siromaštija, a negoviot naslednik, Luj XV, živeeše samo za razvratot što go deleše so svojot nerazdelen drugar vo razvratot, kardinalot Duboa. Odvraten lik, Luj XV beše celosno nezainteresiran za sudbinata na svojot narod, a predizvikaniot gnev na narodot trebaše da padne vrz negoviot naslednik, rabotničkiot kral, mirniot Luj XVI. Napaǵajḱi eden nežen i miren čovek so ovoj gnev, Bog ja otkri svojata namera da go udri nasledniot monarhiski režim poradi slepata doverba što nepravedno ja stavil vo papskite religiozni pretenzii ušte od Klovis.

Stih 19: „ Gi znam tvoite dela, tvojata ljubov, tvojata vera, tvojata vernost, tvoeto trpenie i tvoite posledni dela, deka se poveḱe od prvite. “

Ovie zborovi, Bog im gi upatuva na svoite slugi „ verni do smrt “, nudejḱi se sebesi da se žrtvuvaat po likot na svojot Učitel; nivnite „ dela “ se prifateni od Boga zatoa što svedočat za nivnata avtentična „ ljubov “ kon svojot Spasitel. Nivnata „ vera “ ḱe bide opravdana zatoa što e pridružena so „ verna služba “. Zborot „ postojanost “, citiran ovde, dobiva značajno istorisko značenje. Vo „kulata Konstanca“ vo gradot Aeg-Mort, Mari Diran živeela, kako model na vera, vo nejzinoto zarobeništvo 40 dolgi i teški godini. Mnogu drugi hristijani dale isto svedoštvo, čestopati ostanuvajḱi nepoznati za istorijata. Ova e zatoa što brojot na mačenici rastel so tekot na vremeto. Poslednite dela se odnesuvaat na vremeto na vladeenjeto (1643 do 1715) na kralot Luj XIV pod čie vodstvo „zmejskite naselbi“ sostaveni za ovaa akcija, gi gonele vernite protestantski hristijani povlečeni vo šumite i pustite mesta. Zabeležete ja dobro otkrivačkata uloga na imeto „ zmej “ koe označuva „ǵavol“ i otvorenoto agresivno dejstvuvanje na imperijalniot Rim i papskiot Rim vo Ap. 12:9-4-13-16. Onoj koj se narekol sebesi „kral na sonceto“ ja dovel do vrv borbata na katolicizmot, branitel na „denot na sonceto“ nasleden od Konstantin I. Meǵutoa , za da svedoči protiv nego, Bog go potonal celoto negovo dolgo vladeenje vo temnina, odbivajḱi mu ja toplinata i celosnata svetlina na vistinskoto sonce so seriozni posledici za hranata na francuskiot narod.

Stih 20: „ Sepak, imam nekolku raboti protiv tebe, zašto ě dozvoluvaš na ženata Jezavela, koja se narekuva proročica, da gi uči i da gi zaveduva Moite slugi da vršat blud i da jadat žrtvuvani na idoli. “

Vo 1170 godina, Bog ja prevel Biblijata na provansalski jazik preku Pjer Vodes. Toj bil prviot hristijanin koj ja otkril povtorno doktrinata za integralnata apostolska vistina, vklučuvajḱi go počituvanjeto na vistinskata sabota i usvojuvanjeto na vegetarijanstvoto. Poznat kako Pjer Valdo, toj e potekloto na „Vodoa“ koi se naselile vo italijanskiot alpski Piemont. Deloto na reformacijata što tie go pretstavuvale bilo sprotivstaveno od papizmot i porakata isčeznala. Tolku mnogu što Bog ja predal cela Evropa na ubistvena mongolska invazija prosledena so užasna epidemija na čuma predizvikana od Mongolcite, koja uništila, od 1348 godina, edna tretina i rečisi polovina od nejzinoto naselenie. Porakata na ovoj stih, „ ja ostavate ženata Jezavela... “, e prekor upaten do reformatorite koi ne mu dale na deloto na Pjer Valdo važnosta što ja zaslužuvalo, bidejḱi bila sovršena. Pomeǵu 1170 i 1517 godina, tie ja ignorirale sovršenata doktrina za vistinata na hristijanskoto spasenie i nivnata reformacija prezemena na krajot od ovoj period e delumna i mnogu necelosna.

Zabeleška : Doktrinarnata sovršenost razbrana i primeneta od Piter Valdo pokažuva deka vo nego, Bog ja pretstavil celosnata programa na Reformacijata što trebalo da se sprovede. Vsušnost, rabotite bile ispolneti vo dve fazi, a baranjeto za sabotata započnalo duri vo 1843-1844 godina, vo soglasnost so vremeto označeno so dekretot od Daniel 8:14.

Za da ja prikaže papskata rimokatolička vera, Bog ja sporeduva so tuǵata sopruga na kralot Ahav, užasnata „ Jezavela “, koja gi ubivaše Božjite proroci i prolevaše nevina krv. Kopijata e verna na modelot, a isto taka ima i nedostatok što trae mnogu podolgo vo aktivnosta. So toa što ja imenuva „ proročica “, Bog go targetira imeto na novata lokacija na negoviot „prestol“: Vatikan, što na starofrancuski i latinski znači „vaticinare“: da prorokuva. Istoriskite detali za lokacijata se isklučitelno otkrivački. Prvično, ova mesto bilo obeležano so prisustvoto na rimski hram posveten na bogot „ zmija “ Eskulap. Ovoj simbol ḱe go označi ǵavolot i papskiot režim vo Otk. 12:9-14-15. Carot Neron gi smestil svoite trki so kočii tamu, a „Simon Magus“ bil pogreban na grobišta tamu. Se čini deka se raboti za negovite ostanki, koi ḱe bidat počituvani kako onie na apostol Petar raspnat vo Rim. I tuka povtorno, bazilikata što ja ponudil Konstantin ja slavela hristijanskata slava. Oblasta prvično bila močurliva. Lagata konstruirana na ovoj način ḱe go opravda novoto ime na ovaa vatikanska bazilika, koja, proširena i razubavena vo 15 vek, ḱe go dobie pogrešnoto ime „Bazilika na Sveti Petar Rimski“. Ovaa čest, vsušnost dadena na eden volšebnik i na „zmijata“ Eskulapij, ḱe go opravda imeto „ magija “ što Duhot im go pripišuva na rimokatoličkite religiozni obredi vo Otk. 18:23 kade što bibliskata verzija na Darbi ni kažuva: „ I svetlinata na svetilkata poveḱe nema da sveti vo tebe; i glasot na mladoženecot i nevestata poveḱe nema da se čue vo tebe; zašto tvoite trgovci bea golemite na zemjata; zašto so tvojata magija site narodi se zavedeni. “ Točno, završuvanjeto na rabotata na ovaa bazilika „Sveti Petar Rimski“, koja baraše ogromni sumi pari, ḱe go navede prelatot Tecel da gi prodade svoite „indulgencii“. Gledajḱi go prostuvanjeto na grevovite prodadeno za pari, monahot-učitel Martin Luter ja otkri vistinskata priroda na svojata rimokatolička crkva. Taka, toj ḱe ja osudi nejzinata ǵavolska priroda i nekoi od nejzinite greški so toa što vo 1517 godina ḱe gi objavi svoite poznati 95 tezi na vratata na germanskata crkva vo Augsburg. Taka go formaliziraše deloto na Reformacijata predloženo od Boga na Piter Valdo od 1170 godina.

Zboruvajḱi direktno do svoite reformirani slugi od toa vreme, vistinskite, pomireni žrtvi, Duhot gi prekoruva što ě dozvolile na Jezavela da gi poučuva i zaveduva nejzinite slugi . Vo ovoj prekor možeme da pročitame celata doktrinarna nesovršenost na ovoj početok na reformata. Taa gi „ poučuva i zaveduva “ svoite „ slugi “, onie na Isus, što ja pravi hristijanska crkva. No, nejzinoto učenje e ona od erata na Pergam kade što obvinuvanjeto za „ nečistotija “ i slikata na „ meso “... žrtvuvani na idoli „veḱe bea osudeni. I pokraj izmamničkiot izgled, vo ovoj stih važniot entitet ne e „ ženata Jezavela “, tuku samiot protestantski hristijanin. Od samiot početok, velejḱi mu „ ja ostavaš ženata Jezavela... “, Duhot sugerira na greški što gi delele prvite protestanti. Potoa go otkriva karakterot na ovaa greška: paganskoto idolopoklonstvo. Pravejḱi go toa, toj ja otkriva prirodata na „tovarot “ što sč ušte ne mu go nametnuva, vo toa vreme, no što ḱe go bara od 1843 godina pa natamu. I vo ovaa poraka, tvorecot Bog ja targetira rimskata „Nedela“ čija praktika e vo negovite oči pagansko idolopokloničko delo što mu oddava počit na lažno sončevo božestvo od najstariot paganizam vo čovečkata istorija. Od 1843 godina pa natamu, toj ḱe mora da se otkaže od „Nedelata“ ili od svojot odnos so Isus Hristos, edinstveniot Spasitel na zemnite grešnici.

Stih 21: „ Ě dadov vreme da se pokae, no taa ne se pokaja za svojot blud. “

Ova vreme e otkrieno ušte od Daniel 7:25 i e potvrdeno vo tri formi vo Apokalipsata vo poglavjata 11, 12 i 13. Ova se izrazite: „ vreme na vreminja i polovina vreme; 1260 dena ili 42 meseci “ koi site go označuvaat netolerantnoto papsko vladeenje vo akcija pomeǵu 538 i 1798 godina. Širenjeto na vistinata preku Biblijata i propovedanjeto na vistinskite reformatori ě ponudija na katoličkata vera posledna šansa da se pokae i da gi napušti svoite grevovi. Taa ne napravi ništo i gi progonuvaše i mačeše, vo ime na svojata inkvizitorska moḱ, mirnite glasnici na živiot Bog. Taka, taa gi reproduciraše buntovničkite dela na evrejskiot narod, davajḱi ě na Isusovata parabola vtoro ispolnuvanje: toa e parabolata za lozarite koi gi ubivaat prvite Božji pratenici, a potoa go ubivaat, koga toj ḱe se pojavi pred niv, sinot na Gospodarot na lozjeto za da mu go ukradat nasledstvoto.

Stih 22: „ Ete, ḱe ja frlam vo postela, a onie što preljubodejstvuvaat so nea vo golema nevolja, osven ako ne se pokaat za svoite dela. “

Bog ḱe se odnesuva kon nea kako kon „ prostitutka “ „ frlena na krevet “, što ni ovozmožuva da ja povrzeme „ ženata Jezavela “ od ovaa tema so „ prostitutkata golemiot Vavilon “ od Otk. 17:1. Najavenata „ golema nevolja “ ḱe dojde po neuspehot na bibliskata objava. Istata poraka ḱe ja potvrdi identifikacijata na ovaa „ golema nevolja “ so „ dzverot što izleguva od bezdnata “ vo Otk. 11:7. Taa se javuva po deloto na Božjite „ dvajca svedoci “, koi se spisite na stariot i noviot božestven zavet na Svetoto Pismo. Duhovnata „ preljuba “ e potvrdena i imenuvana, a „ onie “ koi Bog gi obvinuva deka ja izvršile so „ Jezvela “ se francuskite monarsi i monarhisti. Zaedno so katoličkite sveštenici, monarhistite ḱe stanat glavni celi na gnevot na revolucionerniot nacionalen ateizam, koj beše samo izraz na gnevot na Semoḱniot Bog Isus Hristos. Tie ne se pokajaa, pa zatoa dvojniot gnev gi pogodi vo vremeto odredeno od Boga na krajot od papskoto vladeenje pomeǵu 1793 i 1798 godina.

Zborot „ nevolja “ se odnesuva na posledicata od božestvenoto prokletstvo spored Rimjanite 2:19: „ Nevolja i maka vrz sekoja duša čovečka što pravi zlo , prvo na Evreinot, a potoa i na Grkot! “ No „ nevoljata “ što gi kaznuva grevovite na katoličkata monarhija i nejziniot sojuznik Rimokatoličkata crkva, simbolizirana vo Otkrovenie 17:5, so imeto „ Vavilon golema “, logično e „ golema nevolja “.

Stih 23: „ Ḱe gi ubijam nejzinite deca so smrt; i site crkvi ḱe znaat deka Jas sum Onoj Koj gi ispituva umovite i srcata, i ḱe mu nagradam na sekogo od vas spored negovite dela. “

„ Da se umre so smrt “ e izrazot što Duhot go koristi za da gi evocira dvata „terorii“ na revolucionerniot režim od 1793 i 1794 godina. So ovoj izraz, toj otfrla sekoja ideja za ednostavna duhovna smrt što ḱe gi zagriži protestantite vo 1843 godina vo porakata dostavena do angelot od toa vreme „ Sardis “ vo Ap. 3:1. Čoveštvoto nikogaš ne poznavalo takvo krvavo delo izvršeno od mašini za ubivanje, izmisleno od doktor Luj, no ceneto od doktor Giljotin čie ime e dadeno na samiot instrument, narečen ottogaš pa natamu: gilotina. Potoa, rezime presudite izrekuvale mnoštvo naredbi za izvršuvanje , so dopolnenie na principot na udiranje so smrt na sudiite i obvinitelite od prethodniot den. Spored ovoj princip, čoveštvoto se činelo deka mora da isčezne i poradi ovaa pričina Bog go narekol ovoj istrebuvački revolucioneren režim „ bezdna “. Na krajot, toj bi ja napravil zemjata „ bezdna “ bez nikakva forma na život na prviot den od sozdavanjeto, spored Bitie 1:2. No, samo na neboto, za vreme na nebesniot sud što go vršat sobranite izbranici, „ site crkvi ( ili sobranija )“, odnosno izbranicite od sedumte epohi, ḱe gi otkrijat ovie istoriski fakti so značenjeto što im go dal Bog. Božjata pravda e sovršena; onie što lažno sudele bile pogodeni od negovata pravda, „ spored nivnite „sopstveni“ dela “. Tie nepravedno predizvikale smrt i se pogodeni so smrt za vozvrat od sovršenata božestvena pravda: „ i ḱe go nagradam sekogo od vas spored vašite dela “.

Stih 24: „ A vam, koi ste vo Tijatir, koi ne ja imate ovaa nauka i ne gi poznavate satanskite dlabočini, kako što velat, vi velam: nikakvo drugo breme ne vi stavam ;“

Onie koi ja osuduvaat katoličkata vera i gi narekuvaat nejzinite religiozni obredi „ dlabočini na Satanata “ možat da bidat samo reformatorite koi se pojavile od okolu 1200 godina do Francuskata revolucija od 1789 godina. Kakvo i da e nivnoto odnesuvanje, nivnata doktrina bila mnogu daleku od čistata vistina što Duhot ja poučuval na apostolite i učenicite na Isus Hristos. Samo tri pozitivni raboti se zabeležuvaat vo nivna korist: verata vo edinstvenata žrtva na Isus, doverbata samo vo Biblijata i darot na nivnata ličnost i nivniot život; site drugi doktrinarni točki bile nasledeni od katolicizmot i zatoa bile predmet na prašanje. Taka, iako nesovršeni vo doktrinata za vistinata na hristijanskata vera, izbranite reformatori znaele kako da gi predadat svoite životi ponudeni na Boga kako živi žrtvi i dodeka čekale 1844 godina, datumot na stapuvanje vo sila na dekretot od Daniel 8:14, Bog privremeno ja prifatil nivnata služba. Ova e ona što toj go izrazuva mnogu jasno koga veli: „ Ne vi stavam nikakov drug tovar “. Situacijata na isklučitelen božestven sud e jasno očigledna vo ovie zborovi.

Stih 25: „ Drži se samo za ona što go imaš dodeka ne dojdam. “

Pričinite što mu ovozmožuvaat na Boga da ja blagoslovi nesovršenata protestantska vera mora da bidat začuvani i praktikuvani od strana na izbranite do vraḱanjeto na Isus Hristos.

Stih 26: „ A na onoj što ḱe pobedi i ḱe gi zapazi delata Moi do kraj, nemu ḱe mu dadam vlast nad narodite. “

Ovoj stih otkriva što ḱe predizvika gubenje na spasenieto od ova vreme na Reformacijata do vraḱanjeto na Hristos. Izbranite ḱe mora da gi čuvaat do krajot delata podgotveni i otkrieni od Isus Hristos kontinuirano do krajot na svetot. Povikanite paǵaat so toa što gi odbivaat novite Božji baranja. Sepak, toj nikogaš ne ja kriel svojata namera postepeno da ja zgolemuva svojata svetlina do vremeto na negovoto doaǵanje vo slava. „ Patot na pravednite e kako bleskava svetlina, koja sjae sč poveḱe i poveḱe do sovršen den (Izr. 4:18)“; ovoj stih od Biblijata go dokažuva toa. I zatoa, vo ramkite na negoviot plan, od 1844 godina, božestvenite baranja ḱe se pojavat na datumite predvideni i prorečeni od negoviot edinstven bibliski proročki zbor. Samo kako nebesen sudija izbranite ḱe dobijat od Boga „vlast nad narodite“.

Stih 27: „ Toj ḱe gi vladee so železen žezol, kako što se kršat grnčarskite sadovi, kako što Jas dobiv vlast od Mojot Otec. “

Ovoj izraz sugerira pravo na osuda na smrt. Pravo što izbranite ḱe go spodelat so Isus Hristos vo nivniot sud nad zlite, vospostaven za Strašniot sud, za vreme na „ iljada godini “ od golemata sabota na sedmiot milenium.

Stih 28: „ I ḱe mu ja dadam dzvezdata Denica. “

Bog ḱe mu ja dade svojata celosna božestvena svetlina simbolizirana na našata segašna zemja so onaa na sonceto. No, Isus reče: „Jas sum svetlinata.“ Taka toj ja najavuva svetlinata na nebesniot život, kade što samiot Bog e izvorot na svetlinata koja poveḱe ne zavisi od nebesna dzvezda kako našeto sonce.

Stih 29: „ Koj ima uvo, neka čue što im zboruva Duhot na crkvite. “

Izgradbata na Apokalipsata e slična na kula sostavena od sedum kata, sedmiot ḱe bide vremeto na sredbata so Boga. Vo ovaa konstrukcija, poglavjata 2 i 3 ja sočinuvaat osnovnata ramka na celata hristijanska era pomeǵu 94 i 2030 godina. Site temi evocirani vo Apokalipsata go naoǵaat svoeto mesto vo ovaa osnovna ramka. No, vo ovaa ramka prvite katovi igraat samo uloga na skali što vodat do gorniot kat. Važnosta na otkrovenieto se pojavuva na nivo 3 narečeno Pergam . Ovaa važnost e dopolnitelno zajaknata na nivo 4 narečeno Tijatira . Vo ovaa era hristijanskata vera stanuva zbunuvačka i zaveduvačka. Božjiot sud za duhovnata sostojba na ovaa era ḱe ima posledici do krajot na svetot. Zatoa, za da go zacvrstam vašeto razbiranje na ovoj sud, ḱe ja sumiram ovaa poraka upatena od Boga do negovite protestantski izbranici za vreme na vladeenjeto na Luj XIV.

Rezime : Za vreme na Reformacijata, hristijanskoto odnesuvanje bilo raznovidno. Imalo vistinski svetci koi bile progonuvani, no sekogaš mirni, i luǵe koi gi mešale religijata i politikata, koi se vooružuvale i vraḱale udar po udar na kralskite katolički vojski. Vo Daniel 11:34, Duhot gi narekol „licemeri“. Malkumina religiozni luǵe razbirale deka da se bide hristijanin znači da se imitira Isus vo sč, da se počituvaat negovite naredbi i da se pokoruvaat na negovite zabrani; upotrebata na oružje bila edna od niv i toa bila negovata posledna lekcija dadena vo vremeto na negovoto apsenje. Prekorot na Isus bil opravdan so faktot deka, prodolžuvajḱi da gi praktikuvaat katoličkite nasledstva, samite protestanti, so svojot primer, go favorizirale učenjeto i zaveduvanjeto što ě pripaǵale na katoličkata Jezavela . Nivnata nesovršena religiozna praktika gi diskreditirala na sudot Božji, kogo go obesčestile pred negovite neprijateli. Ovaa faza od ranata Reformacija go naveduva da donesuva isklučitelni presudi; što toj go naglasuva velejḱi: „ Ne vi stavam nikakov drug tovar, samo ona što go imate, čuvajte go dodeka ne dojdam .“ No, doktrinalnata nesovršenost e legitimna na ovoj početok i Bog ja prifaḱa službata na onie koi prifaḱaat progonstvo i smrt vo negovo ime. Tie ne možea da dadat poveḱe, davajḱi go maksimumot: svojot život. Bog go naglasuva ovoj duh na žrtva što go označuva kako „ dela pobrojni od prvite (stih 19)“. Paganizmot na rimokatolicizmot e sporeden so meso žrtvuvano na idoli . Osudata na rimskata izmama započna so sovršeno prosvetlenite dela na Pjer Valdo (Vaudes) koj, ušte vo 1170 godina, napišal verzija na Biblijata na jazik različen od latinskiot, provansalski. Negovoto znaenje i razbiranje na božestvenite baranja bile začuduvački kompletni i po nego, protestantskata vera se vlošila. Pod inspiracija na Džon Kalvin, protestantskata vera duri i se zacvrstila, zemajḱi go likot na svojot katolički protivnik. A izrazot „Religiozni vojni“ svedoči za gnasotijata kon Boga, bidejḱi izbranite na Isus Hristos, vistinskite, ne gi vraḱaat udarite što im se naneseni. Nivnata odmazda ḱe dojde od samiot Gospod. So vooružuvanjeto, protestantite, čie moto beše „sola scriptura“, „Samo Svetoto pismo“, pokažaa prezir kon Biblijata, koja go zabranuvaše nivnoto nasilstvo. Isus otide mnogu daleku vo ovaa oblast učejḱi gi svoite učenici deka treba da mu go svrtat „drugiot obraz“ na onoj što gi udira.

Ovoj pat koga katoličkoto progonstvo predizvikalo smrt na vernite slugi na Isus e trikratno istaknat vo Apokalipsata, ovde vo ovoj period na Tiatir , no i vo 5-tiot vek. pečat na 6-to poglavje i vo 3-to truba od glava 8. Tuka, vo stih 22, Isus gi ohrabruva svoite mačenički slugi, objavuvajḱi im ja svojata namera da ja odmazdi nivnata smrt ili nivnoto stradanje naneseno od Rim i negovite kralski slugi. Klučniot zbor skrien vo imeto Pergam se pojavuva jasno, katoličkata religija e vinovna za preljuba protiv Boga, a onie što go pravat toa so nea, katoličkite monarsi, nivnite ligi i nivnoto lažno blagorodništvo, ḱe platat, pod gilotinata na francuskite revolucioneri, nepravedno proleanata krv. Otk. 2:22-23: „ Ete, ḱe ja frlam vo postela, a onie što preljubuvaat so nea vo golema nevolja , osven ako ne se pokaat za svoite dela. Ḱe gi ubijam nejzinite deca so smrt ; i site crkvi ḱe znaat deka Jas sum onoj što gi ispituva uzdite i srcata, i ḱe go nagradam sekogo od vas spored vašite dela .“ No, bidete vnimatelni! Bidejḱi po 1843 godina, „ onie što preljubuvaat so nea “ ḱe bidat i protestanti , pa Bog ḱe podgotvi so nuklearna „treta svetska vojna“, nova kazna za katoličkata, pravoslavnata, anglikanskata, protestantskata i adventističkata preljuba. Paralelno, Duhot veli vo 5-ta pečat : Otkrovenie 6:9-11: „ Koga go otvori pettiot pečat, gi vidov pod oltarot dušite na ubienite zaradi slovoto Božjo i zaradi svedoštvoto što go imaa. I izvikaa so silen glas, velejḱi: „Do koga, Gospodi, sveti i vistiniti, nema da sudiš i da ja odmazdiš našata krv vrz onie što živeat na zemjata?“ Na sekoj od niv mu bea dadeni beli obleki i im beše rečeno da počivaat ušte malku vreme, dodeka ne se ispolnat nivnite soslužiteli i nivnite braḱa, koi trebaše da bidat ubieni kako što bea i tie. “

Ovaa scena od 5-tiot pečat može da bide zbunuvačka i zaveduvačka za neprosvetlen um. Da bide jasno, ovaa slika ni ja otkriva tajnata misla za Boga, bidejḱi spored Propovednik 9:5-6-10, mrtvite vo Hrista spijat vo sostojba kade što nivnoto seḱavanje e zaboraveno, ne učestvuvajḱi vo ništo što se pravi pod sonceto . Biblijata ě dava na prvata smrt značenje na uništuvanje na celoto bitie; mrtvite se kako nikogaš da ne postoele so ovaa razlika, deka otkako postoele, celoto nivno postoenje ostanuva vrežano vo mislata za Boga. Zatoa, Bog im ja upatuva ovaa poraka na uteha za da gi ohrabri svoite živi slugi. Toj gi potsetuva deka, spored negovite vetuvanja, po smrtta, postoi vreme predvideno za nivno budenje , koga tie ḱe bidat voskresnati od nego. Potoa ḱe imaat možnost da im sudat, pod pogledot i sudot Božji vo Isus Hristos, na svoite mačiteli koi isto taka se voskresnati, no na krajot od iljada godini . Vo porakata na Tijatir , smrtta objavena za onie koi vršat preljuba so katoličkata Jezavela ḱe ima dvojno dostignuvanje. Na zemjata, deloto na revolucionerite e prvata faza, no po nea, vo svoe vreme i vo vtorata faza, ḱe dojde vtorata smrt na posledniot sud, časot koga „ site sobranija “ na hristijani, neverni ili verni, od site periodi na hristijanskata era ḱe go vidat pravedniot Božji sud primenet protiv duhovnata preljuba .

Vo svojata simbolična slika, 4-tiot Trubata od 8-mo poglavje go potvrduva dejstvoto na „ golemata nevolja “ programirana da ja kazni preljubata na papizmot i monarhistite koi ja poddržuvaa. Sonceto , božestvenata svetlina, mesečinata , temnata katolička religija i dzvezdite , religioznite luǵe, se pogodeni vo tretini ili delumno, od progonstvoto na ateizmot od strana na francuskite revolucioneri vo 1793 i 1794 godina.

Na krajot od porakata upatena do mirnite protestanti, Duhot ja potvrduva svojata osuda na upotrebata na oružje potsetuvajḱi deka samo za posledniot sud podgotven za vreme na nebesniot sud na sedmiot milenium izbraniot ḱe bide odmazden. Zatoa, toj ne e ovlasten da se odmazdi, pred ovoj nebesen sud kade što potoa ḱe gi sudi svoite goniteli, so Isus Hristos, i ḱe učestvuva vo presudata za nivnata osuda na smrt. „ Toj ḱe gi vladee so železen žezol, kako što se kršat sadovite na grnčarot .“ Celta na ovoj sud ḱe bide da se odredi vremeto na stradanje na vinovnite osudeni na vtorata smrt na posledniot sud. Stih 29 povikuva: utrinskata dzvezda . „ I ḱe mu ja dadam utrinskata dzvezda .“ Ovoj izraz go označuva sonceto, slika na božestvenata svetlina. Pobednikot ḱe vleze za večnosta vo božestvenata svetlina. No, pred ovoj večen kontekst, ovoj termin ja podgotvuva pettata bukva što doaǵa. Utrinskata dzvezda se spomenuva vo 2 Pet. 1:19-20-21: „ I imame proročka reč ušte pouverena , na koja dobro pravite da vnimavate, kako na svetilo što sveti na temno mesto, dodeka ne osamne denot i ne zagree Denicata vo vašite srca. Znaejḱi go prvo ova, deka niedno proroštvo od Pismoto ne e od sopstveno tolkuvanje, zašto proroštvoto nikogaš ne došlo po čovečka volja, tuku svetite Božji luǵe zboruvale vodeni od Svetiot Duh .“ Ovoj stih ja naglasuva važnosta na proročkata reč bidejḱi kontekstot na pretstojnata era ḱe bide duhovno usloven od sproveduvanjeto na božestvenata odluka prorečena vo Daniel 8:14. „ Do 2300 večer i utro, i svetosta ḱe bide opravdana .“ No, vo toa vreme, ovoj stih bil poznat samo vo prevodot: „ Do 2300 večeri i utra, i svetilišteto ḱe bide isčisteno .“ Duri i vo ovoj prevod, Božjata poraka bila ista, no pomalku precizna; vo ovaa forma, možela da se protolkuva kako najavuvanje na krajot na svetot preku slavnoto vraḱanje na našiot Gospod i Spasitel Isus Hristos. Bog go upotrebil amerikanskiot protestant Vilijam Miler za da gi sprovede dvata adventistički testa na verata vo proletta 1843 godina i esenta 1844 godina. Kako što nč naučil Daniel 12:11-12, pomeǵu ovie dva datuma, vo 1843 godina, božestvenata odluka im ja odzela na padnatite protestanti spasonosnata pravednost što ja ponudil Isus Hristos; bidejḱi tie poveḱe ne go ispolnuvale standardot na novata svetost što go bara Bog. Pravednosta na Isus e večna, no taa im koristi samo na vistinskite izbranici izbrani od samiot Isus, i toa, vo site vreminja i do krajot na svetot.

Tuka, pomeǵu Tijatir i Sard , na prviot den od proletta 1843 godina, stapuva na sila dekretot od Daniel 8:14, a negovite posledici ḱe gi otkrieme vo porakite upateni od Duhot do hristijanite od toj datum.

 

 

Otkrovenie 3: Sobranieto od 1843 godina –

obnovenata apostolska hristijanska vera

 

5-ta era : Sardis

Presudata izrečena od Isus Hristos po adventističkite sudenja na proletta 1843 godina i na 22 oktomvri 1844 godina

Stih 1: „ I na angelot na crkvata vo Sard napiši mu : ova go veli Onoj što gi ima sedumte Božji Duhovi i sedumte dzvezdi: gi znam tvoite dela, deka izgledaš živ, a si mrtov. “

Erata na „ Sardis “ , temata na pettoto pismo, ḱe istakne dve sprotivstaveni protestantski hristijanski odnesuvanja što im se pripišuvaat: padnatite, na koi Isus im izjavuva: „ Ti se smetaš za živ, a ti si mrtov “; i izbranite, vo stih 4: „ tie ḱe odat so mene vo beli obleki zatoa što se dostojni “. Kako i sodržinata na negovite dve poraki, imeto „ Sardis “ nosi dvojno značenje čii značenja se apsolutno sprotivstaveni. Jas gi zadržuvam glavnite idei na ovoj grčki koren: grčliv i skapocen kamen, odnosno smrt i život. Grimasiranjeto i grčliviot definiraat sardoničen smea; na grčki, sardonionot e gornoto jaže na lovnata mreža; sardinata e riba; a vo sprotivna smisla, sardoniksot i sardoniksot se skapoceni kamenja; sardoniksot e vid kafeav halcedon. Na početokot na ova pismo, Isus se pretstavuva sebesi kako „ onoj što gi ima sedumte Božji duhovi i sedumte dzvezdi “, odnosno osvetuvanjeto na Duhot i sudot vrz negovite slugi od sedumte epohi. Kako i vo Dan. 12, toj stoi nad ubistvenata reka, testot na adventističkata vera, i tuka ja iznesuva svojata presuda. Zabeležete ja upotrebata na poznatata forma na obraḱanje, što ukažuva deka negoviot sogovornik e eden vo kolektivna smisla. Se raboti za celata protestantska norma. Isus stava kraj na protestantskiot isklučok zabeležan vo porakata od Tiatir . Novoto „ breme “ (spored koncepcijata na buntovnite vernici) sega e nametnato i barano. Praksata na rimskata nedela mora da se napušti i da se zameni so sabotata. Ovaa uredba od Dan. 8:14 ja menuva situacijata vospostavena od 7 mart 321 godina, od strana na carot Konstantin I. Vo 1833 godina, 11 godini pred 1844 godina, preku kontinuiran dožd od dzvezdi što paǵaat, koj trael od polnoḱ do 5 časot nautro, i bil vidliv niz celata amerikanska teritorija, Bog go ilustriral i prorekol masovniot pad na protestantskite hristijani. Za da ve ubedi vo ova tolkuvanje, Bog mu gi pokažal nebesnite dzvezdi na Avraam, velejḱi mu: „ Taka ḱe bide tvoeto potomstvo “. Padot na dzvezdite od 1833 godina zatoa prorekol masoven pad na ova potomstvo na Avraam. Ovoj nebesen znak e citiran vo temata na 6 -tiot pečat. vo Otk. 6:13. Isus veli: „ Se veli deka si živ, a si mrtov .“ Zatoa, onoj za kogo zboruva ima reputacija deka go pretstavuva Boga, a ovoj detalj odgovara na protestantizmot, koj, veruvajḱi vo svojata reformacija, misli deka se pomiril so Boga. Božestvenata presuda paǵa: „ Gi znam tvoite dela “, „ a ti si mrtov .“ Od samiot Bog, golemiot Sudija, doaǵa ovoj sud. Protestantot može da go ignorira ovoj sud, no ne može da izbega od negovite posledici. Vo 1843 godina, stapi na sila dekretot od Daniel 8:14 i nieden hristijanin ne treba da go ignorira zakonot na živiot Bog. Ova neznaenje se dolži na prezir kon bibliskata proročka reč na koja apostol Petar nč pottiknuva da posvetime celosno vnimanie vo 2 Pet. 1:19-20: „ I proročkata reč ni e ušte pouverena, na koja dobro pravite da vnimavate, kako na svetilo što sveti na temno mesto, dodeka ne osamne denot i ne zagree dzvezdata Denica vo vašite srca. Znaejḱi go prvo ova, deka niedno proroštvo od Pismoto ne e od svoe tolkuvanje. “ Minuvajḱi nezabeležano meǵu site tekstovi na Biblijata na Noviot zavet, ovie stihovi, osobeno od 1843 godina pa navamu, ja pravat razlikata pomeǵu životot i smrtta.

Stih 2: „ Bidi buden i ukrepi go ona što ostanalo, što e pred umiranje, zašto ne gi najdov tvoite dela sovršeni pred mojot Bog. “

Ako ne vlezat vo noviot standard na svetost, „ ostatokot “ od protestantizmot ḱe „ umre “. Zašto Bog go osuduva od dve pričini. Prvata e praktikata na Rimskata nedela, osudena so sproveduvanjeto na dekretot od Daniel 8:14; vtorata e nezainteresiranosta za proročkata reč, bidejḱi so toa što ne ja zemaat predvid lekcijata dadena od Boga preku adventističkoto iskustvo, protestantskite potomci ḱe ja snosat vinata nasledena od svoite tatkovci. Na obete točki, Isus veli: „ Ne gi najdov tvoite dela sovršeni pred Mojot Bog “. Velejḱi „ pred Mojot Bog “, Isus gi potsetuva protestantite na standardot na Desette zapovedi napišani od prstot na Boga, Otecot, kogo go preziraat vo korist na Sinot koj treba da gi spasi. Negovata sovršeno poslušna vera, koja ja dade kako model, nema ništo zaedničko so protestantskata vera, naslednička na mnogu katolički grevovi, vklučuvajḱi go, pred sč, nedelniot odmor na prviot den. Vratata na spasenieto se zatvora zasekogaš vrz kolektivnata protestantska religiozna norma, paǵaat „ dzvezdite “ na „ šestiot pečat “.

Stih 3: „ Zatoa, seti se kako si primil i čul, i drži se cvrsto i pokaj se. Ako ne bdeeš, ḱe dojdam vrz tebe kako kradec, i nema da znaeš vo koj čas ḱe dojdam vrz tebe. “

Ovoj glagol, „ zapomni “, podrazbira kritičko razmisluvanje za delata od minatoto. No, samo vistinski izbranite se dovolno skromni da gi kritikuvaat sopstvenite dela. Pokraj toa, ovaa zapoved „ zapomni “ go povikuva „ zapomni “ na početokot od četvrtata zapoved, koja nareduva osveten odmor na sedmiot den. Tuka povtorno, dvojno, oficijalniot protestantizam e pokanet da go preispita svoeto prifaḱanje na proročkite poraki lansirani od Vilijam Miler vo proletta 1843 godina i esenta 1844 godina, no i na tekstot na 4-tata od 10-te Božji zapovedi, koja ja prekršuva vo smrten grev od 1843 godina. Najserioznata posledica od negoviot raskin so Isus Hristos e formulirana: „ Ako ne bdeete, ḱe dojdam kako kradec i nema da znaete vo koj čas ḱe dojdam vrz vas “ . Ḱe vidime kako, od 2018 godina, ovaa poraka dobi živa realnost. Bez bdenie, pokajanie i plod na pokajanie, protestantskata vera e definitivno mrtva.

Stih 4: „ Sepak, imaš nekolku luǵe vo Sard, koi ne gi oskvernija svoite obleki; tie ḱe odat so mene vo belo, bidejḱi se dostojni. “

Ḱe se pojavi nova svetost. Vo ovaa poraka, Isus e zadovolen da svedoči za postoenjeto na „ nekolku luǵe “. Spored detalite otkrieni na Elen G. Vajt, koja bila meǵu niv, samo 50 maži dobile Božjo odobrenie. Ovie „ nekolku luǵe “ se odnesuvaat na maži i ženi koi se odobreni i blagosloveni, poedinečno, za svedoštvoto za nivnata vera vo soglasnost so Gospodovite očekuvanja. Isus veli: „ Sepak, imate nekolku luǵe vo Sard koi ne gi oskvernija svoite obleki; i tie ḱe odat so mene vo belo, zašto se dostojni .“ Koj može da ospori dostoinstvo priznaeno od samiot Isus Hristos? Na pobednicite na testovite na verata od 1843 i 1844 godina, Isus vetuva večen život i celosno zemno priznanie koe ḱe dobie oficijalna forma vo pretstojnata poraka od Filadelfija . Oskvernuvanjeto na „ oblekata “ se pripišuva na slobodnoto odnesuvanje na čovečkite suštestva. „ Oblekata “ e pravednosta što ja pripišuva Isus Hristos, vo ovoj slučaj „ bela “, nejzinata oskvernenie označuva gubenje na ovaa pravednost za tradicionalniot protestantski tabor. Tuka, naprotiv, otsustvoto na nečistotija označuva prodolžuvanje na pripišuvanjeto na „ večnata pravednost “ na Isus Hristos spored Daniel 9:24. Naskoro, poznavanjeto i praktikuvanjeto na sabotata ḱe im dadat vistinska svetost, plod i znak na pravednosta što ja dal Isus Hristos. Ovoj razumen i inteligenten izbor naskoro ḱe gi napravi večni vo osvetuvanjeto i nebesnoto proslavuvanje, pretstaveno so „ belite obleki “ od pretstojniot stih 5. Duhot ḱe gi proglasi za „ bezgrešni “: „ i vo ustata nivna ne se najde laga, zašto se besprekorni (Otk. 14:5).“ Tie ḱe najdat „ mir so site i svetost, bez koja niedno telo nema da go vidi Gospoda “, spored Pavle, vo Evr. 12:14. Konkretno, ovie „ beli obleki “ ḱe bidat vo forma na otstranuvanje na grevot što ja sočinuva praktikata na rimskata nedela. Bidejḱi tie verno go čekale dvapati, na negovo mesto, kako znak na negovoto odobruvanje, Božjiot pečat im e daden preku sabotata, koja doaǵa da gi izbeli Gospodovite izbranici koi ja čuvaat Negovata pravednost. Taka se ostvaruva „čistenjeto na svetilišteto“, formata vo koja vo toa vreme bil preveden Daniel 8:14. Vo ovoj pogled, od 23 oktomvri 1844 godina, Isus im dal vo nebesno videnie na pobedničkite izbranici slikata za negoviot premin od svetoto mesto do najsvetoto mesto na zemnoto svetilište. Taka, toj se potsetil vo ilustracija na momentot koga, umirajḱi na krstot, grevot na negovite izbranici bil iskupen, so što se ispolnil „ Denot na iskupuvanjeto “, evrejskiot „ Jom Kipur “. Bidejḱi ovoj nastan veḱe se slučil, obnovuvanjeto na dejstvoto vo vizijata imalo samo cel da go dovede vo prašanje prvoto steknuvanje na večnata pravednost steknata so smrtta na Isus. Ova bukvalno se ispolnuva za padnatite od Sard čijašto pokažana vera e nezadovolitelna za Boga Tvorec. Od dve pričini, Bog može da gi otfrli poradi nedostatok na ljubov kon negovata proglasena proročka vistina i poradi prekršuvanjeto na sabotata koe stana primenlivo od 1843 godina so stapuvanjeto vo sila na dekretot od Daniel 8:14.

Stih 5: „ Koj pobeduva, ḱe bide oblečen vo beli obleki; nema da go izbrišam negovoto ime od knigata na životot, tuku ḱe go priznaam negovoto ime pred Mojot Otec i pred Negovite angeli .

Izbraniot, otkupen od Isus Hristos, e poslušno suštestvo, svesno deka mu go dolži svojot život i večnost na Sozdatelot Bog, dobar, mudar i praveden. Ova e tajnata na negovata pobeda. Toj ne može da vleze vo spor so nego, bidejḱi odobruva sč što toj veli i pravi. Isto taka, toj samiot e radost na svojot Spasitel koj go prepoznava i go narekuva po negovoto ime, ušte od sozdavanjeto na svetot kade što go videl preku svoeto predznaenje. Ovoj stih pokažuva kolku se zaludni i izmamnički lažnite tvrdenja na lažnite religiozni luǵe duri i za onie koi gi formuliraat. Posledniot zbor ḱe mu pripadne na Isus Hristos koj im veli na site: „ Gi znam vašite dela “. Spored ovie dela, toj go deli svoeto stado, stavajḱi gi od desno svoite ovci , a od levo buntovnite kozi i grablivite volci predodredeni za ognot na vtorata smrt na posledniot sud .

Stih 6: „ Koj ima uvo, neka čue što im zboruva Duhot na crkvite. “

Iako bukvalno sekoj može da gi čue proročkite zborovi na Duhot, samo negovite izbranici, koi toj gi inspirira i gi educira, možat da go razberat nivnoto značenje. Duhot se odnesuva na specifični nastani, ostvareni vo istorisko vreme, pa zatoa izbraniot mora da bide zainteresiran za religioznata i svetovnata istorija i za celata Biblija, sostavena od izveštai za svedoštva, pofalbi i proroštva.

Zabeleška : Vo stih 3, Isus Hristos im rekol na padnatite protestanti: „ Zatoa, seti se kako si primil i čul, i drži se cvrsto i pokaj se. Ako ne bdeeš, ḱe dojdam kako kradec, i nema da znaeš vo koj čas ḱe dojdam kaj tebe .“ Obratno, za naslednicite na pobednicite, od proletta 2018 godina, ovaa poraka e transformirana vo: „Ako bdeeš, nema da dojdam kako kradec, i ḱe znaeš vo koj čas ḱe dojdam kaj tebe.“ I Gospod gi održa svoite vetuvanja, bidejḱi denes vo 2020 godina, negovite izbrani go znaat datumot na negovoto vistinsko vraḱanje otkrien za proletta 2030 godina. No, protestantskata vera e osudena da ja ignorira ovaa preciznost, rezervirana samo od Isus za negovite izbrani. Za razlika od negovoto odnesuvanje kon zlite slugi, „ Gospod ne pravi ništo bez da gi predupredi svoite slugi prorocite “ Amo. 3:7.

 

6-ta era : Filadelfija

Adventizmot vleguva vo univerzalna misija

Pomeǵu 1843 i 1873 godina, božestvenata sabota, vistinskiot sedmi den odreden od Boga, beše obnovena i usvoena od pionerite na Adventizmot na sedmiot den, koj dobi forma na oficijalna amerikanska hristijanska religiozna institucija narečena od 1863 godina: „Adventistička crkva na sedmiot den“. Vo soglasnost so učenjeto podgotveno vo Dan. 12:12, porakata na Isus e upatena do negovite izbranici osveteni so sabotniot odmor, na datumot na godinata 1873. Vo isto vreme, ovie izbrani imaat korist od blaženstvoto od Dan. 12:12: „ Blažen e onoj što čeka do 1335 dena! “

 

Novite standardi vospostaveni od 1843 godina stanaa univerzalni vo 1873 godina.

Stih 7: „ I na angelot na crkvata vo Filadelfija napiši mu : ova go veli Svetiot, Vistinskiot, Koj go ima Davidoviot kluč, Koj otvora i nikoj ne zatvora, Koj zatvora i nikoj ne otvora.“ : »

So imeto „ Filadelfija “, Isus go pokažuva svojot Izbranik. Toj izjavil: „ Po ova site ḱe znaat deka ste Moi učenici, ako imate ljubov eden kon drug. “ Jovan 13:35 I ova e slučajot so Filadelfija čii grčki koreni značat: bratska ljubov. Toj gi izbra izbranite koi ja sočinuvaat, stavajḱi ja nivnata vera na test, i za ovie pobednici, negovata ljubov se preleva. Toj se pretstavuva sebesi vo ovaa poraka, velejḱi: „ ova go veli Svetiot, Vistinskiot “. Svetiot , bidejḱi toa e vreme koga osvetuvanjeto na sabotata i ona na izbranite e potrebno spored dekretot na Daniel 8:14, koj stapil na sila od proletta 1843 godina. Vistinskiot , bidejḱi vo ovoj proročki čas, zakonot na vistinata e obnoven; Bog ja naoǵa svetosta na negovata 4-ta zapoved pregazena od hristijanite od 7 mart 321 godina. Toj isto taka veli: „ onoj što go ima klučot na David “. Ova ne se klučevite na Sveti Petar za koi se tvrdi deka se sopstvenost na Rim. „ Klučot na David “ mu pripaǵa na „ sinot Davidov “, samiot Isus, lično. Nikoj drug ne može da dade večno spasenie, bidejḱi toj go dobil ovoj kluč nosejḱi go „ na ramo “ vo forma na svojot krst, spored Isaija 22:22: „ Ḱe go stavam na ramo klučot od domot Davidov; koga ḱe otvori, nikoj nema da zatvori; koga ḱe zatvori, nikoj nema da otvori .“ Ovoj kluč što go označuva krstot na negovoto mačenje, vo ispolnuvanje na ovoj stih, go čitame ovde: „ onoj što otvora, i nikoj nema da zatvori; onoj što zatvora, i nikoj nema da otvori .“ Vratata na spasenieto beše otvorena za adventizmot na sedmiot den, koj beše vo izgradba, i zatvorena za sledbenicite na rimskata nedelna religija od proletta 1843 godina. Bidejḱi tie se soglasija da se pokorat na prezentiranite doktrinarni vistini i ja počituvaa negovata proročka reč so svojata vera, Duhot Isusov im reče na svetcite od filadelfiskata era : „ Gi znam vašite dela. Ete, bidejḱi imate malku sila, a go zapazivte Moeto slovo i ne se odrekovte od Moeto ime, vi postaviv otvorena vrata, koja nikoj ne može da ja zatvori .“ Ovaa mala religiozna grupa oficijalno beše samo amerikanska od 1863 godina. No, vo 1873 godina, za vreme na opštata konferencija održana vo Batl Krik, Duhot otvori univerzalna misionerska vrata za nea, koja trebaše da prodolži do vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos. Nikoj nemaše da go spreči toa, a Bog ḱe se pogriži za toa. Važno e da se napomene deka sč dobro što Isus go posočuva kaj vistinskite svetci, isto taka, gi definira pričinite poradi koi protestantskata vera padna vo 1843 godina. Ovaa poraka e tokmu sprotivna na onaa što Isus im ja upatuva na padnatite od Sard vo stih 3, bidejḱi samite nasočeni dela se obratni.

 

12-te pleminja od Otk. 7 rastat

Stih 8: „ Gi znam delata tvoi. Ete, bidejḱi imaš malku sila, a go zapazi Moeto slovo i ne se odreče od Moeto ime, postaviv pred tebe otvorena vrata i nikoj ne može da ja zatvori. “

Izbraniot od vremeto e povolno ocenet spored negovite dela što Isus mu gi pripišuva kako pravednost. Negovata „ mala moḱ “ go potvrduva raǵanjeto na grupata zasnovana na „ malkute luǵe “ od stih 4. Vo 1873 godina, Isus im go najavuva na adventistite nivniot napredok kon negovoto vraḱanje preku simbolot na nebesnata otvorena vrata što ḱe se otvori na proletta 2030 godina, odnosno za 157 godini. Vo porakata što ḱe sledi, onaa što e upatena do Laodikija, Isus ḱe zastane pred ovaa vrata, so što ukažuva na neposrednata blizina na negovoto vraḱanje: „ Eve, stojam pred vratata i čukam. Ako nekoj go čue glasot moj i ja otvori vratata, ḱe vlezam kaj nego i ḱe večeram so nego, a toj so mene. Otkrovenie 3:20“

 

Pristap do hristijanskata vera e dozvolen na Evreite

Stih 9: „ Ete, ḱe gi napravam onie od sinagogata na Satana, koi velat deka se Evrei, a ne se, tuku lažat; ete, ḱe gi napravam da dojdat i da se poklonat pred tvoite noze i da znaat deka te vozljubiv. “

So naveduvanje na vleguvanjeto na vistinskite Evrei spored rasata i teloto vo adventističkata grupa, ovoj stih go potvrduva vraḱanjeto na sabotniot odmor; Nedelata poveḱe ne e prečka za nivnoto preobraḱanje. Bidejḱi od 321 godina, nejzinoto napuštanje rezultiraše i so sprečuvanje na iskrenite Evrei da ja prifatat hristijanskata vera. Negoviot sud za Evreite od rasata ne beše lično mislenje na Pavle, verniot svedok; toa beše mislenjeto na Isus Hristos koj go potvrduva vo ova Otkrovenie, veḱe vo Otkrovenie 2:9, vo porakata upatena do negovite slugi kleveteni od Evreite i progonuvani od Rimjanite od erata na Smirna . Da zabeležime deka Evreite od rasata ḱe mora da go prepoznaat hristijanskoto spasenie vo adventističkata norma za da imaat korist od Božjata blagodat. Samo Univerzalniot adventizam ja nosi božestvenata svetlina čij ekskluziven oficijalen depozitar stana od 1873 godina. No, bidete vnimatelni! Ovaa svetlina, negovata doktrina i nejzinite poraki se ekskluzivna sopstvenost na Isus Hristos; nitu eden čovek i nitu edna institucija ne možat da ja odbijat nejzinata evolucija bez da go zagrozat svoeto spasenie. Konečno, vo ovoj stih, Isus precizira „ deka ve zasakav “. Dali ova bi značelo deka po ova vreme na blagoslov, toj poveḱe ne bi možel da go saka toa? Da, i ova ḱe bide značenjeto na porakata dodelena na „ Laodikeja “.

 

Božjite zapovedi i verata na Isus

Stih 10: „ Bidejḱi go zapazi slovoto na Moeto trpenie, i Jas ḱe te zapazam od časot na iskušenieto što ḱe dojde na poznatata zemja, za da gi iskuša onie što živeat na zemjata. “

Terminot trpenie go potvrduva kontekstot na adventističkoto čekanje spomenato vo Daniel 12:12: „ Blažen e onoj što čeka i ḱe stigne do iljada trista trieset i pet dena! “ Testot se odnesuva na verata na „ žitelite na zemjata “, onie što ja naseluvaat „ poznatata zemja “, odnosno, priznati od Isus Hristos, Bog Sozdatel. Toj doaǵa da ja testira čovečkata volja i da go razotkrie buntovničkiot duh na „ekumenskiot“ tabor, koj so grčkiot zbor „oikomčné“ ja označuva „ poznatata zemja “ od ovoj stih.

Ova vetuvanje go obvrzuva Isus samo pod uslov institucijata da go zadrži kvalitetot na verata od početokot. Ako adventističkata poraka treba da prodolži do vremeto na krajniot univerzalen test na verata prorečen vo ovoj stih, taa nema nužno da bide vo institucionalna forma. Zašto zakanata lebdi nad ovaa poraka vo stih 11 što sledi, dotogaš celosno pozitivna i blagoslovena od Boga. Vetuvanjeto na Isus ḱe se odnesuva na negovoto potomstvo koe ḱe ostane živo vo 2030 godina. Vo toa vreme, vistinskite izbrani od 1873 godina ḱe zaspaat „ vo Gospod “ spored Otkrovenie 14:13: „ I čuv glas od neboto što veli: Napiši: Blaženi se mrtvite što otsega umiraat vo Gospod! Da, veli Duhot, za da se odmorat od svoite trudovi, zašto nivnite dela gi sledat. “ Zatoa, ova e vtoro blaženstvo dadeno od Isus Hristos na ovoj primeren Izbranik. No, ona što Isus go blagoslovuva e odnesuvanjeto demonstrirano so dela. Naslednicite na „ Filadelfija “ verno ḱe gi reproduciraat, vo 2030 godina, negovite dela, negovata vera, negovoto prifaḱanje na vistinite dadeni od nebesniot Bog vo poslednite formi što toj ḱe im gi dade; bidejḱi tie ḱe pretrpat golemi promeni do krajot koga razbiranjeto na božestveniot plan ḱe bide sovršeno.

 

Adventističkoto vetuvanje na Isus Hristos i Negovoto predupreduvanje

Stih 11: „ Brzo doaǵam . Drži go cvrsto ona što go imaš, za da ne može nikoj da ti go zeme krunata. “

Porakata „ Doaǵam brzo “ e od adventistički tip. Isus na toj način potvrduva napuštanje na site drugi religiozni denominacii. Očekuvanjeto na negovoto vraḱanje vo slava ḱe ostane do krajot na svetot, eden od glavnite kriteriumi što gi identifikuvaat negovite vistinski izbranici. No, ostatokot od porakata teži teška zakana: „ Držete se cvrsto do ona što go imate, za nikoj da ne vi ja zeme krunata. “ I koj može da mu ja zeme krunata ako ne negovite neprijateli? Zatoa, negovite potomci ḱe mora prvo da gi identifikuvaat, i tokmu zatoa što nema da go storat toa, žrtvi na nivniot humanistički duh, ḱe sklučat sojuz so niv, počnuvajḱi od 1966 godina.

Stih 12: „ Koj pobeduva, ḱe go napravam stolb vo hramot na Mojot Bog, i toj poveḱe nema da izleguva. Ḱe go napišam na nego imeto na Mojot Bog i imeto na gradot na Mojot Bog, noviot Erusalim, koj sleguva od neboto od Mojot Bog, i Moeto novo ime. “

Vo svoite posledni zborovi na blagoslov posveteni na pobednicite, Isus gi spojuva site dobieni sliki na spasenieto. „ Stolb vo hramot na mojot Bog“ znači: cvrsta potpora za nosenje na mojata vistina vo moeto Sobranie, Izbraniot. „ ...i toj nema da go napušti“ „ poveḱe “: negovoto spasenie ḱe bide večno. „ ...; ḱe go napišam na nego imeto na mojot Bog “: ḱe go vrežam vo nego likot na Božjiot karakter izguben vo Eden. „ ... i imeto na gradot na mojot Bog “: toj ḱe učestvuva vo proslavuvanjeto na Izbraniot opišan vo Otk. 21. „... na noviot Erusalim što sleguva od neboto od mojot Bog “: „ Noviot Erusalim “ e imeto na sobirot na proslavenite izbranici koi stanale celosno nebesni kako nebesnite angeli Božji. Otk. 21 go opišuva kako simbolična slika od skapoceni kamenja i biseri što svedoči za silata na ljubovta što Bog ja čuvstvuva kon svoite otkupeni od zemjata. Taa se spušta na obnovenata zemja za da živee tamu večno vo prisustvo na Boga koj go postavuva svojot prestol tamu. „... i moeto novo ime “: Isus ja povrzuva promenata na svoeto ime so negoviot premin od zemskata priroda vo nebesnata priroda. Spasenite izbranici, bez razlika dali se živi ili voskresnati, ḱe go živeat istoto iskustvo i ḱe dobijat nebesno, proslaveno, neraspadlivo i večno telo.

Vo ovoj stih, insistiranjeto na sporedbata so Boga e opravdano so faktot deka samiot Isus e pronajden od izbranite vo negoviot božestven aspekt.

Stih 13: „ Koj ima uvo, neka čue što im zboruva Duhot na crkvite. “

Izbraniot ja razbral lekcijata, no toj e edinstveniot što može da ja razbere. Vistina e deka ovaa poraka e podgotvena samo za nego. Ovaa poraka go potvrduva faktot deka tolkuvanjeto i razbiranjeto na otkrienite misterii zavisi isklučivo od Boga, koj gi ispituva i izbira svoite slugi.

 

Oficijalniot adventizam na poslednoto vreme ne e poučuvan i suden od Isus, tuku e povraḱan po odbivanjeto na porakata na očekuvanjeto na tretiot adventist.

„ Doaǵam brzo . Drži se cvrsto za ona što go imaš, za nikoj da ne može da ti ja zeme krunata .“ Za žal, za oficijalniot adventizam od toa vreme, krajot beše sč ušte daleku, a so tekot na vremeto, 150 godini podocna, verata poveḱe nemaše da bide ista. Isusovoto predupreduvanje beše opravdano, no nitu beše poslušano nitu razbrano. I vo 1994 godina, adventističkata institucija navistina ḱe ja izgubi svojata „ kruna “, otfrlajḱi ja poslednata „golema svetlina“ prorečena od Elen G. Vajt, glasnikot na Isus Hristos vo nejzinata kniga „Rani spisi“ vo poglavjeto „Moeto prvo videnie“, na stranici 14 i 15: Sledniot tekst e izvadok od ovie stranici. Isto taka, bi sakal da istaknam deka toj ja prorokuva sudbinata na adventističkoto delo i gi sumira site učenja prezentirani od trite sobranija na Otkrovenie 3: 1843-44 Sardis , 1873 Filadelfija , 1994 Laodikija .

 

 

 

Sudbinata na adventizmot

otkrieno vo prvoto videnie na Elen G. Vajt

 

„Dodeka se molev na semejnata služba, Svetiot Duh se odmori vrz mene i se čineše deka se izdigam sč povisoko i povisoko nad ovoj mračen svet. Se svrtev i gi vidov moite adventistički braḱa sč ušte na ovoj svet, no ne možev da gi otkrijam. Potoa eden glas mi reče: „Pogledni povtorno, no malku povisoko.“ Poglednav nagore i vidov strmna i tesna pateka, visoko nad ovoj svet. Tamu adventistite napreduvaa kon svetiot grad. Zad niv, na početokot na patekata, imaše bleskava svetlina, za koja angelot mi reče deka e polnoḱen krik. Ovaa svetlina ja osvetluvaše patekata po celata nejzina dolžina za da ne im se sopnat nozete. Isus odeše pred niv za da gi vodi; i sč dodeka gi nasočuvaa očite kon nego, bea bezbedni.

No, naskoro nekoi se izmorija i rekoa deka gradot e sč ušte daleku i deka mislele deka ḱe stignat tamu porano. Potoa Isus gi ohrabri krevajḱi ja svojata slavna desna raka od koja izvira svetlina što se izlevaše vrz adventistite. Tie izvikaa: „Aleluja!“ No, nekoi od niv drsko ja otfrlija ovaa svetlina, velejḱi deka ne e Bog toj što gi vodel. Svetlinata što beše zad niv konečno se izgasna i se najdoa vo dlaboka temnina. Se sopnaa i ja izgubija od vid i celta i Isus, potoa padnaa od patot i potonaa vo zlobniot svet dolu.

Izveštajot za ova prvo videnie dadeno od Boga na mladata Elen Guld-Harmon pretstavuva kodirano proroštvo isto tolku vredno kako i proroštvata na Daniel ili Otkrovenieto. No, za da imame korist od nego, mora pravilno da go protolkuvame. Zatoa ḱe go objasnam.

Izrazot „polnoḱen krik“ se odnesuva na najavata za doaǵanjeto na mladoženecot vo „parabolata za desette devici“ od Matej 25:1 do 13. Testot na čekanjeto na vraḱanjeto na Hristos vo proletta 1843 godina i onoj na esenta 1844 godina go pretstavuvaa prvoto i vtoroto ispolnuvanje; zaedno, ovie dve očekuvanja ja pretstavuvaat „prvata svetlina“ na prikaznata postavena „zad“ grupata „Adventisti na sedmiot den“ koi se dvižea napred vo vremeto, po patot ili patot blagosloven od Isus Hristos. Za adventističkite pioneri, 1844 godina go pretstavuvaše datumot na krajot na svetot i posledniot bibliski datum što proročkata reč možeše da im go predloži na izbranite od toa vreme. Otkako go pominaa ovoj kraen datum, tie go čekaa vraḱanjeto na Isus, mislejḱi deka e neizbežno. No, vremeto minuvaše, a Isus sč ušte ne se vrati; ona što vizijata go evocira velejḱi: „otkrile deka gradot e mnogu daleku i deka mislele da stignat tamu porano“; odnosno, vo 1844 godina ili kratko vreme po toj datum. Isto taka, obeshrabruvanjeto gi sovlada sč do okolu 1980 godina, koga se pojaviv na scenata, primajḱi ja ovaa nova i slavna svetlina što go gradi tretoto adventističko očekuvanje . Ovoj pat vraḱanjeto na Isus e zakažano za esenta 1994 godina. Sekako, objavuvanjeto na ovaa poraka se odnesuvaše samo na mikrokosmos na univerzalniot adventizam lociran vo Francija vo Valens-sur-Ron. Božjiot izbor za ova malo gratče vo jugoistočna Francija ima svoe objasnuvanje. Tamu počina papata Pij VI vo pritvor, vo 1799 godina, ispolnuvajḱi go faktot prorečen vo Otkrovenie 13:3. Pokraj toa, Valens beše gradot kade što Bog ja osnova svojata prva adventistička crkva na zemjata Francija. Tamu ja donese svojata božestvena slavna posledna svetlina i na krajot od 2020 godina, potvrduvam deka postojano i verno gi primiv od nego negovite posledni najskapoceni otkrovenija što gi prezentiram vo ovoj dokument. Valensiskiot adventistički mikrokosmos posluži kako univerzalna scena za ispolnuvanje na delot što se odnesuva na poslednata slavna svetlina vo vizijata na našata sestra Elena. Ova videnie ni go otkriva sudot što Isus go donesuva za iskustvoto živeeno vo Valensija, odnosno treto ispolnuvanje na parabolata za desette devici. Isus go prepoznava vistinskiot adventist po odnesuvanjeto što go ima kon prezentiranata svetlina. Vistinskiot adventist ja izrazuva svojata radost so „Aliluja!“; blagosloven od Duhot, toj go napolnil svojot sad so maslo. Obratno, lažnite adventisti „drsko ja otfrlaat ovaa svetlina“. Ova otfrlanje na božestvenata svetlina e fatalno za niv, bidejḱi Bog gi predupredil na ovaa negativna reakcija vo inspirirani poraki, nameneti za niv, do negoviot glasnik; tie ḱe stanat prazni sadovi lišeni od masloto što ja proizveduva „svetlinata“ na svetilkata. Neizbežnata posledica e objavena: „svetlinata što beše zad niv na krajot ḱe izgasne“; tie gi negiraat osnovite na temelite na adventizmot. Isus go primenuva svojot princip: „ Zašto koj ima, ḱe mu se dade i ḱe ima izobilstvo, a koj nema, duri i ona što go ima ḱe mu se odzeme. “ Mat. 25:29. „...na krajot gi izgubija od vid i celta i Isus“, stanuvaat nečuvstvitelni na adventističkite poraki što go najavuvaat vraḱanjeto na Hristos ili ja negiraat celta na adventističkoto dviženje napišano vo samoto ime „Adventisti“; „togaš otpadnaa od patot i potonaa vo zlobniot svet dolu“, vo 1995 godina, oficijalno se posvetija na protestantskiot sojuz i ekumenizmot. Taka go zagubija Isus i vlezot vo rajot, što beše celta na adventističkata vera. Tie se pridružija, spored Dan. 11:29, na „ licemerite “ i „ pijanicite “, kako što objavi Isus vo Mat. 24:50; rabotite se pokažaa na početokot na deloto.

Denes, ovie proročki zborovi se ispolnuvaat. Tie se ispolnija pomeǵu 1844 godina, datumot na prvata svetlina „zad niv“, i 1994 godina, datumot na golemata proročka svetlina otfrlena od prvata adventistička crkva osnovana vo Francija, vo gradot Valens-sur-Ron, koja Bog ja iskoristi za svojata demonstracija. Denes, oficijalniot adventizam e vo „dlabokata temnina“ na ekumenizmot so neprijatelite na vistinata, protestantite i katolicite.

 

 

 

7-ma era : Laodikija

Krajot na institucionalniot adventizam – Otfrlanje na očekuvanjeto na Tretite adventisti.

Stih 14: „ I na angelot na crkvata vo Laodikija napiši mu : ova go veli Amin, verniot i vistinitiot svedok, početokot na Božjoto sozdanie: “

Laodikeja e imeto na sedmata i posledna epoha; onaa na krajot na blagoslovot na institucionalniot adventizam. Ova ime ima dva grčki koreni „laos, dikea“ što značat: „suden narod“. Pred mene, adventistite go prevedoa: „narod na sud“, no institucijata ne beše svesna deka ovoj sud ḱe započne so nea, kako što uči 1. Pet. 4:17: „ Zašto dojde vremeto sudot da započne od Božjiot dom. A ako prvo počne od nas, kakov ḱe bide krajot na onie što ne se pokoruvaat na Božjoto evangelie? “ Isus se pretstavuva sebesi velejḱi: „ Ova se rabotite što gi kaža Amin, verniot i vistinitiot svedok, početokot na Božjoto sozdavanje: “ Zborot Amin na hebrejski znači: vo vistina. Spored svedoštvoto na apostol Jovan, Isus go koristel često (25 pati), povtoruvajḱi go dvapati, na početokot, pred svoite izjavi. No, vo tradicionalnata religiozna praktika, toj stanal interpunkciski termin za krajot na molitvite ili izjavite. Potoa često se tolkuva vo smisla na „taka neka bide“ nasledeno od katolicizmot. I Duhot go koristi ovoj koncept „ vo vistina “ za da mu dade na zborot Amin negovoto sovršeno opravdano dvojno značenje. Laodikija e vremeto koga Isus nudi golema svetlina za celosno da gi osvetli proroštvata podgotveni za poslednoto vreme. Knigata što ja čitate e dokaz za ova. Ona što ḱe predizvika raskin pomeǵu Isus i oficijalnata adventistička institucija e otfrlanjeto na negovata svetlina. Vo logičen i opravdan izbor, Bog go podloži adventizmot, pomeǵu 1980 i 1994 godina, na test na verata modeliran spored modelot što rezultiraše so gubenje na protestantite i blagoslov na adventističkite pioneri. Testot veḱe se baziraše na verata vo vraḱanjeto na Isus najaveno za proletta 1843 godina, a potoa za esenta 1844 godina. Od 1983 godina, jas počnav da spodeluvam najava za vraḱanjeto na Isus za 1994 godina, otkako gi koristev „ pette meseci “ citirani vo porakata na „ pettata truba “ vo Otkrovenie 9:5-10. Pripišuvajḱi ja ovaa tema na prokletstvoto na protestantizmot vo 1844 godina, navedeniot period od „ pet meseci “, odnosno 150 realni godini, dovede do 1994 godina. Gledajḱi go samo vraḱanjeto na Isus Hristos kako oznaka na krajot na ovoj period, i delumno zaslepen od Boga za eden detalj od tekstot, go branev ona što go smetav za božestvena vistina. Po oficijalnite predupreduvanja, institucijata go proglasi moeto isklučuvanje vo noemvri 1991 godina; ova, dodeka sč ušte imaše tri godini da gi dokažam i negiram moite najavi. Duri podocna, okolu 1996 godina, vistinskoto značenje na ova iskustvo mi stana jasno. Zborovite što gi kaža Isus vo svoeto pismo do „ Laodikeja “ štotuku bea ispolneti i sega dobija precizno značenje. Vo 1991 godina, adventistite, koi stanaa mlaki, poveḱe ne ja sakaa vistinata tolku kolku što ja sakaa vo 1873 godina. Sovremeniot svet, isto taka, gi oslabna so toa što gi zavede i gi osvoi nivnite srca. Kako i vo erata na „ Efes “, oficijalniot adventizam ja izgubi svojata „ prva ljubov “. I Isus „ go otstrani negoviot sveḱnik i negoviot venec “, bidejḱi i tie poveḱe ne bea dostojni. Vo svetlinata na ovie fakti, porakata stanuva svetla so jasnost. Zborot „ Amin“ go potvrduva baranjeto za celosna vistina i krajot na blagosloveniot odnos. „ Svedokot “ veren i vistinit „go otfrla neverniot i lažliv Izbranik“. „ Principot na Božjoto sozdavanje “, spored toa, tvorecot, doaǵa kolektivno da ja zatvori inteligencijata na nedostojnite i individualno da ja otvori inteligencijata na svoite izbrani za vistinite sodržani i skrieni vo prikaznata za Bitie. Vo isto vreme, so povikuvanje na „ principot na Božjoto sozdavanje “ što toj go povrzuva so zborot „ Amin “, Duhot potvrduva deka konečnoto vraḱanje na Isus Hristos e mnogu blisku: „ vednaš “. Sepak, ḱe pominat ušte 36 godini pomeǵu 1994 i 2030 godina, datumot na krajot na čoveštvoto na zemjata.

Smrtonosnata mlakost

Stih 15: „ Gi znam tvoite dela. Znam deka ne si ni studen ni žežok. O, da beše studen ili žežok! “

Upotrebata na neformalnoto „tu“ e upatena kon institucijata. Ova e plod na religiite nasledeni od tatko na sin i ḱerka, kade što verata stanuva tradicionalna, formalistička, rutinska i plašliva od sč novo; sostojbata vo koja Isus poveḱe ne može da ja blagoslovi koga ima tolku mnogu nova svetlina da spodeli so nea.

Stih 16: „ Zatoa, bidejḱi si mlak, i ne si ni studen ni žežok, ḱe te izblujam od ustata Svoja. “

Ova zabeležuvanje go napravil Isus vo noemvri 1991 godina, koga prorokot što ja nosel negovata poraka bil izbrkan od oficijalnata institucija. Vo proletta 1994 godina, taa ḱe bide povratena, kako što najavil Isus. Taa samata ḱe go dokaže ova so toa što ḱe vleze, vo 1995 godina, vo ekumenskiot sojuz organiziran od Katoličkata crkva, kade što ḱe im se pridruži na buntovničkite protestanti, bidejḱi sega go deli nivnoto prokletstvo.

 

Izlažuvački iluzii zasnovani na duhovno nasledstvo

Stih 17: „ Zatoa što veliš: ‚Bogat sum i se zbogativ, a ništo ne mi treba‘, a ne znaeš deka si beden, nesreḱen, siromav, slep i gol. “

„... bogata “, beše Adventističkata Izbrana vo 1873 godina, a mnogute otkrovenija dadeni na Elen G. Vajt dopolnitelno ja zbogatija duhovno. No, na proročko nivo, tolkuvanjata na vremeto brzo zastarea, kako što pravilno misleše Džejms Vajt, soprugot na Gospodoviot glasnik. Isus Hristos, živiot Bog, gi dizajniraše svoite proroštva za nivno konečno, sovršeno i besprekorno ispolnuvanje. Zatoa, minuvanjeto na vremeto, nosejḱi ogromni promeni vo svetot, opravduva postojano preispituvanje na primenite i poučuvanite tolkuvanja. Gospodoviot blagoslov e začuvan; Isus reče: „ na onoj što gi pazi moite dela do krajot “. Meǵutoa, vo 1991 godina, datumot na nejzinoto otfrlanje na svetlinata, krajot beše sč ušte daleku. Zatoa, taa moraše da bide vnimatelna kon sekoja nova svetlina predložena od Gospod preku sredstvata što samiot gi izbra. Kakov kontrast pomeǵu iluziite na institucijata i sostojbata vo koja Isus ja gleda i ja sudi! Od site navedeni termini, zborot „ gol “ e najseriozen za edna institucija, bidejḱi znači deka Isus ja povlekol svojata večna pravda od nea, taa e vo negovata usta, osuda na smrt i na vtorata smrt na posledniot sud; spored ona što e napišano vo 2 Kor. 5:3: „ Zatoa nie vozdivnuvame vo ovoj šator, kopneejḱi da se oblečeme vo našeto nebesno živealište, ako navistina možeme da se najdeme oblečeni , a ne goli . “

 

Sovet na verniot i vistinit svedok

Stih 18: „ Te sovetuvam da kupiš od Mene zlato, pročisteno vo ogan, za da se zbogatiš; i beli obleki, za da se oblečeš i da ne se pokaže sramot na tvojata golotija; i so očna mast namačkaj gi očite, za da gledaš. “

Po procenkata od 1991 godina, institucijata imaše ušte tri godini da se izmeni i da proizvede plod na pokajanie što ne dojde. Naprotiv, nejzinite vrski so padnatite protestanti bea zategnati do toj stepen što sklučija oficijalen sojuz objaven vo 1995 godina. Isus se pretstavuva sebesi kako edinstven trgovec na vistinskata vera, „ zlatoto testirano so ogan “ na testot. Dokazot za negovata osuda na crkvata se pojavuva vo otsustvoto na „ belite obleki “ za koi negovite pioneri bea „ dostojni “ vo Otk. 3:4. So ovaa sporedba, Isus go ilustrira faktot deka toj navistina gi podložuva, pred 1994 godina, adventistite od „ Laodikija “ na adventističko očekuvanje identično na onie što prethodea na datumite 1843 i 1844 godina; so cel da ja testira verata vo trite iskustva, kako što se uči vo porakata upatena vo 1844 godina do adventistite od „ Sardi “. Vo zatvoren, buntoven stav, institucijata ne možeše da razbere za što ja prekoruvaše Isus; taa beše „ slepa “, kako fariseite od zemnata služba na Isus. Zatoa, ne možeše da ja razbere Hristovata pokana da se kupi „ skapoceniot biser “ vo parabolata od Matej 13:45-46, koja ja definira slikata za standardot na večniot život što go bara Bog, otkriena vo ovoj stih 18 od Otkrovenie 3.

 

Milostiviot povik

Stih 19: „ Jas gi karam i gi kaznuvam site što gi sakam. Zatoa, bidi revnosen i pokaj se. “

Kaznata e za onie što Isus gi saka do toj stepen što gi povraḱa. Povikot za pokajanie ne e slušnat. A ljubovta ne e nasledena; taa se zarabotuva preku dostoinstvo. Otkako institucijata se zacvrsti, Isus upatuva individualen apel, velejḱi im na kandidatite za nebesniot povik:

 

Univerzalniot povik

Stih 20: „ Eve, stojam pred vratata i čukam. Ako nekoj go čue glasot Moj i ja otvori vratata, ḱe vlezam kaj nego i ḱe večeram so nego, i toj so mene .“

Vo Otkrovenie, zborot „ vrata “ se pojavuva vo Otkrovenie 3:8, ovde vo Otkrovenie 3:20, vo Otkrovenie 4:1 i vo Otkrovenie 21:21. Otkrovenie 3:8 nč potsetuva deka vratite otvoraat i zatvoraat pristap. Taka, tie stanuvaat simbolični za testovite na verata što go otvoraat ili zatvoraat pristapot do Hristos, negovata pravednost i negovata blagodat.

Vo ovoj stih 20, zborot „ vrata “ dobiva tri različni, no komplementarni značenja. Go označuva samiot Isus: „ Jas sum vratata . Jovan 10:9“; vratata na neboto se otvori vo Otkrovenie 4:1: „ Vrata se otvori na neboto. “; i vratata na čovečkoto srce na koja Isus doaǵa da počuka za da go pokani izbraniot da mu go otvori svoeto srce za da dade dokaz za svojata ljubov.

Sč što e potrebno za Negovoto sozdanie e da go otvori svoeto srce za Negovata otkriena vistina za da se ovozmoži intimna zaednica meǵu nego i negoviot božestven sozdatel. Večerata se deli navečer, koga doaǵa noḱta za da se stavi kraj na delata od denot. Čoveštvoto naskoro ḱe vleze vo vakov tip noḱ „ kade što nikoj ne može da raboti. “ (Jovan 9:4)“. Krajot na vremeto na proba ḱe gi zamrzne zasekogaš poslednite religiozni izbori na čovečkite suštestva, maži i ženi podednakvo odgovorni i strogo komplementarni na nivo na teloto.

Vo sporedba so porakata od Filadelfija, izbraniot e vo laodikiskata era , vo neposrednata blizina na vraḱanjeto na Isus Hristos. „ Otvorenata vrata “ na neboto “ ḱe započne vo kontinuitet so ovaa poraka vo Otk. 4:1.

 

Poslednata opomena na Duhot

Na poedinečniot pobednik, Isus izjavuva:

Stih 21: „ Na onoj što pobeduva, ḱe mu dadam da sedne so mene na mojot prestol, kako što i jas pobediv i sednav so mojot Otec na negoviot prestol. “

Taka toj go najavuva dejstvoto na nebesniot sud što sledi po ovaa poraka i koj ḱe bide tema na Ap. 4. No, ova vetuvanje go obvrzuva samo na vistinski izbran pobednik.

Stih 22: „ Koj ima uvo, neka čue što im zboruva Duhot na crkvite. “

Temata „ pisma “ završuva so ovoj nov institucionalen neuspeh. Posledniot, bidejḱi otsega, svetlinata ḱe ja nosi inspiriran čovek, a potoa mala grupa. Ḱe se prenesuva individualno od čovek na čovek i preku internet što samiot Isus ḱe go nasoči vodejḱi gi svoite izbrani do izvorot na širenjeto na negovite najnovi vistini, sveti kako i negovata božestvena ličnost. Na ovoj način, kade i da e na zemjata: „ Koj ima uvo, neka čue što im zboruva Duhot na sobranijata! “

 

Slednata tema ḱe bide smestena vo nebesniot milenium na sudot na zlite od strana na svetcite. Celata tema se bazira na učenja rasfrlani niz Otkrovenie 4, 11 i 20. No, Otkrovenie 4 jasno go potvrduva nebesniot kontekst na ovaa aktivnost, koja hronološki ja sledi poslednata era na zemniot Izbranik.

 

 

 

Otkrovenie 4 : Nebesen sud

 

Stih 1: „ Posle ova, poglednav i, ete, vrata se otvori na neboto . Prviot glas što go čuv, kako od truba , kako zboruva so mene, reče: „ Iskači se vamu i ḱe ti pokažam što mora da se sluči podocna .“

Velejḱi: „ Prviot glas što go slušnav beše kako zvuk na truba “, Duhot ja definira porakata na ovaa „ laodikiska “ era kako onaa vo koja go odnese Jovan vo Otk. 1:10: „ Bev vo Duhot vo Gospodoviot den i slušnav zad sebe silen glas, kako zvuk na truba “. Zatoa, Laodikeja e erata čij kraj e označen so „ denot Gospodov “, denot na negovoto golemo slavno vraḱanje. 

Spored negovite zborovi, Duhot silno ja poddržuva idejata za nasleduvanje na ovaa tema so porakata od Laodikija . Ovaa preciznost e važna, bidejḱi institucijata nikogaš ne bila vo možnost da im gi dokaže na svoite protivnici svoite doktrini za nebesen sud. Denes, jas donesuvam dokazi za ova, ovozmoženo so točnata definicija na datumite povrzani so porakite od pismata od Otk. 2 i 3. Pomeǵu Laodikija i Otk. 4, so „ sedmata truba “ od Otk. 11, Isus im ja odzede na ǵavolot i buntovnite luǵe nivnata „ vlast nad carstvoto na svetot “ na zemjata. So „ žetvata “ od Otk. 14, toj gi zede svoite izbranici na neboto i im ja doveri zadačata da sudat so nego za minatiot zemen život na mrtvite zli. Togaš „ onoj što pobeduva ḱe vladee nad narodite so železen žezol “, kako što e objaveno vo Otk. 2:27. Ako gonitelite ja imaa, kako mene, sigurnosta na sudbinata što im e rezervirana, nema somnenie deka ḱe go promenat svoeto odnesuvanje. No, tokmu nivnata žestoka volja da ignoriraat kakvo bilo predupreduvanje gi vodi kon najlošite postapki i na toj način si podgotvuvaat najloša kazna što ne može da se reproducira vo segašnite zemski uslovi. Da se vratime na tekstot od ova poglavje 4. „ Prviot glas što go slušnav, kako zvuk na truba, zboruvajḱi so mene, reče: „Iskači se vamu i ḱe ti pokažam što mora da se sluči potoa .“ Jovan se osvrnuva na stih 10 od Otkrovenie 1: „ Bev vo Duhot vo Gospodoviot den i slušnav zad sebe silen glas, kako zvuk na truba .“ Ovaa tema za Hristovoto vraḱanje vo slava e veḱe evocirana vo stih 7 kade što e napišano: „ Ete, doaǵa so oblaci. I sekoe oko ḱe go vidi, duri i onie što go probodoa; i site zemni pleminja ḱe zaridaat poradi nego. Da. Amin! “ Predloženata povrzanost na ovie tri teksta go potvrduva konečniot slaven kontekst na denot na vraḱanjeto na Gospod Isus, narečen i Mihail od negovite inicirani izbranici i negovite verni angeli. Ako glasot na Isus se sporedi so truba , toa e zatoa što, kako ovoj zvučen instrument na vojskite, na čelo na negovite nebesni angelski vojski, Isus gi ozvučuva svoite trupi za da ja započne bitkata. Pokraj toa, kako truba , negoviot glas ne prestanal da gi predupreduva svoite izbranici da gi stavat na straža za da gi podgotvat da pobedat kako što samiot toj gi pobedi grevot i smrtta. So povikuvanjeto na ovoj zbor „ truba “, Isus ni ja pokažuva najmisterioznata i najvažnata tema od celoto svoe Otkrovenie. I vistina e deka za negovite posledni slugi, ovaa tema krieše eliminatorski test. Tuka, vo Otkrovenie 4:1, opišanata scena e necelosna zatoa što e nasočena samo kon negoviot izbranite kogo doaǵa da gi spasi od smrtta. Odnesuvanjeto na zlite vo istiot kontekst ḱe bide opišano vo Otk. 6:16 so ovie otkrivački termini: „ I im rekoa na planinite i karpite: „Padnete vrz nas i skrijte nč od liceto na Onoj što sedi na prestolot i od gnevot na Jagneto, zašto dojde golemiot den na Negoviot gnev, i koj ḱe može da se održi? “ Na ova prašanje, očigledno suspendirano bez odgovor, Bog ḱe go pretstavi vo poglavje 7, koe gi sledi onie koi možat da se sprotivstavat: zapečatenite izbrani simbolizirani so brojot 144.000, mnoštvo od 12 na kvadrat, ili 144. No, ova se samo izbranite koi ostanale živi pri vraḱanjeto na Hristos. Sega, vo ovoj kontekst na Otk. 4, voznesuvanjeto na neboto se odnesuva i na izbranite koi umrele od Avel, kogo Isus go voskresnuva za da im ja dade i niv vetenata nagrada za nivnata vera: večen život. Isto taka, koga Isus mu veli na Jovan: „ Kači se gore!“ „, Duhot samo go predviduva, preku ovaa slika, voznesuvanjeto kon nebesnoto carstvo Božjo na site izbrani iskupeni so krvta na Isus Hristos. Ova voznesenie kon neboto go označuva krajot na zemnata čovečka priroda, izbranite se voskresnuvaat kako vernite angeli Božji, vo soglasnost so učenjeto na Isus vo Matej 22:30. Teloto i negovoto prokletstvo se završeni, tie gi ostavaat zad sebe bez žalenje. Ovoj moment vo čovečkata istorija e tolku poželen što Isus postojano se seḱava na nego vo svoeto otkrovenie ušte od Daniel. Kako zemjata, prokolnata poradi čovekot, vistinski izbranite kopneat po svoeto izbavuvanje. Stih 2 se čini deka e kopiran od Otkrovenie 1:10; vsušnost, Duhot posilno ja potvrduva vrskata pomeǵu dvata što se odnesuvaat na istiot nastan vo istorijata na Božjiot plan, negovoto vraḱanje vo negoviot „ golem den “ prorokuvan vo Otkrovenie 16:16.

Stih 2: „ Vednaš bev vo Duhot. I ete, prestol beše postaven na neboto, i eden sedeše na prestolot .“

Kako i vo iskustvoto na Jovan, voznesuvanjeto na izbranite kon „ rajot “ „ gi vooduševuva vo duhot “ i tie se proektiraat vo nebesnata dimenzija koja ostanuva zasekogaš nedostapna za luǵeto, bidejḱi Bog vladee tamu i e vidliv.

Stih 3: „ I Onoj što sedeše izgledaše kako kamen jaspis i sard; a okolu prestolot imaše vinožito, slično na smaragd .“

Tamu, tie se naoǵaat svrteni kon Božjiot prestol, na koj slavno sedi edinstveniot Sozdatel Bog. Sepak, ovaa neopisliva nebesna slava e izrazena so skapoceni kamenja kon koi luǵeto se čuvstvitelni. „ Kamenjata jaspis “ dobivaat mnogu različni aspekti i boi, so što ja pretstavuvaat mnoštvoto na božestvenata priroda. So crvena boja, „ sardiusot “ nalikuva na nego. „ Vinožitoto “ e priroden fenomen što otsekogaš gi voshituval luǵeto, no sepak mora da se setime na negovoto poteklo. Toa beše znak na zavetot so koj Bog mu vetil na čoveštvoto deka nikogaš poveḱe nema da go uništi so vodite na potopot, spored Bitie 9:9 do 17. Isto taka, sekoj pat koga doždot se sreḱava so sonceto, se pojavuva simbolična slika na Boga, vinožitoto, za da gi uveri negovite zemski suštestva. No, povikuvajḱi se na potopot od vodi, Petar nč potsetuva deka „potop od ogan i sulfur “ e vo božestveniot plan (2 Pet. 3:7). Tokmu vo pogled na ovoj istrebuvački „ ognen potop “, Bog organizira, na svoeto nebo, sud nad zlite čii sudii ḱe bidat otkupenite izbrani i Isus, nivniot Otkupitel.

Stih 4: „ Okolu prestolot vidov dvaeset i četiri prestoli , a na prestolite dvaeset i četiri starešini sedea, oblečeni vo beli obleki, a na glavite zlatni kruni .“

Tuka, simbolizirani so 24 starešini , se iskupenite od dvete proročki eri otkrieni spored sledniot princip: pomeǵu 94 i 1843 godina, osnovanjeto na 12-te apostoli; pomeǵu 1843 i 2030 godina, „adventističkiot“ duhoven Izrael od „ 12-te pleminja “ zapečateni so „ Božjiot pečat “, sabotata na 7-miot den , vo Otk. 7. Ovaa konfiguracija ḱe bide potvrdena, vo Otk. 21, vo opisot na „ Noviot Erusalim koj sleguva od neboto “ za da se naseli na obnovenata zemja; „ 12-te pleminja “ se pretstaveni tamu so „ 12 porti “ pod aspekt na 12 „ biseri “. Temata na sudot e definirana vo Otk. 20:4, kade što čitame: „ I vidov prestoli; i na onie što sedea na niv im beše dadena vlast da sudat . I gi vidov dušite na onie što bea obezglaveni poradi svedoštvoto na Isus i poradi slovoto Božjo, i na onie što ne mu se poklonija na dzverot nitu na negoviot lik, i koi ne go primija belegot na svoite čela ili na svoite race. Tie oživeaja i caruvaa so Hrista iljada godini . Vladeenjeto na izbranite e vladeenje na sudii. No, koj e suden? Otk. 11:18 ni go dava odgovorot: „ Narodite se razgnevija, i dojde Tvojot gnev, i dojde vreme da im sudiš na mrtvite , da gi nagradiš Tvoite slugi, prorocite, svetiite i onie što se bojat od Tvoeto ime, malite i golemite, i da gi uništiš onie što ja uništuvaat zemjata .“ Vo ovoj stih, Duhot potsetuva na nizata od tri temi otkrieni za vremeto na krajot: „ šestata truba “ za „ lutite narodi “, vremeto na „ sedumte posledni zla “ zašto „ dojde tvojot gnev “ i nebesniot sud na „ iljada godini “ zašto „ dojde vremeto da im se sudi na mrtvite “. Krajot na stihot ja postavuva konečnata programa što ḱe se ostvari so posledniot sud na ognenoto i sulfurnoto ezero što ḱe gi uništi zlite. Site tie ḱe učestvuvaat vo vtoriot predloženo voskresenie , na krajot od „ iljadata godini “, spored Otk. 20:5: „ Ostanatite mrtvi ne oživeaja dodeka ne se navršija iljada godini “. Duhot ni ja dava svojata definicija za zlite: „ onie što ja uništuvaat zemjata “. Zad ova dejstvo stoi „ razorniot ili opustošuvačkiot grev “ citiran vo Dan. 8:13; grevot što predizvikuva smrt i opustošuvanje na zemjata; što go navelo Boga da go predade hristijanstvoto na suroviot rimski papski režim pomeǵu 538 i 1798 godina; što predava edna tretina od čoveštvoto na nuklearen ogan po ili vo 2021 godina. Nikoj ne bi pomislil deka, od 7 mart 321 godina, prekršuvanjeto na svetata sabota na vistinskiot sedmi den ḱe donese tolku mnogu užasni i tragični posledici. 24-te starešini se razlikuvaat samo na nivo na dekretot od Daniel 8:14, bidejḱi im e zaedničko toa što se spaseni so istata krv na Isus Hristos. Zatoa, smetani za dostojni, spored Otk. 3:5, site tie nosat „ beli obleki “ i „ venecot na životot “ veten na pobednicite vo borbata na verata, vo Otk. 2:10. „Zlatoto “ na krunite ja simbolizira verata pročistena preku iskušenie spored 1 Pet. 1:7.

Vo ova poglavje 4, terminot „ sednat “ se pojavuva 3 pati. Bidejḱi brojot 3 e simbol na sovršenstvo, Duhot ja stava ovaa tema na sudot na sedmiot milenium pod znakot na sovršeniot odmor na pobednicite, spored ona što e napišano: „ Sedni od Mojata desna strana dodeka ne gi napravam Tvoite neprijateli podnožje na Tvoite noze “ Psalm 110:1 i Matej 22:44. Toj i onie što sedat se vo mir i spored ovaa slika, Duhot go pretstavuva sedmiot milenium kako golemata sabota ili odmor prorečena, ušte od sozdavanjeto, preku osveteniot odmor na sedmiot den od našite nedeli.

Stih 5: „I od prestolot izleguvaa molnji, glasovi i gromovi. A pred prestolot gorea sedum ogneni svetila, koi se sedumte Božji Duhovi .“

Manifestaciite što „ izleguvaat od prestolot “ direktno mu se pripišuvaat na samiot Bog Tvorec. Spored Izlez 19:16, ovie fenomeni veḱe go obeležale, vo užasot na evrejskiot narod, prisustvoto na Boga na planinata Sinaj. Zatoa, ovoj predlog potsetuva na ulogata što ḱe ja igraat Desette Božji zapovedi vo ova dejstvo na sudenje na zlite mrtvi. Ovoj potsetnik, isto taka, go potsetuva faktot deka nevidliv za rizikot od neizbežna smrt za svoite sozdanija vo minatoto, Bog, koj ne ja promenil svojata priroda, e viden bez opasnost od svoite otkupeni izbranici, voskresnat i proslaven. Vnimanie! Ovaa kratka rečenica, sega protolkuvana, ḱe stane presvrtnica vo strukturata na knigata Otkrovenie. Sekoj pat koga ḱe se pojavi, čitatelot mora da razbere deka proroštvoto go evocira kontekstot na početokot na sudot na sedmiot milenium, koj ḱe bide obeležan so direktnata i vidliva intervencija na Boga vo Mihail, Isus Hristos. Na ovoj način, strukturata na celata kniga ḱe ni ponudi posledovatelni pregledi na hristijanskata era pod različni temi oddeleni so ovoj klučen izraz: „ imaše blesoci na molnja, glasovi i grmotevici “. Ḱe go najdeme povtorno vo Otk. 8:5 kade što „ zemjotres “ e dodaden vo klučot. Ḱe ja oddeli temata za večnoto nebesno posredništvo na Isus Hristos od temata na trubite . Potoa, vo Otk. 11:19, „ golem grad “ ḱe bide dodaden vo klučot. Objasnuvanjeto ḱe se pojavi vo Otk. 16:21 kade što ovoj „ golem grad “ ja zatvora temata na sedmata od sedumte posledni Božji zla . Slično na toa, „ zemjotresot “ stanuva, vo Otk. 16:18, „ golem zemjotres “. Ovoj kluč e fundamentalen za učenje za upravuvanje so učenjata od knigata Otkrovenie i razbiranje na principot na nejzinata struktura .

Vraḱajḱi se na našiot stih 5, zabeležuvame deka, ovoj pat „ pred prestolot “ se postaveni „ sedum svetilki što gorat “. Tie gi simboliziraat „ sedumte Božji duhovi “. Brojot „ sedum“ » simbolizira osvetuvanje, ovde, ona na Božjiot Duh. Preku svojot Duh, koj go sodrži celiot život, Bog gi kontrolira site svoi sozdanija; toj e vo niv i gi postavuva „ pred svojot prestol “, bidejḱi gi sozdal slobodni, sproti sebe. Slikata na „ sedumte zapaleni svetilki “ go simbolizira osvetuvanjeto na božestvenata svetlina; nejzinata sovršena i intenzivna svetlina ja eliminira sekoja možnost za temnina. Zašto nema mesto za temnina vo večniot život na iskupenite.

Stih 6: „ A pred prestolot imaše stakleno more slično na kristal. A srede prestolot i okolu prestolot četiri živi suštestva polni so oči napred i nazad .“

Duhot ni zboruva na svojot simboličen jazik. Što e „ pred „ Prestol “ se odnesuva na negovite nebesni suštestva koi prisustvuvaat, no ne učestvuvaat vo sudot. Vo golem broj, tie dobivaat izgled na more čija čistota na karakterot e tolku čista što toj go sporeduva so kristal . Ova e osnovniot karakter na nebesnite i zemskite suštestva koi ostanale verni na tvorecot Bog. Potoa, Duhot povikuva drug simbol koj se odnesuva na Boga, vo sredinata na prestolot , i negovite nebesni suštestva od drugi svetovi i drugi dimenzii, okolu prestolot ; „ okolu“ se odnesuva na suštestva rasfrlani pod pogledot na Bogot što sedi na prestolot . Izrazot „ četiri živi suštestva “ se odnesuva na univerzalniot standard na živi suštestva. Množestvoto oči e opravdano so zborot množestvo, a nivnata pozicija „ pred i zad “ simbolizira nekolku raboti. Prvo, im dava na ovie živi suštestva poveḱenasočen ili poveḱedimenzionalen pogled. No, poduhovno, izrazot „ pred i zad “ se odnesuva na božestveniot zakon vrežan so prstot Božji na planinata Sinaj, na četirite strani na dvete kameni ploči. Duhot go sporeduva univerzalniot život so univerzalniot zakon. I dvete se delo na Boga, koj gravira na kamen, na telo ili vo umovite, standardot na sovršen život za sreḱata na negovite sozdanija koi go razbiraat i go sakaat. Ovie mnoštva oči gledaat i sledat so strast i sočuvstvo što se slučuva na zemjata. Vo 1 Korintjanite 4:9, Pavle izjavuva: „ Zašto mi se čini deka Bog nč napravi nas apostolite posledni od site, osudeni na smrt, kako da sme stanale gletka za svetot, za angelite i za luǵeto .“ Zborot „ svet “ vo ovoj stih e grčkiot „kosmos“. Tokmu ovoj kosmos go definiram kako poveḱedimenzionalni svetovi. Na zemjata, izbranite i nivnite borbi se prosledeni od nevidlivi gledači koi gi sakaat so istata božestvena ljubov otkriena od Isus Hristos. Tie se raduvaat vo svojata radost i plačat so onie koi plačat zatoa što borbata e tolku teška i mačna. No, ovoj kosmos go označuva i neverniot svet kako rimskiot narod, gledači na ubivanjeto na vernite hristijani vo nivnite areni.

Otkrovenie 5 ḱe ni gi pretstavi ovie tri grupi nebesni gledači: četirite živi suštestva, angelite i starešinite , site pobednički, tie se obedineti pod ljubovniot pogled na golemiot tvorec Bog za večnosta.

Vrskata što gi povrzuva „ mnoštvoto oči “ so božestveniot zakon e vo imeto „ svedoštvo “ što Bog go dava na svojot zakon na desette zapovedi. Se seḱavame deka ovoj zakon se čuval na „najsvetoto mesto“ isklučivo rezerviran za Boga i zabranet za luǵeto osven za praznikot na „Denot na pomiruvanjeto“. Zakonot ostanal kaj Boga kako „svedoštvo“, a negovite „ dve tablički “ ḱe im dadat vtoro značenje na simboličnite „ dva svedoci “ citirani vo Otkrovenie 11:3. Vo ovaa lekcija, „ množestvoto oči “ otkriva postoenje na mnoštvo nevidlivi svedoci koi bile svedoci na zemskite nastani. Vo božestvenata misla, zborot svedok e nerazdelen od zborot vernost. Grčkiot zbor „martus“, preveden kako „mačenik“, go definira sovršeno, bidejḱi vernosta što ja bara Bog nema granici. I barem, „svedokot“ na Isus mora da go počituva božestveniot zakon na negovite deset zapovedi, so koj Bog go sporeduva i go sudi.

 

 

BOŽESTIOT ZAKON prorokuva

 

Tuka, otvoram zagrada, za da ja evociram božestvenata svetlina primena vo proletta 2018 godina. Se odnesuva na zakonot na desette Božji zapovedi. Duhot me navede da ja sfatam važnosta na slednata preciznost: „ Mojsej se vrati i sleze od planinata, so dvete ploči na svedoštvoto vo rakata; pločite bea napišani od dvete strani , bea napišani i od ednata i od drugata strana . Pločite bea delo Božjo, a pismoto beše pismo Božjo, vrežano na pločite (Izl. 32:15-16)“. Na početokot bev iznenaden što nikoj nikogaš ne ja zel predvid ovaa preciznost spored koja originalnite ploči na zakonot bea napišani na nivnite četiri strani, odnosno „ pred i zad “ kako „ očite na četirite živi suštestva “ od prethodniot stih što go proučuvavme. Ovaa preciznost, koja insistiraše, imaše pričina što Duhot mi dozvoli da ja otkrijam. Celiot tekst prvično beše rasporeden na pravilen i izbalansiran način na četirite strani na dvete kameni ploči. Na prednata strana na prvata ploča se prikažuvaše prvata zapoved i polovina od vtorata; Na zadnata strana se naoǵal vtoriot del od vtorata i celata treta. Na vtorata tabla, prednata strana ja prikažuvala celata četvrta zapoved; na zadnata strana se naoǵale poslednite šest zapovedi. Vo ovaa konfiguracija, dvata vidlivi predni delovi ni ja pretstavuvaat prvata zapoved, vtorata, na polovina, i četvrtata, koja se odnesuva na osveteniot ostatok od sedmiot den. Eden pogled na ovie raboti gi istaknuva ovie tri zapovedi, koi bile znaci na svetost vo 1843 godina, koga sabotata bila obnovena i pobarana od Boga. Vo toa vreme, protestantite stanale žrtvi na nasledenata rimska nedela. Posledicite od adventističkiot izbor i protestantskiot izbor ḱe bidat prikažani na zadnata strana od obete tablički. Se čini deka, bez počituvanje na sabotata, od 1843 godina, i tretata zapoved e prekršena: „ Imeto Božjo se zema zaludno “, bukvalno „ lažno “ od onie koi go povikuvaat bez Hristovata pravednost ili otkako ḱe ja izgubat. Taka tie ja povtoruvaat greškata napravena od Evreite čie tvrdenje deka mu pripaǵaat na Boga e otkrieno kako laga od Isus Hristos vo Otkrovenie 3:9: „ onie od sinagogata na Satana, koi velat deka se Evrei, a ne se, tuku lažat “. Vo 1843 godina, ova beše slučajot so protestantskite naslednici na katolicite. No, pred tretata zapoved, vtoriot del od vtorata ja otkriva presudata što Bog ja donesuva vrz dvata glavni sprotivstaveni tabora. Na protestantskite naslednici na rimokatolicizmot, Bog im veli: „ Jas sum revnosen Bog, koj gi kaznuva bezzakonijata na tatkovcite vrz decata do tretoto i četvrtoto koleno na onie što me mrazat “,; za žal, oficijalniot adventizam „ povraten “ vo 1994 godina ḱe ja spodeli nivnata sudbina; no toj isto taka im veli, obratno, na svetcite koi ḱe ja počituvaat negovata sveta sabota i negovata proročka svetlina od 1843 do 2030 godina: „ i koj pokažuva milost kon iljadnici generacii na onie što me sakaat i gi pazat moite zapovedi “. Brojot „ iljada “ što e citiran suptilno gi evocira „ iljada godini “ od sedmiot milenium od Otkrovenie 20, što ḱe bide nagrada za pobedničkite izbranici koi vlegle vo večnosta. Se pojavuva ušte edna lekcija. Lišeni od pomošta na Svetiot Duh na Isus Hristos, kako rezultat na toa, protestantite i adventistite napušteni od Boga posledovatelno vo 1843 i 1994 godina nema da možat da gi počituvaat poslednite šest zapovedi napišani na zadnata strana od tabelata 2, čija predna strana e posvetena na božestveniot odmor na sedmiot den. Sprotivno na toa, onie što go počituvaat ovoj odmor ḱe dobijat pomoš od Isus Hristos da gi počituvaat ovie zapovedi što se odnesuvaat na dolžnostite na čovekot kon negovite bližni luǵe. Božjite dela, ušte od davanjeto na pločite na zakonot na Mojsej, dobivaat iznenaduvačko i neočekuvano značenje, uloga i upotreba vo poslednoto vreme od 2018 godina. A porakata za vraḱanje na sabotata e so toa zajaknata i potvrdena od Semoḱniot Bog Isus Hristos.

Eve ja sega formata vo koja se pojavuvaat Desette zapovedi.

 

Tabela 1 – Napred: receptite

Bog se pretstavuva sebesi

„ Jas sum Gospod, tvojot Bog, Koj te izvede od zemjata Egipetska, od domot na ropstvoto .“ (Ova gi vklučuva site izbrani spaseni od grevot i spaseni so krvta pomiritelna proleana od Isus Hristos; domot na ropstvoto e grev; imitiran plod na ǵavolot).

Prva zapoved: katolički grev od 538 godina, protestantski od 1843 godina i adventistički od 1994 godina) .

„ Nemaj drugi bogovi osven mene .“

Vtora zapoved: 1 del : Katoličkiot grev od 538 godina.

„ Ne pravi si rezban lik, nitu kakva bilo slika na ona što e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodata pod zemjata. Ne im se poklonuvaj nitu im služi .“

 

Tabela 1 – Nazad: Posledicite

Vtora zapoved: Vtor del .

„... zašto Jas, Jahve, tvojot Bog, sum revnosen Bog, koj gi kaznuva bezzakonijata na tatkovcite vrz decata do tretoto i četvrtoto koleno na onie što me mrazat (katolici od 538 godina; protestanti od 1843 godina; adventisti od 1994 godina) i pokažuvam milost kon iljadnici od onie što me sakaat i gi pazat moite zapovedi . ( Adventisti na sedmiot den, od 1843 godina; vtorite, od 1994 godina ).“

Treta zapoved: ja kršat katolicite od 538 godina, protestantite od 1843 godina i adventistite od 1994 godina) .

„ Ne izgovaraj go lažno imeto na Gospoda, tvojot Bog, zašto Gospod nema da go ostavi nevin onoj što lažno go izgovara negovoto ime .“

 

Tabela 2 – Napred: recept

4-ta zapoved: Nejzinoto prekršuvanje od strana na Hristijanskoto sobranie od 321 godina ja pravi „ razoren grev “ od Daniel 8:13; katoličkata vera ja prekršuva od 538 godina, a protestantskata vera od 1843 godina. No, taa e počituvana od adventističkata vera na sedmiot den od 1843 i 1873 godina.

„ Pomni go sabotniot den, za da go svetiš. Šest dena raboti i vrši ja celata svoja rabota. A sedmiot den e sabota na Gospoda, tvojot Bog. Ne raboti nikakva rabota, ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata ḱerka, ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot dobitok, ni stranecot što e vo tvoite porti. Zašto za šest dena Gospod gi sozdade neboto i zemjata, moreto i sč što e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi sabotniot den i go osveti .“

 

Tabela 2: Nazad: Posledicite : Ovie posledni šest zapovedi se prekršeni od hristijanskata vera od 321 godina; od katoličkata vera od 538 godina; od protestantskata vera od 1843 godina i od adventističkata vera „ povratena “ vo 1994 godina. No, tie se počituvaat vo adventističkata vera na sedmiot den, blagoslovena od Svetiot Duh na Isus Hristos, od 1843 i 1873 godina; „poslednite“ od 1994 godina do 2030 godina.

5-ta zapoved

„ Počituvaj gi tatkoto svoj i majkata svoja, za da ti bidat dolgi denovite na zemjata što ti ja dava Gospod, tvojot Bog. “

6-ta zapoved

„ Ne ubivaj . Ne vrši ubistvo .“ (od gnasen vid zlostorstvo, ubistvo ili vo ime na lažna religija)

7-ma zapoved

„ Ne vrši preljuba. “

8-ma zapoved

„ Ne kradi. “

9-ta zapoved

„ Ne svedoči lažno protiv svojot bližen .“

10-ta zapoved

„ Ne posakuvaj ja kuḱata na svojot bližen; ne posakuvaj ja ženata na svojot bližen, nitu negoviot sluga, nitu negovata sluginka, nitu negoviot vol, nitu negovoto magare, nitu ništo što e na svojot bližen. “

 

Ja zatvoram tuka ovaa vozvišena i vitalno važna zagrada.

 

Stih 7: „ Prvoto živo suštestvo beše kako lav, vtoroto živo suštestvo beše kako tele, tretoto živo suštestvo imaše lice kako na čovek, a četvrtoto živo suštestvo beše kako letački orel .“

Da go kažeme vednaš, ova se samo simboli. Istata poraka e pretstavena vo Ezekiel 1:6 so varijacii vo opisot. Tamu naoǵame četiri identični životni, sekoe so četiri različni lica. Tuka, sč ušte imame četiri životni, no sekoe ima samo edno lice, različno kaj četirite životni. Ovie čudovišta zatoa ne se realni, no nivnata simbolična poraka e vozvišena. Sekoe od niv pretstavuva standard na večen univerzalen život koj se odnesuva, kako što vidovme, na samiot Bog i negovite poveḱedimenzionalni univerzalni suštestva. Onoj koj se otelotvoril vo svoeto božestveno sovršenstvo, ovie četiri kriteriumi na univerzalen život, e Isus Hristos, vo kogo se naoǵaat kralskoto semejstvo i silata na lavot spored Sudiite 14:18; duhot na žrtvata i služenjeto na teleto ; likot na Boga na čovekot; i dominacijata na vrhovnoto nebesno vozvišuvanje na letačkiot orel . Ovie četiri kriteriumi se naoǵaat vo celiot večen univerzalen nebesen život. Tie go sočinuvaat standardot što go objasnuva uspehot na božestveniot proekt na koj se sprotivstavuvaat buntovnite duhovi. I Isus im go pretstavi sovršeniot model na svoite apostoli i učenici za vreme na negovata kratka zemska služba; odejḱi dotamu što im gi izmi nozete na svoite učenici, pred da go predade svoeto telo na mačenje na raspnuvanje, za da se iskupi, namesto niv, kako „ tele “, za grevovite na site negovi izbranici. Isto taka, sekoj neka se ispita sebesi dali otfrlanjeto na ovoj standard na večen život e vo soglasnost so negovata priroda, negovite aspiracii i negovite želbi. Takov e standardot na ponudata za spasenie što treba da se prifati ili otfrli.

Stih 8: „ Četirite živi suštestva imaa po šest krilja, a bea polni so oči naokolu i odvnatre. Ne se odmaraa ni denje ni noḱe, velejḱi: ‚Svet, svet, svet e Gospod Bog Sedržitelot, Koj beše, Koj e i Koj ḱe dojde!‘ “

Nasproti pozadinata na nebesniot sud, ovaa scena gi ilustrira principite što postojano se primenuvaat na neboto i na zemjata od strana na suštestva koi mu ostanuvaat verni na Boga.

Nebesnite tela na suštestvata od drugi svetovi nemaat potreba od krilja za dviženje bidejḱi ne se predmet na zakonite na zemskata dimenzija. No, Duhot usvojuva zemski simboli što čovekot može da gi razbere. Pripišuvajḱi im „ šest krilja “, toj ni ja otkriva simboličnata vrednost na brojot 6, koj stanuva broj na nebesniot karakter i na angelite. Se odnesuva na svetovite što ostanale bez grev i na angelite, od koi Satana, buntovniot angel, bil prv sozdaden. Bidejḱi Bog si go pripišal brojot „sedum“ kako svoj ličen kralski „pečat“, brojot 6 može da se smeta za „pečat“, ili vo slučajot na ǵavolot, „beleg“ na negovata ličnost, no toj go deli ovoj broj 6 so svetovite što ostanale čisti i site angeli sozdadeni od Boga, dobrite i lošite. Pod angelot doaǵa čovekot, čij broj ḱe bide „5“, koj e opravdan so svoite 5 setila, 5-te prsti na rakata i 5-te prsti na nogata. Pod ova e brojot 4 na univerzalniot karakter označen so četirite kardinalni točki, Sever, Jug, Istok i Zapad. Pod ova e brojot 3 na sovršenstvo, potoa 2 na nesovršenost i 1 na edinstvo, ili sovršeno soedinuvanje. Očite na četirite živi suštestva se „ okolu i vnatre “, a ušte poveḱe, „ pred i zad “. Ništo ne može da izbega od pogledot na ovoj nebesen poveḱedimenzionalen univerzalen život, koj božestveniot Duh go ispituva vo celost bidejḱi negovoto poteklo e vo nego. Ova učenje e korisno bidejḱi, na segašnata zemja, poradi grevot i zlobata na grešnicite, držejḱi gi „ vo sebe“, čovekot može da gi skrie od drugite luǵe svoite tajni misli i svoite zlobni planovi nasočeni protiv svojot bližen. Vo nebesniot život, takvite raboti se nevozmožni. Nebesniot život e prodziren kako kristal bidejḱi zlobata e isfrlena od nego, zaedno so ǵavolot i negovite zli angeli, isfrleni na zemjata, spored Otkrovenie 12:9, po pobedata na Isus nad grevot i smrtta. Proglasuvanjeto na Božjata svetost se ostvaruva vo nejzino sovršenstvo (3 pati: sveto ) od strana na žitelite na ovie čisti svetovi. No, ova proglasuvanje ne se postignuva so zborovi; toa e sovršenstvoto na nivnata individualna i kolektivna svetost što vo trajni dela go proglasuva sovršenstvoto na svetosta na Bogot što gi sozdal. Bog ja otkriva svojata priroda i svoeto ime vo formata citirana vo Otk. 1:8: „ Jas sum Alfa i Omega, veli Gospod Bog, Koj e, Koj beše i Koj ḱe dojde, Sedržitelot “. Izrazot „ Koj e, Koj beše i Koj ḱe dojde “ sovršeno ja definira večnata priroda na Bogot-tvorec. Odbivajḱi da go narekuvaat so imeto što si go dal sebesi, „JaHve“, luǵeto go narekuvaat „Večniot“. Vistina e deka na Bog ne mu trebalo ime, bidejḱi bidejḱi e edinstven i bez božestven konkurent, nemu ne mu treba ime za da go razlikuva od drugite bogovi koi ne postojat. Sepak, Bog se soglasil da odgovori na baranjeto na Mojsej kogo go sakal i koj go sakal nego. Zatoa si go dal imeto „JaHve“, što se preveduva so glagolot „da se bide“, konjugiran vo treto lice ednina od evrejskiot imperfekt. Ova „nesvršeno“ vreme označuva završeno vreme koe se protega vo vremeto, spored toa, vreme poširoko od našata idnina, formata „koj e, koj beše i koj ḱe bide“ sovršeno go preveduva značenjeto na ovoj hebrejski nesvršen. Formulata „ onoj koj e, koj beše i koj ḱe dojde “ e zatoa Božjiot način na preveduvanje na negovoto hebrejsko ime „JaHve“, koga toj mora da go prilagodi na zapadnite jazici ili na koj bilo drug osven hebrejskiot. Delot „i koj ḱe dojde“ ja označuva poslednata adventistička faza na hristijanskata vera, vospostavena vo Božjiot plan so dekretot od Dan. 8:14 od 1843 godina. Zatoa, vo teloto na izbranite adventisti se ostvaruva proglasuvanjeto na trojnata svetost na Boga. Božestvenosta na Isus Hristos čestopati bila osporuvana, no e neosporna. Biblijata veli za ovaa tema vo Evreite 1:8: „ A na Sinot mu reče: Tvojot prestol, Bože, e za site vekovi; žezol na pravdata e žezolot na tvoeto carstvo “. I na Filip, koj go zamoluva Isus da mu go pokaže Otecot, Isus odgovara: „ Tolku vreme sum so vas, a ne me poznavate, Filipe? Koj me videl mene, go videl i Otecot ; kako ti veliš: ‚Pokaži ni go Otecot?‘ (Jovan 14:9)“

Stihovi 9-10-11: „ Koga živite suštestva Mu oddavaat slava, čest i blagodarnost na Onoj što sedi na prestolot, na Onoj što živee vo večni vekovi, dvaeset i četirite starešini paǵaat ničkum pred Onoj što sedi na prestolot i Mu se poklonuvaat i Mu se poklonuvaat na Onoj što živee vo večni vekovi, i gi frlaat svoite kruni pred prestolot, velejḱi: Dostoen si, Gospodi naš i Bože naš, da ja primiš slavata, česta i silata, zašto Ti si sozdal sč, i po Tvojata volja postojat i se sozdadeni .“

Četvrtata glava završuva so scena na proslavuvanje na Sozdatelot Bog. Ovaa scena pokažuva deka božestveniot uslov „ bojte se od Boga i oddajte mu slava ...“, izrazen vo prvata angelska poraka od Otkrovenie 14:7, bil slušnat i dobro razbran od poslednite izbrani od 1843 godina; no pred sč, od izbranite koi ostanale živi vo vremeto na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos; bidejḱi samo za niv Apokalipsata na Otkrovenieto bila podgotvena i celosno osvetlena vo vremeto izbrano od Boga, odnosno od proletta 2018 godina. Otkupenite taka ja izrazuvaat vo obožavanje i pofalba, celata svoja blagodarnost kon Isus Hristos, formata vo koja Semoḱniot gi posetil za da gi spasi od grevot i smrtta, negovata plata. Nevernoto čoveštvo veruva samo vo ona što go gleda, kako apostol Toma, i bidejḱi Bog e nevidliv, e osudeno da ja ignorira svojata ekstremna slabost, što go pravi samo igračka so koja toj manipulira spored svojata božestvena volja. Ima barem izgovor, koj nema da go opravda, deka ne go poznaval Boga, izgovor što Satana go nema, bidejḱi poznavajḱi go Boga, toj odlučil da vleze vo bitka protiv nego; teško e za veruvanje, no e vistinito, a se odnesuva i na lošite angeli što go sledele. Paradoksalno, mnogute različni, pa duri i sprotivstaveni plodovi na slobodniot izbor svedočat za avtentičnata i celosna sloboda što Bog im ja dal na svoite nebesni i zemski suštestva.

 

 

 

 

 

Otkrovenie 5: Sinot Čovečki

 

 

 

Koga go pretstavi Isus pred tolpata, Pilat reče: „ Eve go Čovekot “. Beše potrebno samiot Bog da dojde i da zeme oblik na telo, za da može da se pojavi „ Čovekot “ spored negovoto srce i želbi. Smrtta gi pogodi prvite nekolku čovečki suštestva, poradi grevot na neposlušnost kon Boga. Kako znak na nivnata nova sramna sostojba, Bog gi natera da ja otkrijat svojata fizička golotija, što beše samo nadvorešen znak na nivnata vnatrešna duhovna golotija. Od ovoj početok, prvoto objavuvanje na nivnoto iskupuvanje beše napraveno so toa što im se dade obleka napravena od životinski koži. Taka beše ubieno prvoto životno vo čovečkata istorija; nekoj bi pomislil deka toa beše mlad oven ili jagne poradi simbolikata. 4000 godini podocna, Jagneto Božjo, koe gi zema grevovite na svetot, dojde da go ponudi svojot zakonski sovršen život za da gi iskupi izbranite meǵu čoveštvoto. Ova spasenie ponudeno vo čista blagodat od Boga e zatoa celosno zasnovano na smrtta na Isus, što im ovozmožuva na negovite izbrani da imaat korist od negovata sovršena pravda; i vo isto vreme, negovata smrt gi iskupuva nivnite grevovi, čij dobrovolen nositel se napravi sebesi. Ottogaš, Isus Hristos stana edinstvenoto ime što može da spasi grešnik na celata naša zemja, a negovoto spasenie se primenuva od vremeto na Adam i Eva.

Poradi site ovie pričini, ova poglavje 5, koe e staveno pod brojot „ Čovek “, mu e posveteno nemu. Isus ne samo što gi spasuva svoite izbranici so svojata iskupitelna smrt, tuku gi spasuva i zaštituvajḱi gi niz celoto nivno zemno patuvanje. I tokmu za taa cel gi predupreduva za duhovnite opasnosti što ǵavolot im gi postavil na patot. Negovata tehnika ne se promenila: kako vo vremeto na apostolite, Isus im zboruva vo paraboli, taka što svetot sluša, no ne razbira; što ne e slučaj za negovite izbranici koi, kako apostolite, gi dobivaat negovite objasnuvanja direktno od nego. Negovoto otkrovenie „Otkrovenie“ ostanuva pod ova neprevedeno grčko ime, ovaa gigantska parabola što svetot ne smee da ja razbere. No, za negovite izbranici, ova proroštvo e navistina negovoto „ Otkrovenie “.

Stih 1: „ I vidov vo desnata raka na Onoj, Koj sedeše na prestolot, kniga napišana odvnatre i odzadi, zapečatena so sedum pečati .“

Na prestolot stoi Bog, a vo desnata raka, i zatoa pod negov blagoslov, drži kniga napišana „ vnatre i nadvor “. Ona što e napišano „ vnatre “ e dešifriranata poraka rezervirana za negovite izbrani, koja ostanuva zatvorena i pogrešno razbrana od luǵeto od svetot koi se neprijateli na Boga. Ona što e napišano „ vnatre “ e šifriraniot tekst, vidliv, no nerazbirliv za čovečkoto mnoštvo. Knigata Otkrovenie e zapečatena so „ sedum pečati “. Vo ova pojasnuvanje, Bog ni kažuva deka samo otvoranjeto na „ sedmiot pečat “ ḱe ovozmoži celosno da se otvori. Dodeka ostanuva pečat što ja zapečatuva, knigata ne može da se otvori. Celosnoto otvoranje na knigata, spored toa, ḱe zavisi od vremeto što Bog go odredil za temata na „ sedmiot pečat “. Ḱe bide spomenat kako „ pečat na živiot Bog “ vo Otkrovenie 7, kade što, označuvajḱi go ostatokot od sedmiot den, negovata sveta sabota, negovoto obnovuvanje ḱe bide povrzano so datumot 1843 godina, što zatoa ḱe bide i vremeto na otvoranjeto na „ sedmiot pečat “, što vo pedagogijata na knigata ja vnesuva temata na „ sedumte trubi “, tolku važni za nas, negovite izbranici.

Stih 2: „ I vidov silen angel kako objavuva so silen glas: Koj e dostoen da ja otvori knigata i da gi odvrze nejzinite pečati? “

Ovaa scena e zagrada vo montažata na proroštvoto. Knigata Otkrovenie ne mora da se otvori na neboto, vo kontekst na prethodnoto poglavje 4. Na izbranite im e potrebna pred vraḱanjeto na Isus Hristos, dodeka se izloženi na ǵavolskite stapici. Moḱta e vo Božjiot logor, a moḱniot angel e angelot na JaHVEH, odnosno Bog vo negovata angelska forma na Mihail. Zapečatenata kniga e isklučitelno važna i sveta bidejḱi bara mnogu visoko dostoinstvo za da se skršat nejzinite pečati i da se otvori.

Stih 3: „ I nikoj, ni na neboto, ni na zemjata, ni pod zemjata, ne možeše da ja otvori knigata, nitu da pogledne vo nea. “

Napišana od samiot Bog, knigata ne može da ja otvori nitu edno od negovite nebesni ili zemski suštestva.

Stih 4: „ I mnogu plačev, zašto nikoj ne se najde dostoen da ja otvori i da ja pročita knigata, nitu da pogledne vo nea. “

Jovan e, kako i nie, zemno suštestvo, a negovite solzi go izrazuvaat razočaruvanjeto na čoveštvoto soočeno so stapicite postaveni od ǵavolot. Toj kako da ni veli: „Bez otkrovenie, koj može da se spasi?“ Taka toj go otkriva visokiot tragičen stepen na neznaenje za negovata sodržina i nejzinata fatalna posledica: dvojna smrt.

Stih 5: „ I eden od starešinite mi reče: „Ne plači; ete, Lavot od plemeto Judino, korenot Davidov, pobedi, za da ja otvori knigata i da gi odvrze sedumte pečati nejzini. “

„ Starešinite “ otkupeni od zemjata od Isus se vo dobra pozicija da go vozdignat imeto na Isus Hristos nad site živi suštestva. Tie vo nego ja prepoznavaat vlasta za koja samiot toj izjavil deka ja primil od Otecot i nebesnite suštestva vo Mat. 28:18: „ Isus dojde i im progovori, velejḱi: „Dadena mi e seta vlast na neboto i na zemjata .““ Preku nasočuvanjeto kon svoeto voplotuvanje vo Isus, Bog go inspiriraše Jakov, koj, prorokuvajḱi za svoite sinovi, reče za Juda: „ Juda e mlad lav. Se vrati od kolenje, sine moj! Gi svitkuva kolenata, leži kako lav, kako lavica: koj ḱe go podigne? Žezloto nema da se oddaleči od Juda, nitu vladetelskiot stap od meǵu negovite noze, dodeka ne dojde Šilo, i narodite ne mu se pokorat. Toj go vrzuva svoeto magare za lozjeto, a ždrebeto na negovoto magare za najdobrata loza; gi pere oblekite svoi vo vino, a oblekata svoja vo krvta od grozje. Očite mu se crveni od vino, a zabite mu se beli od mleko (1. Mojseeva 49:8-12). Krvta od grozje ḱe bide temata na „ berbata “ objavena vo Otkrovenie 14:17-20, koja e isto taka prorečena vo Isaija 63. Vo vrska so „ Korenot Davidov “, nie Pročitajte vo Isaija 11:1-5: „ Togaš ḱe iznikne lastar od trupecot na Jesej, i granka ḱe rodi plod od negovite koreni. Duhot Gospodov ḱe počiva vrz nego, Duhot na mudrosta i razumot, Duhot na sovetot i silata, Duhot na znaenjeto i stravot Gospodov. Toj ḱe diše so strav Gospodov; nema da sudi spored izgledot, nitu ḱe odgovara spored glasinite. Tuku so pravda ḱe im sudi na bednite i ḱe im sudi pravedno na krotkite na zemjata. Ḱe ja udri zemjata so svojot zbor kako so pračka, a so zdivot na usnite ḱe gi ubie zlite.“ „Pravdata ḱe bide pojas na negovite slabini, a vernosta pojas na negovite slabini .“ Isusovata pobeda nad grevot i smrtta, negovata plata, mu dava zakonsko i legitimno pravo da ja otvori knigata Otkrovenie, za da možat negovite izbrani da bidat predupredeni i zaštiteni od smrtonosnite religiozni stapici što gi postavil, preku ǵavolot, za da gi zavede nevernicite. Zatoa, knigata ḱe bide celosno otvorena vo vremeto koga ḱe stapi na sila dekretot od Daniel 8:14, odnosno prviot den od proletta vo 1843 godina; duri i ako nejzinoto nesovršeno razbiranje ḱe bara preispituvanje so tekot na vremeto, do 2018 godina.

Stih 6: „ I vidov, srede prestolot i četirite živi suštestva i srede starešinite, Jagne kako stoi kako zaklano. Imaše sedum rogovi i sedum oči, koi se sedumte Božji Duhovi isprateni po celata zemja. “

Jagneto „ srede prestolot “ mora da se zabeleži , bidejḱi toj e Bog vo svoeto raznovidno osvetuvanje, istovremeno e edinstveniot Bog Tvorec, Arhangel Mihail, Isus Hristos, Jagneto Božjo, i Svetiot Duh ili „ sedumte duhovi Božji isprateni po celata zemja “. Negovite „ sedum rogovi “ go simboliziraat osvetuvanjeto na negovata moḱ, a negovite „ sedum oči “ osvetuvanjeto na negoviot pogled, koj dlabinski gi ispituva mislite i postapkite na negovite sozdanija.

Stih 7: „ I dojde i go zede svitokot od desnata raka na onoj što sedeše na prestolot. “

Ovaa scena gi ilustrira zborovite od Otk. 1:1: „ Otkrovenieto na Isus Hristos, koe Mu go dade Bog za da im pokaže na Svoite slugi što treba naskoro da stane . I go objavi toa ispraḱajḱi go Svojot angel kaj Svojot sluga Jovan .“ Ovaa poraka ima za cel da ni kaže deka sodržinata na Otkrovenieto ḱe bide neograničena bidejḱi e dadeno od samiot Bog, Otecot; i toa so toa što vrz nego go stavil celiot svoj blagoslov označen so negovata „ desnica “.

Stih 8: „ I koga go zede svitokot, četirite živi suštestva i dvaeset i četirite starešini padnaa pred Jagneto, sekoj so harfa i zlatni sadovi polni so mirisi, koi se molitvite na svetiite. “

Da se potsetime od ovoj stih na ovoj simboličen kluč: „ zlatni činii polni so temjan, koi se molitvite na svetcite “. Site nebesni i zemski suštestva, izbrani spored nivnata vernost, se poklonuvaat pred „Jagneto “ Isus Hristos za da mu se poklonat. „ Harfite “ ja simboliziraat univerzalnata harmonija na pofalba i kolektivno obožavanje.

Stih 9: „ I ispeaja nova pesna, velejḱi: Dostoen si da ja zemeš knigata i da gi otvoriš nejzinite pečati, zašto beše ubien i nč otkupi za Boga preku krvta Tvoja od sekoe pleme i jazik, narod i narodnost. “

Ovaa „ nova pesna “ go slavi izbavuvanjeto od grevot i, privremeno, isčeznuvanjeto na pottiknuvačite na buntot. Zašto tie ḱe isčeznat zasekogaš samo po posledniot sud. Iskupenite od Isus Hristos doaǵaat od site potekla, site boi i čovečki rasi, „ od sekoe pleme, jazik, narod i nacija “; što dokažuva deka spasonosniot proekt e predložen isklučivo vo imeto na Isus Hristos , vo soglasnost so ona što go naveduva Dela 4:11-12: „ Isus e kamenot što go otfrlivte vie graditelite, koj stana glava na agolot. Nitu pak ima spasenie vo nikoj drug; zašto nema drugo ime dadeno pod neboto meǵu luǵeto, preku koe mora da se spasime. “ Site drugi religii zatoa se nelegitimni i ǵavolski iluzorni izmami. Za razlika od lažnite religii, vistinskata hristijanska vera e organizirana od Boga na logički koherenten način. Napišano e deka Bog ne e ramnopraven; Negovite baranja se isti za site negovi sozdanija, a spasenieto što go ponudil imalo cena što samiot došol da ja plati. Otkako stradal za ova iskupuvanje, toj ḱe gi spasi samo onie luǵe za koi smeta deka se dostojni da imaat korist od negovoto mačeništvo.

Stih 10: „ Gi napravi carstvo i sveštenici na našiot Bog, i tie ḱe caruvaat na zemjata .“

Nebesnoto carstvo propovedano od Isus se oformi. Dobivajḱi „ pravo na sudija “, izbranite se sporeduvaat so carevi spored Otk. 20:4. Vo svoite aktivnosti od stariot zavet, „ sveštenicite “ nudele simbolični životinski žrtvi za grevot. Za vreme na „ iljada godini “ na nebesniot sud, izbranite, preku svojot sud, ḱe gi podgotvat i poslednite žrtvi na golema univerzalna žrtva, koja ḱe gi uništi, odednaš, site padnati nebesni i zemski suštestva. Ognot na „ognenoto ezero na vtorata smrt “ ḱe gi eliminira na denot na posledniot sud. Samo po ova uništuvanje, obnovena od Boga, obnovenata zemja ḱe gi primi otkupenite izbranici. Samo togaš, so Isus Hristos, Carot na carevite i Gospodarot na gospodarite od Otk. 19:16, „ tie ḱe caruvaat na zemjata “.

Stih 11: „ I poglednav i čuv glas na mnogu angeli okolu prestolot, živite suštestva i starešinite, a nivniot broj beše deset iljadi po deset iljadi i iljadnici iljadi .“

Ovoj stih ni gi pretstavuva, zaedno, trite grupi gledači koi se svedoci na zemskite duhovni bitki. Ovoj pat Duhot jasno gi spomenuva angelite kako posebna grupa čij broj e mnogu golem: „ mirijadi mirijadi i iljadnici iljadi “. Gospodovite angeli momentalno se bliski borci, staveni vo služba na negovite otkupeni, negovite zemski izbranici, koi gi čuvaat, štitat i poučuvaat vo negovo ime. Na frontovskata linija, ovie prvi svedoci za Boga ja zapišuvaat individualnata i kolektivnata istorija na životot na zemjata.

Stih 12: „ Velejḱi so silen glas: ‚Dostoen e Jagneto, koe beše zaklano, da primi sila i bogatstvo i mudrost i sila i čest i slava i blagoslov ‘.“

Angelite pomagale na zemjata vo službata na nivniot vodač Mihail, koj se lišil od site svoi božestveni moḱi za da stane sovršen Čovek koj se ponudil sebesi na krajot od svojata služba, kako dobrovolna žrtva, so cel da gi iskupi grevovite napraveni od negovite izbranici. Na krajot od negovata ponuda na blagodat, izbranite voskresnuvaat i otkako vlegle vo vetenata večnost, angelite mu gi vraḱaat na božestveniot Hristos Božji site atributi što gi imal vo Mihail: „ moḱ, bogatstvo, mudrost, sila, čest, slava i pofalba “ .

Stih 13: „ I sekoe sozdanie što e na neboto, i na zemjata, i pod zemjata, i na moreto, i sč što e vo niv, go slušnav kako veli: „Blagoslov, čest, slava i vlast na onoj što sedi na prestolot, i na Jagneto, za site vekovi! “

Božjite sozdanija se ednoglasni. Site ja sakaa demonstracijata na Negovata ljubov manifestirana preku darot na Sebesi vo Isus Hristos. Božjiot plan e slaven uspeh. Negoviot izbor na ljubezni suštestva e ispolnet. Stihot e vo forma na prvata angelska poraka vo Otk. 14:7: „ I reče so silen glas: Bojte se od Boga i podajte Mu slava, zašto dojde časot na Negoviot sud; i poklonete se na Onoj, Koj gi sozdade neboto i zemjata, moreto i izvorite na voda .“ Posledniot izbor napraven od 1843 godina se baziraše na razbiranjeto na ovoj stih. I izbranite go slušnaa i odgovorija so vraḱanje vo hristijanskata vera na praktikata na sedmiot den za odmor što go praktikuvale apostolite i učenicite na Isus sč do negovoto napuštanje od 7 mart 321 godina. Sozdatelot Bog beše počesten so počituvanjeto na četvrtata zapoved, koja mu e draga na srceto. Rezultatot e scena na nebesna slava kade što site negovi sozdanija, sledejḱi ja doslovno porakata na prviot angel od Otk. 14:7, velat: „ Na Onoj što sedi na prestolot i na Jagneto, pofalba, čest, slava i sila vo večni vekovi! “ Zabeležete deka zborovite gi povtoruvaat, vo obraten redosled, zborovite citirani od angelite vo stih 13 pogore. Od negovoto voskresenie, Isus go vratil svojot nebesen život: „ negovata sila, svoeto bogatstvo i svojata božestvena mudrost“. Na zemjata, negovite posledni neprijateli mu ja odbile „ pofalbata, česta, slavata i moḱta “ što mu pripaǵale kako Bog-tvorec. Povikuvajḱi se na „ negovata sila “, toj konečno gi pobedil site i gi smačkal pod svoite noze. Isto taka, ispolneti so ljubov i blagodarnost, zaedno, negovite sveti i čisti sozdanija legitimno mu gi vraḱaat negovite podanici na slavata.

Stih 14: „ I četirite živi suštestva rekoa: „Amin!“ I starešinite pristapija i se poklonija .“

Žitelite na čistite svetovi ja odobruvaat ovaa otšteta, velejḱi: „Navistina! Vistina e!“ I zemnite izbranici, otkupeni so vozvišena ljubov, se poklonuvaat pred nivniot Semoḱen Sozdatel Bog, koj dojde da se voploti vo Isus Hristos.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 6: Akteri, Božestveni Kazni

i znaci na vremeto na hristijanskata era

 

 

Se seḱavam na lekcijata dadena vo Otk. 5: knigata može da se otvori samo koga ḱe se otstrani „ sedmiot pečat “. Za da se izvrši ova otvoranje, Hristoviot izbranik mora apsolutno da ja odobri praktikata na sedmiot den - sabotata; i ovoj duhoven izbor go kvalifikuva da ja primi od Boga, koj go odobruva, negovata mudrost i negovata duhovna i proročka proniklivost. Taka, bez samiot tekst da go specificira toa, izbraniot ḱe go identifikuva „ Božjiot pečat “ citiran vo Otk. 7:2, so „ sedmiot pečat “, koj sč ušte ja zatvora knigata Otkrovenie, i ḱe go povrze, so ovie dva „ pečata “, sedmiot den osveten za odmor od Boga. Verata doaǵa da napravi razlika pomeǵu svetlinata i temninata. Taka, za sekoj što ne ja odobruva osvetenata sabota, proroštvoto ḱe ostane zatvorena, hermetička kniga. Toj može dobro da prepoznae odredeni očigledni temi, no vitalnite i ostri otkrovenija što ja pravat razlikata pomeǵu životot i smrtta, nema da gi razbere. Važnosta na „ sedmiot pečat “ ḱe se pojavi vo Otk. 8:1-2 kade što Duhot mu ja dava ulogata na otvoranje na temata na „ sedumte trubi “. Sega, tokmu vo porakite na ovie „ sedum trubi “ Božjiot plan ḱe stane jasen. Zašto temata na trubite od Otk. 8 i 9 doaǵa, paralelno, da gi dopolni vistinite prorečeni vo temite na „ pismata “ od Otk. 2 i 3; i na „ pečatite “ od Otk. 6 i 7. Božestvenata strategija e identična so onaa što ja koristel za da go izgradi svoeto proročko otkrovenie dadeno na Daniel. Otkako se osposobil za ovaa funkcija preku moeto prifaḱanje na praktikata na osvetenata sabota i preku negoviot suveren izbor, Duhot mi ja otvori knigata na svoite Otkrovenija so otpečatuvanje na „ sedmiot pečat “. Ajde sega da go otkrieme identitetot na nejzinite „ pečati “.

Stih 1: „ Vidov koga Jagneto otvori eden od sedumte pečati, i čuv edno od četirite živi suštestva kako veli so glas na grom: Dojdi! “

Ova prvo „ živo suštestvo “ go označuva kralskoto semejstvo i silata na „ lavot “ od Otk. 4:7, spored Sud. 14:18. Ovoj glas na grom e božestven i doaǵa od Božjiot prestol vo Otk. 4:5. Zatoa, Semoḱniot Bog e toj što zboruva. Otvoranjeto na sekoj „ pečat “ e pokana što Bog mi ja upatuva za da ja vidam i razberam porakata od videnieto. Isus veḱe mu rekol na Filip: „ Dojdi i vidi “ za da go ohrabri da go sledi.

Stih 2: „ Poglednav, i ete, bel konj. A onoj što sedeše na nego imaše lak, i mu beše dadena kruna; i izleze pobeduvajḱi i za da pobedi .“

Belata boja ja označuva negovata sovršena čistota; konjot e slika na izbraniot narod što go vodi i uči spored Jakov 3:3: „ Ako im stavime uzda vo ustata na konjite za da ni se pokoruvaat, togaš vladeeme i so celoto nivno telo “; negoviot „ lak “ gi simbolizira strelite na negovata božestvena reč; negovata „ kruna “ e „ krunata na životot “ dobiena so negovoto mačeništvo dobrovolno prifateno od nego; negovata pobeda beše rešena ušte od negovoto sozdavanje na prvoto lice v lice; nesomneno ovoj opis e onoj na Semoḱniot Bog Isus Hristos. Negovata konečna pobeda e sigurna zatoa što toj veḱe, na Golgota, go pobedi ǵavolot, grevot i smrtta. Zaharija 10:3-4 gi potvrduva ovie sliki velejḱi: „ Se razgore gnevot Moj protiv pastirite i ḱe gi kaznam kozite; zašto Jahve nad vojskite go posetuva svoeto stado, domot Judin, i ḱe gi napravi kako Svojot slaven konj vo bitkata; od Nego ḱe izleze agolot, od Nego šajkata, od Nego bojniot lak ; od Nego ḱe izlezat site vladeteli zaedno. “ Pobedata na božestveniot Hristos beše proglasena so „ osvetuvanjeto na sedmiot den “ od našite nedeli, od sozdavanjeto na svetot; sabotata, prorokuvajḱi go ostatokot od „ sedmiot “ milenium, narečen „ iljada godini “ vo Otk. 20:4-6-7, vo koj, so svojata pobeda, Isus ḱe gi dovede svoite izbranici za večnosta. Vospostavuvanjeto na sabotata od osnovanjeto na zemniot svet go potvrduva ovoj izraz: „ izlegoa pobeduvajḱi “. Sabotata e proročki znak što ja najavuva ovaa božestvena i čovečka pobeda protiv grevot i ǵavolot i kako takva, vrz nea Bog ja temeli celata svoja programa na „ osvetuvanje “, odnosno na ona što mu pripaǵa nemu i što toj go grabnuva od ǵavolot.

Stih 3: „ Koga go otvori vtoriot pečat, go slušnav vtoroto živo suštestvo kako veli: ‚Dojdi! ‘“

„ Vtoroto živo suštestvo “ se odnesuva na „teleto “ na žrtvite od Otk. 4:7. Duhot na žrtvata gi oživeal Isus Hristos i negovite vistinski učenici na koi im objavil: „ Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odreče od sebe, neka go zeme svojot krst i neka Me sledi .“

Stih 4: „ I izleze drug konj, crven; i na onoj što sedeše na nego mu beše dadena vlast da go odzeme mirot od zemjata, i da se ubivaat edni so drugi; i mu beše daden golem meč .“

„ Crveniot “ ili „ ogneno crvenata “ označuva grev pottiknat od glavniot Uništuvač, Satana, po likot na „Abadon Apolion “ od Otk. 9:11; „ oganot “ e sredstvo i simbol na uništuvanje. I toj go vodi svojot logor na zloto sostaven od zli padnati angeli i zavedeni i manipulirani zemski sili. Toj e samo suštestvo koe „ prima “ od Boga „ moḱ da go odzeme mirot od zemjata, za da se ubivaat edni so drugi “. Ova dejstvo ḱe mu se pripiše na Rim, „ bludnicata golemiot Vavilon “ vo Otk. 18:24: „ i zatoa što vo nego se najde krvta na prorocite i svetcite i na site što bea ubieni na zemjata “. Taka, „ Uništuvačot “ na vernite hristijani e identifikuvan, kako i negovite žrtvi. „ Mečot “ što go prima ja označuva prvata od četirite užasni božestveni kazni navedeni vo Ezekiel. 14:21-22: „ Da, vaka veli Gospod Bog: iako ḱe gi ispratam vrz Erusalim četirite užasni kazni : mečot, gladot, dzverovite i pomorot, za da istrebam od nego čovek i dobitok, sepak ḱe ima ostatok što ḱe se spasi, koj ḱe izleze od nego, sinovi i ḱerki ...“

Stih 5: „ Koga go otvori tretiot pečat, go čuv tretoto živo suštestvo kako veli: „Dojdi i vidi!“ I poglednav, i ete, crn konj, a negoviot javač držeše terezija vo rakata .“

„ Tretoto živo suštestvo “ e „ čovekot “ sozdaden po slika Božji vo Otk. 4:7. Ovoj lik e fiktiven, no toj ja pretstavuva vtorata božestvena kazna za grevot spored Ezekiel 14:20. Dejstvuvajḱi protiv hranata na luǵeto, ovoj pat toa e glad . Vo našata era, toj ḱe bide nametnat isto tolku bukvalno kolku i duhovno. Vo obete primeni, nosi smrtni posledici, no vo svojata duhovna smisla na lišuvanje od božestvenata svetlina, negovata direktna posledica e smrtta na „ vtorata smrt “ rezervirana za padnatite, na posledniot sud. Porakata na ovoj tret javač može da se sumira na sledniov način: bidejḱi čovekot poveḱe ne e po slika Božji, tuku po slika na životnite, go lišuvam od ona što go pravi da živee: negovata telesna hrana i negovata duhovna hrana. Vagata e simbol na pravdata, ovde onaa na Boga koj gi sudi delata na verata na hristijanite.

Stih 6: „ I čuv glas meǵu četirite životni kako veli: Mera pčenica za eden cent, i tri meri jačmen za eden cent; no ne im naštetuvaj na masloto i na vinoto .“

Ovoj glas e glasot na Hristos, prezren i frustriran od neverstvoto na lažnite vernici. Za ista cena, gledame pomala količina pčenica otkolku jačmen . Zad ovaa darežliva ponuda na jačmen leži poraka od mnogu visoko duhovno nivo. Vsušnost, vo 4. Mojseeva 5:15, zakonot pretstavuva žrtva od „ jačmen “ za da se reši problemot na ljubomora što ja čuvstvuva soprugot kon svojata sopruga. Zatoa, pročitajte ja detalno, vo celost, ovaa postapka opišana vo stihovite 12 do 31 ako sakate da razberete. Vo nejzina svetlina, razbrav deka samiot Bog, Mladoženecot vo Isus Hristos na Sobranieto, negovata nevesta , tuka podnesuva žalba za „ somnevanje za ljubomora “; što ḱe bide potvrdeno so spomenuvanjeto na „ gorčlivite vodi “ citirani vo „ tretata truba “ vo Otkrovenie 8:11. Vo postapkata od 4. Mojseeva 5, ženata morala da pie prašliva voda, bez posledici, ako e nevina, no, stanuvajḱi gorčliva ako e vinovna, ḱe bide pogodena od prokletstvo. Preljubata na nevestata beše osudena vo Otk. 2:12 (maskirana pod imeto Pergam: prekršok na brakot) i Otk. 2:22, i zatoa povtorno ḱe bide potvrdena so vrska vospostavena pomeǵu 3-tiot pečat i 3 -tata truba . Veḱe, vo Daniel, istiot pristap go „potvrdi“ Daniel 8, rimskiot identitet na „ maliot rog “ od Daniel 7 pretstaven kako „hipoteza“. Ovaa paralelizacija na Daniel 2, 7 i 8 beše novinata što mi ovozmoži da ja dokažam rimskata identifikacija; ova za prv pat od postoenjeto na adventizmot. Tuka, vo Apokalipsata, rabotite se pretstaveni na ist način. Jas go pokažuvam paralelniot pregled na hristijanskata era na trite glavni temi, pisma, pečati i trubi. A vo Otkrovenie, temata na „ trubite “ ja ispolnuva istata uloga kako i Daniel 8 za knigata na Daniel. Ovie dva elementi obezbeduvaat dokazi bez koi proroštvoto bi ponudilo samo „ somnež “ što go narekov „hipoteza“ vo proučuvanjeto na Daniel. Taka, ovie zborovi, „ somnevanje za ljubomora “ otkrieni vo 4. Mojseeva 5:14, se odnesuvaat na Boga i na Sobranieto od Otkrovenie 1 do Otkrovenie 6; potoa so otvoranjeto na knigata ovozmoženo so identifikacijata na „ sedmiot pečat “ so sedmiot den sabota, temata na Otkrovenie 7, „ somnevanjeto za preljuba “ na Sobranieto ḱe bide „potvrdeno“ vo temata „ trubi “ i poglavjata od 10 do 22 što sledat po nea. Taka, Duhot ja dava, vo poglavje 7, ulogata na carinska stanica, kade što mora da se dobie dozvola za vlez. Vo slučajot na Otkrovenie, ovoj avtoritet e samiot Isus Hristos, Semoḱniot Bog i Svetiot Duh. Vleznata vrata e otvorena za onoj, veli toj, koj „ go sluša mojot glas “ koj mi otvora koga ḱe čukam na negovata vrata (vratata na srceto) i koj večera so mene i jas so nego “, spored Otk. 3:20. „ Vinoto i masloto “ se soodvetni simboli na krvta proleana od Isus Hristos i na Božjiot Duh. Pokraj toa, i dvete se koristat za lekuvanje na rani. Dadenata zapoved „ da ne gi povreduvaat “ znači deka Bog kaznuva, no sepak go pravi toa so mešavina od svojata milost. Ova nema da bide slučaj so „ sedumte posledni zla “ na negoviot „ gnev “ od poslednite zemski denovi spored Otk. 16:1 i 14:10.

Stih 7: „ Koga go otvori četvrtiot pečat, go slušnav glasot na četvrtoto živo suštestvo kako veli: ‚Dojdi!‘ “

„ Četvrtoto živo suštestvo “ e „orelot “ na vrhovnata nebesna visočina. Toa go najavuva pojavuvanjeto na Božjata četvrta kazna: smrtnosta.

Stih 8: „ I poglednav, i ete, bled konj; a imeto na onoj što sedeše na nego beše Smrt, a Adot go sledeše. I im beše dadena vlast nad četvrtina od zemjata, da ubivaat so meč, so glad, so smrt i so zemni dzverovi .“

Soopštenieto e potvrdeno, toa e navistina „ smrt “, no vo smisla na smrtnost nametnata vo okolnosti kazni. Smrtta vlijaela vrz celoto čoveštvo ušte od prvorodniot grev, no tuka samo „ četvrtina od zemjata “ e pogodena od nea, „ od mečot, gladot, smrtnosta “ poradi epidemiski bolesti i „ divite dzverovi “ i životinski i čovečki. Ovaa „ četvrtina od zemjata “ e nasočena kon neverno hristijanska Evropa i moḱnite nacii što ḱe proizlezat od nea okolu 16 vek : dvata amerikanski kontinenta i Avstralija.

Stih 9: „ Koga go otvori pettiot pečat, gi vidov pod oltarot dušite na ubienite zaradi slovoto Božjo i zaradi svedoštvoto što go imaa .“

Ova se žrtvi na „dzverskite“ dela izvršeni vo ime na lažnata hristijanska vera. Toa go uči rimokatoličkiot papski režim, veḱe simboliziran vo Otk. 2:20, preku ženata Jezavela na koja Duhot ě go pripišuva dejstvoto na poučuvanje na nejzinite slugi ili bukvalno: „ nejzinite robovi “. Tie se staveni „ pod “ oltarot “, zatoa pod pokrovitelstvo na krstot Hristov što im ovozmožuva da imaat korist od negovata „ večna pravda “ (vidi Dan. 9:24). Kako što ḱe pokaže Otk. 13:10, izbranite se žrtvi na mačenici i nikogaš ne se dželati, nitu ubijci na čovečki suštestva. Izbranite za koi stanuva zbor vo ovoj stih, prepoznaeni od Isus, go imitirale duri i vo smrtta kako mačenici: „ zaradi slovoto Božjo i za svedoštvoto što go dale “; bidejḱi vistinskata vera e aktivna, nikogaš ednostavna lažno smiruvačka etiketa. Nivnoto „ svedoštvo “ se sostoelo tokmu vo davanjeto na svoite životi za slava Božja.

Stih 10: „ I izvikaa so silen glas, velejḱi: Do koga, Gospodi, sveti i vistiniti, nema da sudiš i da ja odmazduvaš našata krv vrz onie što živeat na zemjata? “

Ne dozvoluvajte ovaa slika da ve zalaže, zašto samo nivnata krv proleana na zemjata vika za odmazda vo ušite na Boga, kako što vikaše krvta na Avel ubiena od negoviot brat Kain spored Bitie 4:10: „ I Bog reče: Što napravi? Glasot na krvta na tvojot brat vika kon mene od zemjata. “ Vistinskata sostojba na mrtvite e otkriena vo Propovednik 9:5-6-10. Osven Enoh, Mojsej, Ilija i svetiite koi voskresnaa vo vremeto na smrtta na Isus Hristos, drugite nemaat „ nikakov udel vo ništo što se pravi pod sonceto, zašto nivniot um i nivnoto seḱavanje se uništeni .“ „ Nema mudrost, ni razum, ni znaenje vo grobot. “ „ zašto nivnoto seḱavanje e zaboraveno .“ Ova se kriteriumite inspirirani od Boga vo vrska so smrtta . Lažnite vernici se žrtvi na lažnite doktrini nasledeni od paganstvoto na grčkiot filozof Platon, čie mislenje za smrtta nema mesto vo hristijanskata vera verna na Bogot na vistinata. Da mu vratime na Platon ona što mu pripaǵa nemu i na Boga ona što mu pripaǵa: vistinata za site nešta, i da bideme logični, bidejḱi smrtta e apsolutna sprotivnost na životot, a ne nova forma na postoenje.

Stih 11: „ Na sekogo od niv im beše dadena bela obleka i im beše kažano da počivaat ušte malku vreme, dodeka ne se napolnat nivnite soslužiteli i nivnite braḱa, koi trebaše da bidat ubieni kako što bea ubieni i tie .“

„ Belata obleka “ e simbol na čistotata na mačenicite što Isus prvpat ja nosel vo Otk. 1:13. „ Belata obleka “ e slika na negovata pripišana pravednost vo vremeto na religiozno progonstvo. Vremeto na mačenicite trae od vremeto na Isus do 1798 godina. Na krajot od ovoj period, spored Otk. 11:7, „ dzverot što izleguva od bezdnata “, simbol na Francuskata revolucija i nejzinite ateistički užasi od 1793 i 1794 godina, ḱe stavi kraj na progonstvata organizirani od monarhijata i katoličkiot papizam, samite označeni kako „ dzverot što izleguva od moreto “ vo Otk. 13:1. Po revolucionerniot masakr, vo hristijanskiot svet ḱe se vospostavi religiozen mir. Čitame povtorno: „ I im beše rečeno da počivaat ušte malku vreme, dodeka ne se ispolnat nivnite soslužiteli i nivnite braḱa, koi treba da bidat ubieni kako što bea “. Ostatokot od mrtvite vo Hrista ḱe prodolži do negovoto konečno slavno vraḱanje. Pod pretpostavka deka porakata na ovoj „ petti pečat “ e upatena do protestantite progonuvani od katoličkata papska inkvizicija od erata na „ Tijatira “, vremeto na ubivanje na izbranite ḱe prestane poradi francuskata revolucionerna akcija koja naskoro, pomeǵu 1789 i 1798 godina, ḱe ja uništi agresivnata moḱ na koalicijata na papstvoto i francuskata monarhija. „ Šestiot pečat “ što ḱe se otvori, zatoa, ḱe se odnesuva na ovoj francuski revolucioneren režim koj Otk. 2:22 i 7:14 go narekuvaat „ golema nevolja “. Vo doktrinarnata nesovršenost što ja karakterizira, protestantskata vera isto taka ḱe bide žrtva na netolerancijata na ateističkiot revolucioneren režim. So svoeto dejstvuvanje ḱe se dostigne brojot na onie što treba da bidat ubieni.

Stih 12: „ Poglednav koga go otvori šestiot pečat, i se sluči golem zemjotres; i sonceto stana crno kako vreḱa od kosa, a celata mesečina stana kako krv. “

„ Zemjotresot “ daden kako znak za časot na „ 6-tiot pečat “ ni ovozmožuva da go smestime dejstvoto vo sabota, 1 noemvri 1755 godina , okolu 10 časot nautro. Negoviot geografski centar bil visoko katoličkiot grad Lisabon, vo koj se naoǵale 120 katolički crkvi. Bog taka gi posočil celite na svojot gnev deka ovoj „ zemjotres “ isto taka prorekol vo duhovna slika. Prorečenata akcija ḱe se ispolni vo 1789 godina so vostanieto na francuskiot narod protiv nivnata monarhija; Bog ja osudil, kako i nejziniot sojuznik rimokatoličkiot papizam, i dvata ubieni vo 1793 i 1794 godina; datumi na revolucionernite „dva terora“. Vo Otk. 11:13, francuskata revolucionerna akcija e sporedena so „ zemjotres “. So možnosta da se datiraat navedenite dejstva, proroštvoto stanuva poprecizno. „... sonceto stana crno kako vreḱa od kosa “ „, na 19 maj 1780 godina, a ovoj fenomen doživean vo Severna Amerika go dobi imeto „temen den“. Toa beše den bez sončeva svetlina, što isto taka go prorokuvaše dejstvoto što go izvrši francuskiot revolucioneren ateizam protiv svetlinata na pišaniot Božji zbor simboliziran ovde so „ sonceto “; Svetoto pismo beše izgoreno vo avto-da-fe. „ Celata mesečina stana kako krv “, na krajot od ovoj mračen den, gustite oblaci ja otkrija mesečinata vo izrazena crvena boja. So ovaa slika, Bog ja potvrdi sudbinata rezervirana za papsko-kralskiot logor na temninata, pomeǵu 1793 i 1794 godina. Nivnata krv trebaše da bide obilno proleana od ostrata sečilo na revolucionernata gilotina.

Zabeleška : Vo Otk. 8:12, so udiranje na „ tretina od sonceto, tretina od mesečinata i tretina od dzvezdite “, porakata na „ četvrtata truba “ ḱe go potvrdi faktot deka žrtvite na revolucionerite ḱe bidat vistinskite izbranici i padnatite otfrleni od Boga vo Isus Hristos. Ova isto taka go potvrduva značenjeto na porakata na „ pettiot pečat “ što štotuku ja vidovme. Navistina, preku dejstvoto na ateizmot ḱe se izvršat konečnite ubistva na vernite izbranici.

Stih 13: „ I dzvezdite nebesni padnaa na zemjata, kako što smokvata gi frla svoite nezreli smokvi koga ḱe ja zatrese silen veter. “

Ovoj tret znak na vremeto, ovoj pat nebesen, bukvalno se ispolnil na 13 noemvri 1833 godina, vidliv od site delovi na SAD pomeǵu polnoḱ i 5 časot nautro. No, kako i prethodniot znak, toj najavil duhoven nastan od nezamisliva golemina. Koj možel da go izbroi brojot na ovie dzvezdi što padnale vo forma na čador po celiot nebo od polnoḱ do 5 časot nautro? Ova e slikata što Bog ni ja dava za padot na protestantskite vernici vo 1843 godina, datumot koga tie stanale žrtvi na dekretot od Dan. 8:14 koj stapil na sila. Pomeǵu 1828 i 1873 godina, dejstvoto na rekata „Tigar“ (Dan. 10:4), imeto na dzverot što go ubiva čovekot, e potvrdeno vo Dan. 12:5 do 12. Vo ovoj stih „ smokvata “ ja pretstavuva vernosta na Božjiot narod, osven što ovaa vernost e dovedena vo prašanje od slikata na „ zelenite smokvi “ frleni na zemjata. Slično na toa, protestantskata vera beše prečekana od Boga so rezervi i privremeni uslovi, no prezirot kon proročkite poraki na Vilijam Miler i otfrlanjeto na vraḱanjeto na sabotata predizvika nejzin pad vo 1843 godina. Preku ova odbivanje „ smokvata “ ostana „ zelena “, odbivajḱi da sozree so prifaḱanje na Božjata svetlina, taa ḱe umre. Ḱe ostane vo ovoj status, otpadnata od Gospodovata blagodat do vremeto na negovoto slavno vraḱanje vo 2030 godina. No, vnimavajte, preku otfrlanjeto na najnovite svetla, od 1994 godina, oficijalniot adventizam stana, „ i toj “, „ zelena smokva “ predodredena da umre dvapati.

Stih 14: „ Nebesata se raspadnaa kako svitok što se svitkuva; i sekoja planina i ostrov se pomestija od svoite mesta. “

Ovoj zemjotres ovoj pat e univerzalen. Vo časot na negovoto slavno pojavuvanje, Bog ḱe ja potrese zemjata i sč što sodrži vo nea, luǵeto i životnite. Ova dejstvo ḱe se sluči vo vremeto na „ sedmata od sedumte posledni zla na Božjiot gnev “, spored Otk. 16:18. Ova ḱe bide časot na voskresenieto na vistinski izbranite, „ prvoto “, ona na „ blaženite “, spored Otk. 20:6.

Stih 15: „ Carevite na zemjata, blagorodnicite, vojvodite, bogatite, moḱnite, sekoj rob i sekoj sloboden čovek se krieja vo pešterite i vo karpite na planinite. “

Koga Bog Tvorec ḱe se pojavi vo seta svoja slava i moḱ, niedna čovečka sila ne može da opstane, nitu edno zasolnište ne može da gi zaštiti negovite neprijateli od negoviot praveden gnev. Ovoj stih pokažuva: Božjata pravda gi terorizira site vinovni kategorii na čoveštvoto.

Stih 16: „ I im rekoa na planinite i na karpite: „Padnete vrz nas i skrijte nč od liceto na Onoj što sedi na prestolot i od gnevot na Jagneto! “

Samoto Jagne e toa što sedi na božestveniot prestol, no vo ovoj čas poveḱe ne e ubienoto Jagne toa što im se pretstavuva, tuku „ Carot nad carevite i Gospodarot nad gospodarite “ koj doaǵa da gi uništi svoite neprijateli od poslednite denovi.

Stih 17: „ Zašto dojde golemiot den na Negoviot gnev, i koj ḱe može da se održi? “

Predizvikot e da se „ preživee “, odnosno da se preživee po Božjata pravedna intervencija.

Onie koi možat da „ stojat “ vo ovoj užasen čas se onie koi ḱe umrat, vo soglasnost so planot na nedelniot dekret spomenat vo Otk. 13:15, spored koj, onie što ja počituvaat svetata božestvena sabota treba da bidat uništeni na zemjata. Objasnet e užasot na onie što ḱe gi ubijat, otkrien vo prethodniot stih. I taka, onie što ḱe možat da stojat na denot na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos ḱe bidat tema na Otk. 7, vo koe Bog ḱe ni otkrie del od svojot plan vo vrska so niv.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Adventizam na sedmiot den

zapečateni so Božjiot pečat: sabotata

 

 

 

Stih 1: „ Potoa vidov četiri angeli kako stojat na četirite agli na zemjata, držejḱi gi četirite zemni vetrovi, za da ne duva veter ni po zemjata, ni po moreto, ni po nekoe drvo. “

Ovie „ četiri angeli “ se nebesnite angeli Božji vklučeni vo univerzalno dejstvo simbolizirano so „ četirite agli na zemjata“ . „ Četirite vetrovi “ simboliziraat univerzalni vojni, konflikti; tie na toj način se „ sprečeni “, sprečeni, blokirani, što rezultira so univerzalen religiozen mir. „ Moreto “, simbol na katolicizmot, i „ zemjata “, simbol na reformiranata vera, se vo mir edni so drugi. I ovoj mir se odnesuva i na „ drvoto “, slikata za čovekot kako poedinec. Istorijata nč uči deka ovoj mir bil nametnat so slabeenjeto na papskata moḱ, smačkana od francuskiot nacionalen ateizam, pomeǵu 1793 i 1799 godina, datumot koga papata Pij VI počinal dodeka bil zatvoren vo zatvorot Citadela vo Valens-sur-Ron, kade što sum roden i živeam. Ova dejstvo mu se pripišuva na „ dzverot što izleguva od bezdnata “ vo Otk. 11:7. Isto taka se narekuva „ 4-ta truba “ vo Otk. 8:12. Posle toa, vo Francija, imperatorskiot režim na Napoleon I , simboliziran so „ orel “ vo Otk. 8:13, ḱe ja zadrži svojata vlast nad katoličkata religija rehabilitirana od Konkordatot.

Stih 2: „ I vidov drug angel kako se voznesuva od istok, koj imaše pečat na živiot Bog. I izvika so silen glas kon četirite angeli, na koi im beše dadeno da im naštetat na zemjata i moreto, i reče :

„ Izgrejsonceto “ se odnesuva na Bog koj go posetuva, vo Isus Hristos, svoeto zemno stado vo Luka 1:78. „ Pečatot na živiot Bog “ se pojavuva vo nebesniot logor na Isus Hristos. So „ silen glas “ što ja potvrduva negovata vlast, angelot izdava naredba do univerzalnite demonski angelski sili koi go dobile Božjoto ovlastuvanje „ da naštetat “, na „ zemjata “ i „ moreto “, odnosno na protestantskata vera i rimokatoličkata vera. Ovie duhovni tolkuvanja ne isklučuvaat bukvalna primena što ḱe se odnesuva na „ zemjata, moreto i drvjata “ na našeto sozdavanje; što bi bilo teško da se izbegne so upotreba na nuklearno oružje vo vremeto na „ šestata truba “ od Otkrovenie 9:13-21.

Stih 3: „ Ne im naštetuvajte na zemjata, ni na moreto, ni na drvjata, dodeka ne gi zapečatime čelata na slugite na našiot Bog. “

Ovoj detalj ni ovozmožuva da go smestime početokot na zapečatuvanjeto na izbranite od proletta 1843 godina do esenta 1844 godina. Po 22 oktomvri 1844 godina, prviot adventist, kapetanot Džozef Bejts, bil zapečaten so individualno usvojuvanje na sedmiot den od odmor vo sabota. Naskoro ḱe bide imitiran, progresivno, od site negovi adventistički braḱa i sestri od toa vreme. Zapečatuvanjeto započnalo po 22 oktomvri 1844 godina i ḱe prodolži vo tekot na „ pette meseci “ prorečeni vo Otk. 9:5-10; „ pet meseci “ ili 150 vistinski godini spored kodot den-godina od Ezekiel 4:5-6. Ovie 150 godini bile prorečeni za religiozen mir. Vospostaveniot mir go favoriziral proglasuvanjeto i univerzalniot razvoj na porakata „Adventistite na sedmiot den“, pretstavena denes vo site zapadni zemji i nasekade kade što toa bilo možno. Adventističkata misija e univerzalna i kako takva zavisi isklučivo od Boga. Zatoa nema što da prima od drugite hristijanski denominacii i, za da bide blagoslovena, mora da se potpira isklučivo na inspiracijata dadena od Isus Hristos, nejzinata nebesna Glava na glavite, koj dava razbiranje za čitanjeto na „svetata Biblija“; Biblijata, pišaniot zbor Božji koj gi pretstavuva negovite „ dva svedoci “ vo Otk. 11:3. Započnato vo 1844 godina, vremeto na mir garantirano od Boga ḱe prestane na esen 1994 godina, kako što ḱe pokaže proučuvanjeto na Otk. 9.

Važna zabeleška za „pečatot Božji“: Samata sabota ne e dovolna za da ja opravda nejzinata uloga kako „ pečat Božji “. Zapečatuvanjeto podrazbira deka e pridruženo so delata podgotveni od Isus za negovite svetii: ljubovta kon vistinata i proročkata vistina i svedoštvoto za plodovite prezentirani vo 1 Kor. 13. Mnogumina koi ja držat sabotata bez da gi ispolnat ovie kriteriumi ḱe ja napuštat koga ḱe se pojavi zakanata od smrt poradi nejzinoto počituvanje. Sabotata ne e nasledena; Bog e toj što im ja dava na izbranite, kako znak deka im pripaǵa nim . Spored Ezekiel 20:12-20: „ I im gi dadov Moite saboti, kako znak meǵu mene i niv, za da znaat deka Jas sum Gospod, Koj gi osvetuva.../...Osvetete gi Moite saboti, i neka bidat znak meǵu mene i vas, za da znaat deka Jas sum Gospod, vašiot Bog .“ Bez da se sprotivstavuvame na ona što e kažano, tuku da go potvrdime, čitame vo 2 Tim. 2:19: „ Sepak, cvrstata osnova Božja stoi, imajḱi go ovoj pečat : Gospod gi poznava onie što se Negovi ; i: Koj go spomenuva imeto Gospodovo, neka se oddaleči od bezzakonieto. “

Stih 4: „ I go čuv brojot na zapečatenite: sto četirieset i četiri iljadi, od site pleminja na sinovite Izrailevi. “

Apostol Pavle pokažal vo Rim. 11, so slika, deka obratenite pagani se nakalemuvaat na korenot na patrijarhot Avraam, od kogo Evreite tvrdat deka poteknuvaat. Spaseni so vera, kako nego, ovie obrateni pagani duhovno gi proširuvaat 12-te pleminja na Izrael. Telesniot Izrael, čij znak beše obrežuvanjeto, padna, predaden na ǵavolot, poradi negovoto otfrlanje na Mesijata Isus. Hristijanskata vera, koja padna vo otpadništvo od 7 mart 321 godina, e isto taka duhoven Izrael koj padnal od toj datum. Tuka, Bog ni pretstavuva avtentičen duhoven Izrael blagosloven od nego od 1843 godina. Ova e onoj koj ja nosi univerzalnata misija na Adventizmot na sedmiot den. I veḱe, citiraniot broj „ 144.000 “, zaslužuva objasnuvanje. Ne može da se sfati bukvalno, bidejḱi sporeduvajḱi go potomstvoto na Avraam so „ dzvezdite nebesni “, brojot izgleda premnogu mal. Za Boga Tvorecot, broevite zboruvaat isto kolku i bukvite. Togaš mora da razbereme deka terminot „ broj “ vo ovoj stih ne treba da se tolkuva kako brojčena veličina, tuku kako duhoven kod što označuva religiozno odnesuvanje što Bog go blagoslovuva i go izdvojuva (što go osvetuva). Taka, „ 144.000 “ se objasnuva na sledniov način: 144 = 12 x 12, i 12 = 7, brojot na Boga + 5, brojot na čovekot = zavet meǵu Boga i čovekot. Kockata na ovoj broj e simbol na sovršenstvo, a negoviot kvadrat, onoj na negovata površina. Ovie proporcii ḱe bidat onie na Noviot Erusalim opišan vo Otkrovenie 21:16 vo duhoven kod. Terminot „ iljada “ što sleduva simbolizira bezbroj mnoštvo. Vsušnost, „ 144.000 “ znači mnoštvo sovršeni otkupeni luǵe koi sklučuvaat zavet so Boga. Ova upatuvanje na pleminjata na Izrael ne treba da nč iznenadi bidejḱi Bog ne go napuštil svojot proekt i pokraj posledovatelnite neuspesi na negovite sojuzi so luǵeto. Evrejskiot model pretstaven od egzodusot od Egipet ne se proširil do Hristos bez pričina. I preku svojata hristijanska vistina i počituvanje na site svoi zapovedi, vklučitelno i onaa za sabotata, osobeno, i nejzinite obnoveni moralni, zdravstveni i drugi uredbi, Bog go naoǵa, vo verniot disidentski adventizam od poslednite denovi, modelot na Izrael koj se sovpaǵa so negoviot ideal. Da dodademe deka vo tekstot na četvrtata zapoved , Bog mu veli za sabotata na svojot Izbranik: „ Imate šest dena da ja završite celata vaša rabota ... no sedmiot e denot na Jahve, vašiot Bog“. Izleguva deka 6 dena od 24 časa vkupno se 144 časa. Ottuka možeme da zaklučime deka 144.000 zapečateni se verni nabljuduvači na ovaa božestvena uredba. Nivnite životi se prekinati so ova počituvanje na šeste dena ovlasteni za nivnite svetovni dela. No, na sedmiot den tie go počituvaat osveteniot odmor, predmet na ovaa zapoved. Duhovniot karakter na ovoj „adventistički“ Izrael ḱe bide demonstriran vo stihovite od 5 do 8 što sledat. Iminjata na citiranite evrejski patrijarsi ne se onie što go sočinuvale telesniot Izrael. Onie što Bog gi izbral se tamu samo za da nosat skriena poraka vo opravduvanjeto na nivnoto poteklo. Kako i iminjata na „ sedumte sobranija “, onie na „ dvanaesette pleminja “ nosat dvojna poraka. Najednostavnoto se otkriva so nivniot prevod. No, najbogatoto i najsloženoto se potpira na izjavite što gi dava sekoja majka koga go opravduva davanjeto ime na svoeto dete.

Stih 5: „ Od plemeto Judino, dvanaeset iljadi zapečateni; od plemeto Ruvimovo, dvanaeset iljadi; od plemeto Gadovo, dvanaeset iljadi; “

Za sekoe ime, brojot „ dvanaeset iljadi zapečateni “ znači: mnoštvo luǵe sojuznici so Boga zapečateni preku sabotata.

Juda : Slava na Jahve; majčinski zborovi od Bitie 29:35: „ Ḱe go falam Jahve “.

Ruven : Vidi sin; majčinski zborovi od Bitie 29:32: „ Jehova go vide moeto ponižuvanje “

Gad : Sreḱa; majčinski zborovi od Bitie 30:11: „ Kakva sreḱa! “

 

Stih 6: „ od plemeto Ašer, dvanaeset iljadi; od plemeto Neftalim, dvanaeset iljadi; od plemeto Manasievo, dvanaeset iljadi “

Za sekoe ime, brojot „ dvanaeset iljadi zapečateni “ znači: mnoštvo luǵe sojuznici so Boga zapečateni preku sabotata.

Ašer : Sreḱen: majčinski zborovi od Bitie 30:13: „ Kolku sum sreḱen! “

Neftalim : Borba: majčinski zborovi od Bitie 30:8: „ Se borev božestveno protiv sestra mi i pobediv “.

Manasij : Zaboravi: tatkovskite zborovi od Bitie 41:51: „ Bog me napravi da gi zaboravam site moi maki .“

Stih 7: „ od plemeto Simeonovo, dvanaeset iljadi; od plemeto Levievo, dvanaeset iljadi; od plemeto Isaharovo, dvanaeset iljadi; “ Za sekoe ime, brojot „ dvanaeset iljadi zapečateni “ znači: mnoštvo maži sojuznici so Boga zapečateni so sabotata.

Simeon : Slušnete: Majčinski zborovi od Bitie 29:33: „ Jahve ču deka ne sum sakan .“

Levi : Prikačeno: majčinski zborovi od Bitie 29:34: „ Ovoj pat mojot maž ḱe se privrze kon mene .“

Isahar : Plati: majčinski zborovi od Bitie 30:18: „ Bog mi ja dade mojata plata .“

Stih 8: „ Od plemeto Zavulon dvanaeset iljadi; od plemeto Josif dvanaeset iljadi; od plemeto Venijamin dvanaeset iljadi zapečateni. “

Za sekoe ime, brojot „ dvanaeset iljadi zapečateni “ znači: mnoštvo luǵe sojuznici so Boga zapečateni preku sabotata.

Zavulon : Dom: majčinski zborovi od Bitie 30:20: „ Ovoj pat mojot maž ḱe živee so mene .“

Josif : Toj gi otstranuva (ili dodava): majčinskite zborovi od Bitie 30:23-24: „ Bog go otstrani mojot sram… / (… neka Jahve mi dodade ušte eden sin) “

Venijamin : Sin na desnicata: majčinski i tatkovski zborovi od Bitie 35:18: „ A koga se spremaše da ja predade dušata svoja, bidejḱi umiraše, go nareče Ben-oni (Sin na mojata taga) , no tatko mu go nareče Venijamin (Sin na desnicata).“

Ovie 12 iminja, kako i majčinski i tatkovski zborovi, go izrazuvaat iskustvoto što go doživeal posledniot sobir na adventisti izbrani od Boga; „ nevestata ja podgotvi “ za svojot soprug Hristos vo Otk. 19:7. Pod pretstavenoto posledno ime, „ Venjamin “, Bog ja prorokuva konečnata sostojba na svojot Izbranik, zagrozen od buntovni luǵe. Promenata na imeto nametnata od tatkoto, Izrael, ja prorokuva intervencijata na Boga vo korist na negovite izbranici. Negovoto slavno vraḱanje ja menuva situacijata. Onie što trebaše da umrat se proslavuvaat i se voznesuvaat na neboto kade što mu se pridružuvaat na Isus Hristos, semoḱniot i slaven Bog Tvorec. Izrazot „Sinovi na desnata raka“ go dobiva svoeto celosno proročko značenje: desnata raka beše Izbraniot, ili posledniot duhoven Izrael, a nejzinite sinovi, otkupenite izbranici koi go sočinuvaat. Isto taka, tie se ovcite postaveni od desnata strana na Gospod (Mat. 25:33).

Stih 9: „ Potoa vidov, i ete, golemo mnoštvo luǵe, koe nikoj ne možeše da go prebroi, od sekoj narod, od sekoe pleme, od sekoj narod i od sekoj jazik, stoeja pred prestolot i pred Jagneto, oblečeni vo beli obleki i so palmovi grančinja vo racete. “

Ova „ golemo mnoštvo, koe nikoj ne možeše da go izbroi “ go potvrduva duhovno kodiraniot simboličen karakter na „ broevite “ „144.000“ i „12.000“ citirani vo prethodnite stihovi. Pokraj toa, se pravi aluzija na potomstvoto na Avraam so izrazot: „ nikoj ne možeše da gi izbroi “; kako i so „ dzvezdite nebesni “ što Bog mu gi pokažal, velejḱi: „ taka ḱe bide i tvoeto potomstvo “. Nivnoto poteklo e poveḱekratno, od sekoj narod, sekoe pleme, sekoj narod i sekoj jazik i od sekoja era. Sepak, temata na ova poglavje osobeno se fokusira na poslednata adventistička poraka so nejziniot univerzalen karakter daden od Boga. Tie nosat „ beli obleki “ zatoa što bile podgotveni da umrat kako mačenici, osudeni na smrt so dekret objaven od poslednite buntovnici spored Otkrovenie 13:15. „ Palmovite granki “ što gi držat vo racete ja simboliziraat nivnata pobeda protiv logorot na grešnicite.

Stih 10: „ I izvikaa so silen glas, velejḱi: Spasenie na našiot Bog, Koj sedi na prestolot, i na Jagneto. “

Dejstvoto go evocira kontekstot na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos, paralelno so opisot na reakciite na buntovničkiot tabor opišan vo Otk. 6:15-16. Tuka, zborovite što gi izgovaraat spasenite izbranici se apsolutno sprotivni na onie na buntovnicite. Daleku od toa da gi isplaši, vraḱanjeto na Hristos gi raduva, gi uveruva i gi spasuva. Prašanjeto što go postavuvaat buntovnicite „ Koj može da opstane? “ go dobiva svojot odgovor tuka: adventistite koi ostanale verni na misijata što Bog im ja doveril do krajot na svetot, so rizik i na svojot život, dokolku e potrebno. Ovaa vernost se zasnova na nivnata privrzanost kon počituvanjeto na svetata sabota, osvetena od Bog od sozdavanjeto na svetot, i nivnata ljubov pokažana kon negovata proročka reč. Ova e ušte poveḱe zatoa što sega znaat deka sabotata go prorokuva golemiot ostatok od sedmiot milenium vo koj, pobednički po Isus Hristos, ḱe možat da vlezat so primanje na večniot život veten vo negovo ime.

Stih 11: „ I site angeli stoeja okolu prestolot i starešinite i četirite živi suštestva, i padnaa na svoite lica pred prestolot pred Boga “ .

Scenata što ni e pretstavena go evocira vleguvanjeto vo golemiot nebesen Božji odmor. Gi naoǵame slikite od poglavjata 4 i 5 koi se zanimavaat so ovaa tema.

Stih 12: „ Velejḱi, Amin! Blagoslov, slava, mudrost, blagodarnost, čest, sila i moḱ na našiot Bog vo site vekovi. Amin! “

Sreḱni so ovoj prekrasen kraj na iskustvoto na zemnoto spasenie, angelite ja izrazuvaat svojata radost i blagodarnost kon Boga na dobrinata, koj e naš Tvorec, nivni, naš, onoj koj ja prezede inicijativata da gi iskupi grevovite na zemnite izbranici, so toa što se otelotvori vo slabosta na čovečkata plot, za da pretrpat tamu svirepa smrt što ja bara negovata pravda. Ovie mnoštva nevidlivi oči gi sledea site fazi od ovoj plan na spasenie i se voshituvaa na vozvišenata demonstracija na Božjata ljubov. Prviot zbor što go izgovaraat e „ Amin! Navistina! Vistina e! Zašto Bog e Bog na vistinata, neka e Vistinski“. Vtoriot zbor e „ toj „ falba “ beše isto taka prvoto ime na 12-te pleminja: „ Juda “ = Pofalba. Tretiot zbor e „ the „ slava “ i Bog so pravo e povrzan so negovata slava zatoa što ḱe ja povika vo Otk. 14:7 za da ja pobara, kako edinstven Bog sozdatel, od onie koi go baraat negovoto spasenie od 1843 godina. Četvrtiot zbor e „ mudrost “. Proučuvanjeto na ovoj dokument ima za cel da go napravi otkrien od site negovi izbranici. Ovaa božestvena mudrost ja nadminuva našata imaginacija. Suptilnost, mentalni igri, sč e tamu vo božestven format. Vo pettiot zbor doaǵa „ blagodarnost “. Ova e religioznata forma na blagodarnost koja se ostvaruva so sveti zborovi i dela. Vo šestiot zbor doaǵa „čest“. Ova e ona so što buntovnicite najmnogu go frustrirale Boga. Tie se odnesuvale kon nego so prezir osporuvajḱi ja negovata otkriena volja. Naprotiv, izbranite mu dale, do stepen do koj možele, česta što legitimno mu pripaǵa. Vo sedmiot i osmiot zbor doaǵaat „ moḱ i sila “. Ovie dve ubedlivi raboti bea neophodni za da se soborat tiranite na zemjata, da se skršat arogantnite buntovnici dodeka tie sč ušte vladeeja so zemjata. Bez ovaa moḱ i sila , poslednite izbrani ḱe umrea kako mnogu drugi mačenici za vreme na hristijanskata era.

Stih 13: „ I eden od starešinite odgovori i mi reče: „Koi se ovie što se oblečeni vo beli obleki? I od kade dojdoa? “

Postavenoto prašanje ima za cel da ni ja otkrie osobenosta na simbolot na „ belite obleki “ vo odnos na „ belite “ obleki od Otk. 3:4 i „ finiot len “ što vo Otk. 19:8 gi označuva „ pravednite dela na svetiite “ na „podgotvenata nevesta “ od poslednite vreminja, odnosno verniot adventizam od poslednoto vreme podgotven za svoeto voznesenie na neboto.

Stih 14: „ Mu rekov: ‚Gospodaru moj, ti znaeš‘. A toj mi reče: ‚Ovie se onie što dojdoa od golema nevolja, gi ispraa svoite obleki i gi izbelea vo krvta na Jagneto ‘.“

Bidejḱi nekoi starci nosat „ beli obleki “, Jovan vsušnost može da se nadeva na odgovor od eden od niv. I očekuvaniot odgovor doaǵa: „ Ova se onie što doaǵaat od golemata nevolja “, odnosno izbranite, žrtvite i mačenicite na religioznite vojni i ateizmot, kako što ni otkri „ 5-tiot pečat “, vo Otk. 6:9-11: „ Na sekogo od niv mu beše dadena bela obleka i im beše kažano da počivaat ušte malku, dodeka ne se ispolnat nivnite soslužiteli i nivnite braḱa, koi trebaše da bidat ubieni kako što bea. “ Vo Otk. 2:22, „ golemata nevolja “ se odnesuva na masakrot na ateističkiot francuski revolucioneren režim izvršen pomeǵu 1793 i 1794 godina. Kako potvrda, vo Otk. 11:13, čitame: „ ...sedum iljadi luǵe bea ubieni vo zemjotresot “; „ sedum “ za religiozni, a „ iljada “ za mnoštvo. Francuskata revolucija e kako zemjotres što gi ubiva i Božjite slugi. No, ovaa „ golema nevolja “ beše samo prva forma na ova dostignuvanje. Nejzinata vtora forma ḱe bide postignata so „ 6-tata truba “ od Otk. 9, suptilnosta na montažata vo Otk. 11 ḱe go otkrie ovoj fakt. Množestva neverni hristijani ḱe bidat ubieni za vreme na Tretata svetska vojna, što „ 6-tata truba “ go simbolizira i potvrduva. No, od 1843 godina, Bog gi izbira izbranite koi gi osvetuva, a poslednite što gi izdvojuva se premnogu skapoceni vo negovite oči za da bidat uništeni. Toj gi podgotvuva za konečnoto svedoštvo vo istorijata na zemnoto spasenie; svedoštvo za vernost što ḱe mu go dadat ostanuvajḱi verni na negoviot sedmi den, sabota, duri i koga im se zakanuva smrt od buntovničkiot tabor. Ovoj posleden test na Božjiot plan e otkrien vo porakata dadena vo „ Filadelfija “ vo Otk. 3:10 i Otk. 13:15 (uredba za smrt). Za Boga, namerata vredi akcija, i do stepen do koj, staveni na test, go prifaḱaat rizikot od smrt, tie se asimilirani od nego vo grupata mačenici i na toj način im se dava „ belata obleka “ na vistinski mačenici. Tie ḱe ja izbegnat smrtta samo poradi spasonosnata intervencija na Isus Hristos. Vo ova posledno iskušenie, po vtorata „ golema nevolja “, preku svedoštvoto za nivnata vernost, tie, pak, ḱe „ gi isperat svoite obleki i ḱe gi izbelat vo krvta na Jagneto “ ostanuvajḱi verni do smrtta so koja ḱe bidat zakanuvani. Na krajot od ova posledno iskušenie na verata, brojot na onie koi taka trebaše da umrat kako mačenici ḱe bide kompleten i smrtniot „ odmor “ na mačeničkite svetci na „ pettiot pečat “ ḱe završi so nivnoto voskresenie. Od 1843 godina, a osobeno od 1994 godina, deloto na osvetuvanje prezemeno od Boga ja napravi beskorisna smrtta na vistinskite izbranici koi ostanaa živi i verni do časot na negovoto vraḱanje, a krajot na vremeto na blagodatta što ě prethodi ja pravi ušte pobeskorisna.

Stih 15: „ Zatoa tie se pred prestolot Božji i Mu služat denje i noḱe vo Negoviot hram. I Onoj, Koj sedi na prestolot, ḱe živee meǵu niv. “

Razbirame deka za Boga, ovoj vid izbrani pretstavuva osobeno visoka elita. Toj ḱe im dodeli posebni počesti. Vo ovoj stih, Duhot koristi dve vreminja, segašno i idno. Glagolite konjugirani vo segašno vreme „ tie se “ i „ mu služat “ go otkrivaat kontinuitetot na nivnoto odnesuvanje vo nivnoto telo od meso, koe e hram na Boga koj živee vo niv. I ova dejstvo ḱe se proširi na neboto po nivnoto voznesenie od Isus Hristos. Vo idno vreme, Bog go dava svojot odgovor na nivnata vernost: „ Onoj što e na prestolot ḱe go postavi svojot šator nad niv “ za večnosta.

Stih 16: „ Tie veḱe nema da gladuvaat, nitu ḱe žeduvaat, nitu sonceto ḱe gi osvetluva, nitu nikakva žega. “

Ovie zborovi značat za izbranite adventisti na krajot deka bile „ gladni “ zatoa što bile lišeni od hrana i „ žedni “ zatoa što bile lišeni od voda od nivnite mačiteli i zatvorski čuvari. „ Ognot na sonceto “, čija „ toplina “ e zasilena vo četvrtata od sedumte posledni Božji zla, ḱe gi izgori i ḱe gi natera da stradaat. No, isto taka, od ognot na kladite na papskata inkvizicija, drugiot vid „ toplina “, mačenicite na „ pettiot pečat “ bile progoltani ili mačeni. Zborot „ toplina “ se odnesuva i na ognot na konvencionalnoto i atomskoto oružje što se koristi vo kontekst na šestata truba . Preživeanite od ovoj posleden konflikt ḱe pominat niz ognot. Ovie raboti nikogaš poveḱe nema da se slučat vo večniot život vo koj ḱe vlezat izbranite, sami.

Stih 17: „ Zašto Jagneto, koe e srede prestolot, ḱe gi hrani i ḱe gi vodi do živi izvori na voda, i Bog ḱe ja izbriše sekoja solza od nivnite oči. “

„ Jagneto “ e, vsušnost, i Dobriot Pastir koj ḱe gi pase svoite sakani ovci. Negovata božestvenost povtorno se potvrduva ovde so negovata pozicija „ vo sredinata na prestolot“ . Negovata božestvena moḱ gi vodi negovite izbranici „ do izvorite na vodite na životot “, simbolična slika na večniot život. I nasočuvajḱi se kon konečniot kontekst vo koj, po negovoto vraḱanje, negovite posledni izbranici ḱe bidat vo solzi, toj „ ḱe ja izbriše sekoja solza od nivnite oči “. No, solzite bile del i od site negovi maltretirani i progonuvani izbranici niz istorijata na hristijanskata era, čestopati do nivniot posleden zdiv.

Zabeleška : I pokraj izmamničkite pojavi zabeležani vo našeto vreme 2020 godina, vo koe vistinskata vera se čini deka isčeznala, Bog prorokuva preobraḱanje i spasenie na „množestva“ što doaǵaat od site rasni, etnički i jazični potekla na zemjata. Vistinska privilegija e što im ja dava na svoite izbranici da znaat deka, spored Otk. 9:5-10, vremeto na univerzalno religiozno razbiranje i mir e programirano od nego samo za „150“ godini (ili pet proročki meseci) pomeǵu 1844 i 1994 godina. Ovoj prepoznatliv kriterium na vistinskite izbranici e citiran od Duhot vo negovata poraka od Otk. 17:8: „ Dzverot što go vide beše, i go nema. Mora da se iskači od bezdnata i da odi vo propast. I onie što živeat na zemjata, čii iminja ne se zapišani vo knigata na životot od sozdavanjeto na svetot, ḱe se začudat koga ḱe go vidat dzverot , zašto beše, i go nema, i doprva ḱe bide. Vistinski izbranite nema da se začudat koga ḱe vidat deka se slučuvaat rabotite što Bog im gi objavil preku svojata proročka reč . “

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 8: Prvite četiri trubi

Prvite četiri kazni Božji

 

 

 

Stih 1: „ Koga go otvori sedmiot pečat, nastana tišina na neboto, okolu polovina čas. “

Otvoranjeto na „ sedmiot pečat “ e isklučitelno važno, bidejḱi go ovlastuva celosnoto otvoranje na knigata Otkrovenie, „ zapečatena so sedum pečati “ spored Otkrovenie 5:1. Tišinata što go označuva ova otvoranje mu dava na dejstvoto isklučitelna svečenost. Ima dve opravduvanja. Prvoto e idejata za prekin na vrskata pomeǵu neboto i zemjata, predizvikana od napuštanjeto na sabotata na 7 mart 321 godina. Vtoroto e objasneto vaka: so vera, go identifikuvam ovoj „ sedmi pečat “ so „ pečatot na živiot Bog “ od 7-mo poglavje, koe, spored mene, ja označuva svetata sabota osvetena od Bog od sozdavanjeto na svetot. Toj se potseti na nejzinata važnost pravejḱi ja predmet na četvrtata od negovite deset zapovedi. I tamu, otkriv, dokazi što ja otkrivaat nejzinata krajna važnost za Boga, našiot vozvišen Tvorec. No, veḱe vo izveštajot od Bitie, zabeležav deka sedmiot den e pretstaven oddelno vo 2-to poglavje. Prvite šest dena se obrabotuvaat vo 1-vo poglavje. Pokraj toa, sedmiot den ne e zatvoren, kako prethodnite, so formulata „ bi večer i utro “. Ovaa posebnost e opravdana so nejzinata proročka uloga na sedmiot milenium od Božjiot plan za spasenie. Staven pod znakot na večnosta na izbranite iskupeni so krvta na Isus Hristos, sedmiot milenium e sam po sebe kako den bez kraj. Vo potvrda na ovie raboti, vo negovoto pretstavuvanje vo hebrejskata Biblija, Torata, tekstot na četvrtata zapoved e oddelen od drugite i prethoden od znak što bara vreme na počituvačka tišina. Ovoj znak e hebrejskata bukva „Pe“ i na toj način izoliran, označuvajḱi prekin vo tekstot, go dobiva imeto „petuhot“. Zatoa, sabotniot odmor od sedmiot den ima sekoe opravduvanje da bide obeležan od Boga na poseben način. Od proletta 1843 godina, toj predizvika gubenje na tradicionalnata protestantska vera, naslednik na katoličkata „Nedela“. I od istoto iskušenie, no vo esenta 1844 godina, toj povtorno stana znak na pripadnost kon Boga što Ezekiel... 20:12-20 go dava slednovo: „ Im gi dadov i Moite saboti kako znak meǵu Mene i niv, za da znaat deka Jas sum Jahve, Koj gi osvetuva.../...Osvetete gi Moite saboti, i neka bidat znak meǵu Mene i vas, za da znaat deka Jas sum Jahve, vašiot Bog. “ Samo preku nego izbraniot može da vleze vo tajnata Božja i da ja otkrie preciznata programa na negoviot otkrien proekt.

Sepak, vo 8-mo poglavje, Bog povikuva sindžiri od poraki na kletva. Ova me naveduva da ja razgledam vistinata za sabotata od aspekt na kletvite što nejzinoto napuštanje, od strana na hristijanite od 7 mart 321 godina, gi sozdalo vo sindžiri za vreme na hristijanskata era. Ova e ona što sledniot stih ḱe go potvrdi povrzuvajḱi ja temata na sabotata so „ sedumte trubi “, simboli na „sedumte božestveni kazni“ što ḱe go pogodat hristijanskoto neverstvo od 7 mart 321 godina.

Stih 2: „ I gi vidov sedumte angeli što stoeja pred Boga, i im bea dadeni sedum trubi. “

Prvata od privilegiite dobieni so osvetuvanjeto na sedmiot den - sabotata , koja samata e osvetena od Boga, e da se razbere značenjeto što ě go dava na temata na „ sedumte trubi “. So formata na pristapot što ě se dava, ovaa tema celosno ja otvora inteligencijata na izbranite. Zašto taa dava dokaz za obvinenieto za „ grevot “ naveden vo Dan. 8:12 protiv Hristijanskoto sobranie, od Boga. Vsušnost, ovie „sedum kazni“ ne bi bile naneseni od Boga ako ovoj grev ne postoel. Pokraj toa, vo svetlinata na Levit 26, ovie kazni se opravdani so omraza kon negovite zapovedi. Vo stariot zavet, Bog veḱe go usvoil istiot princip, za da ja kazni bezzakonieto na neverniot i rasipan telesen Izrael. Sozdatelot i zakonodavecot Bog, koj ne se menuva, ni dava ovde prekrasen dokaz. Dvata zaveta se predmet na istite baranja za poslušnost i vernost.

Pristapot do temata na „ trubite “ ḱe ni ovozmoži da gi demonstrirame posledovatelnite osudi na site hristijanski religii: katolički, pravoslavni, protestantski od 1843 godina, no i adventistički od 1994 godina. Isto taka, otkriva univerzalna kazna na „ šestata truba “ koja ḱe gi udri zaedno pred krajot na vremeto na blagodatta. Taka možeme da ja izmerime nejzinata važnost. „ Sedmata truba “ povrzana so vraḱanjeto na Hristos, odnosno direktnoto dejstvo na Boga, ḱe bide tretirana oddelno, kako i sabotata, vo 11-to poglavje, a potoa vo golema mera ḱe bide razrabotena vo 18-to i 19-to poglavje.

Od poslednite 17 vekovi od 321 godina, ili potočno 1709 godini, 1522 godini bea obeležani so kletvi predizvikani od prekršuvanjeto na sabotata, sč do nejzinoto obnovuvanje zakažano za 1843 godina vo dekretot na Daniel 8:14. I od ovoj datum na nejzinoto obnovuvanje, sč do vraḱanjeto na Isus Hristos vo 2030 godina, sabotata go nudeše svojot blagoslov samo 187 godini. Zatoa, sabotata im napravi poveḱe šteta na nevernite luǵe otkolku korist na vernite izbranici. Kletvata preovladuva i zatoa ovaa tema ima svoe mesto vo ova poglavje 8, koe gi pretstavuva božestvenite kletvi.

Stih 3: „ I dojde drug angel i zastana pred oltarot, držejḱi zlatna kadilnica; i mu beše daden mnogu temjan, za da go prinese so molitvite na site svetii na zlatniot oltar, što beše pred prestolot. “

Vo Daniel 8:13, otkako go navele „ zapustuvačkiot grev “, svetiite vo vizijata se osvrnale na „ sekojdnevnoto “ što se odnesuvalo na „ nepromenlivoto “ nebesno „ sveštenstvo “ na Isus Hristos, spored Evreite 7:23. Na zemjata, od 538 godina, papskiot režim mu go odzel toa spored Daniel 8:11. Vo 1843 godina, pomiruvanjeto so Isus Hristos bara negovo vraḱanje. Ova e celta na temata što ja obrabotuvame vo ovoj stih 3, koj go otvora neboto i ni go pokažuva Isus Hristos vo negovata simbolična uloga kako nebesen prvosveštenik, posrednik za grevovite na svoite izbrani, i samo niv. Imajte na um deka na zemjata, pomeǵu 538 i 1843 godina, ovaa scena i ovaa uloga se parodirani i uzurpirani od aktivnosta na rimokatoličkite papi koi se nasleduvaat eden so drug vo vremeto, postojano izmamuvajḱi go Boga od negovoto legitimno vrhovno suvereno pravo.

Bidejḱi e pretstavena vo ova poglavje 8 i bidejḱi prestanala istovremeno so napuštanjeto na sabotata, ovaa tema na posredništvoto na Isus Hristos ni e pretstavena i pod aspekt na prokletstvoto na prekinuvanjeto na ova posredništvo za hristijanskite mnoštva koi bile nesvesni žrtvi na paganskiot rimski „den na sonceto“; ova, duri i osobeno , po negovata zaveduvačka i zavodliva promena na imeto: „Nedela“: den Gospodov. Da, no na koj gospodar? Za žal! Onoj podolu.

Stih 4: „ Čadot od temjanot se izdigna od rakata na angelot pred Boga, zaedno so molitvite na svetiite. “

„ Mirisite “ što gi pridružuvaat „ molitvite na svetiite “ go simboliziraat prijatniot miris na žrtvata na Isus Hristos. Tokmu negovata demonstracija na ljubov i vernost gi pravi molitvite na negovite izbranici prijatni za negoviot božestven sud. Važno e da se zabeleži vo ovoj stih važnosta na povrzanosta na zborovite „ čad “ i „ molitvi na svetiite “. Ovoj detalj ḱe se koristi vo Otk. 9:2 za da se označat molitvite na lažnite protestantski hristijani, otkako se vospostavi novata situacija vo 1843 godina.

Ona na što Bog se osvrnuva vo ovoj stih e situacijata što preovladuvala pomeǵu apostolskata era i prokolnatiot datum 7 mart 321 godina. Pred napuštanjeto na sabotata, Isus gi primal molitvite na izbranite i se zalagal vo svoe ime za niv. Ova e pedagoška slika što označuva deka vertikalnata vrska pomeǵu Boga i negovite izbranici se održuva. Ḱe bide taka sč dodeka tie svedočat za vernost kon negovata ličnost i negovoto učenje za vistinata, odnosno do 321 godina. Vo 1843 godina, sveštenstvoto na Isus ḱe ja prodolži celata svoja blagoslovena aktivnost vo korist na adventističkite izbrani svetci. Sepak, pomeǵu 321 i 1843 godina, reformatorite imale korist od negovata blagodat, kako onie od vremeto na Tijatira .

Stih 5: „ I angelot ja zede kadilnicata, ja napolni so ogan od oltarot i go frli vo zemjata. I se slušnaa glasovi, grmotevici, molnji i zemjotres. “

Opišanoto dejstvo e vidlivo nasilno. Toa e dejstvoto na Isus Hristos na krajot od negovata posrednička služba koga vremeto na blagodatta završuva. Ulogata na „ oltarot “ završuva, a „ oganot “, slika na iskupitelnata smrt na Isus Hristos, e „ frlen na zemjata “, iznuduvajḱi kazna od onie što go potcenile, a za nekoi, go prezirale. Krajot na svetot obeležan so direktnata intervencija na Boga e ovde evociran so klučnata formula otkriena vo Otk. 4:5 i Izl. 19:16. Pregledot na hristijanskata era završuva so ova „adventističko“ doaǵanje na Isus Hristos.

Kako i so sabotata, temata za nebesnoto posredništvo na Isus Hristos e pretstavena vo odnos na prokletstvoto na negoviot sud pomeǵu 321 i 1843 godina. Svetite koi go doveduvaat vo prašanje Duhot za nego vo Dan. 8:13 imale dobra pričina da sakaat da go znaat vremeto koga „ večnoto “ sveštenstvo ḱe go prezeme Isus Hristos.

Zabeleška : Bez da se doveduva vo prašanje prethodnoto tolkuvanje, vtoroto objasnuvanje ima sovršena smisla. Vo ova vtoro tolkuvanje, krajot na temata za posredništvoto na Isus Hristos može da se povrze so datumot 7 mart 321 godina, momentot koga napuštanjeto na sabotata od strana na hristijanite go navelo Bog da vleze vo gnev što ḱe bide iskupen od zapadnoto hristijanstvo, preku „ sedumte trubi “ što doaǵaat od stih 6 što sledi. Ova dvojno objasnuvanje e ušte poopravdano bidejḱi napuštanjeto na sabotata ima posledici do krajot na svetot, vo 2030 godina, godinata koga, so svoeto slavno vidlivo vraḱanje, Isus Hristos zasekogaš ḱe go otstrani od rimskiot papski režim i negoviot posleden amerikanski protestantski poddržuvač, nivnoto lažno tvrdenje deka mu služat i go pretstavuvaat. Potoa Isus ḱe ja vrati svojata titula „ Glava “ na Crkvata što ja uzurpira papstvoto. Vsušnost, za razlika od vernite izbranici, padnatite neverni hristijani ḱe go ignoriraat dekretot od Daniel 8:14 i negovite posledici do krajot na svetot; što go opravduva nivniot užas koga Isus ḱe se vrati spored učenjeto od Otkrovenie 6:15-16. Pred 2030 godina, prvite šest „ trubi “ ḱe bidat ispolneti pomeǵu 321 i 2029 godina. So „ šestata truba “, poslednata predupreduvačka kazna pred konečnoto istrebuvanje, Bog gi kaznuva buntovnite hristijani mnogu strogo. Po ovaa šesta kazna, toj ḱe gi organizira uslovite za posledniot univerzalen test na verata i vo ovoj kontekst, otkrienata svetlina ḱe bide objavena i poznata na site preživeani. Soočeni so dokažanata vistina, izbranite i padnatite potoa, po svoj sloboden izbor, ḱe napreduvaat pred zakanata od smrt kon nivnata konečna sudbina, koja ḱe bide: večen život za izbranite, definitivna i apsolutna smrt za padnatite.

Stih 6: „ I sedumte angeli, koi gi imaa sedumte trubi, se podgotvija da zatrubat. “

Od ovoj stih, Duhot ni nudi nov pregled na hristijanskata era, zemajḱi gi kako tema „ sedumte trubi “ ili „sedumte posledovatelni kazni“ raspredeleni niz celata hristijanska era od 7 mart 321 godina, godinata vo koja „ grevot “ beše oficijalno i civilizirano vospostaven. Se seḱavam deka vo prologot na Otkrovenie 1, „ glasot “ na Hristos veḱe e sporeden so zvukot na „ truba “. Ovoj instrument što se koristi za da se predupredi narodot na Izrael go nosi vo sebe celoto značenje na otkrovenieto na Otkrovenieto. Predupreduvanjeto predupreduva protiv stapicite postaveni od neprijatelot.

Stih 7: „ Prviot zatrubi, i se pojavi grad i ogan izmešani so krv, i se frlija na zemjata; i tretina od zemjata izgore, i tretina od drvjata izgorea, i seta zelena treva izgore. “

Prva kazna : bila izvršena pomeǵu 321 i 538 godina, preku razni invazii na Rimskoto Carstvo od strana na takanarečenite „varvarski“ narodi. Osobeno se seḱavam na narodot „Huni“ čij vodač Atila so pravo se narekol sebesi „Božja čuma“. Čuma što zapali del od Evropa: severna Galija, severna Italija i Panonija (Hrvatska i zapadna Ungarija). Negovoto moto, oh, kolku e poznato! „Kade što odi mojot konj, trevata poveḱe ne raste“. Negovite postapki se sovršeno sumirani vo ovoj stih 7; ništo ne nedostasuva, sč e tamu. „ Raduvaj se “ e simbol na uništuvanjeto na posevite, a „ ogan “ e simbol na uništuvanje na potrošnite materijali. I sekako, „ krvta frlena na zemjata “ e simbol na čovečkite životi ubieni so nasilstvo. Glagolot „ frli “ go označuva gnevot na tvorecot, zakonodavecot i spasitelot Bog koj go inspirira i go nasočuva dejstvoto po „ frlanjeto ogan od oltarot “ vo stih 5.

Paralelno, vo Lev. 26:14-17 čitame: „ No, ako ne Me poslušate i ne gi ispolnuvate site ovie zapovedi, tuku gi prezirate Moite zakoni i se zgrozuvate od Moite sudovi, taka što nema da gi ispolnuvate site Moi zapovedi, tuku ḱe go prekršite Mojot zavet, togaš eve što ḱe napravam so vas: ḱe ispratam vrz vas užas, gorušica i treska, taka što očite ḱe vi otežnat, a dušata ḱe vi zaboli. Ḱe go seete semeto zaludno, a neprijatelite ḱe go jadat. Ḱe go svrtam liceto Moe protiv vas i ḱe bidete porazeni pred neprijatelite vaši; onie što ve mrazat ḱe vladeat nad vas i ḱe begate koga nikoj ne ve goni. “

Stih 8: „ Vtoriot zatrubi, i nešto kako golema planina što gori vo ogan beše frleno vo moreto; i tretina od moreto se pretvori vo krv. “

Vtora kazna : klučot za ovie sliki e vo Jer. 51:24-25: „ Ḱe im vratam na Vavilon i na site žiteli na Haldeja za seto zlo što go napravija na Sion pred vašite oči, veli Jahve. Ete, Jas sum protiv tebe, goro uništuvačka, veli Jahve, ti što ja uništuvaš celata zemja! Ḱe ja protegnam rakata Moja protiv tebe, ḱe te simnam od karpite i ḱe te napravam gorečka gora. “ Vo ovoj stih 8 Duhot go povikuva rimskiot papski režim pod negovoto simbolično ime „ Vavilon “, koe ḱe se pojavi vo forma „ Vavilon „ golem “ vo Otk. 14:8, 17:5 i 18:2. „Ognot“ odgovara na nejzinata ličnost, evocirajḱi go i onoj što ḱe ja progolta pri vraḱanjeto na Hristos i na posledniot sud, i onoj što go koristi za da gi razgori so omraza onie što ja odobruvaat i ja poddržuvaat: evropskite monarsi i nivnite katolički narodi. Tuka, kako i vo Daniel, „ moreto “ go pretstavuva čoveštvoto zasegnato od proročkoto pokritie; čoveštvoto na anonimnite narodi koi vo suština ostanale paganski i pokraj očiglednite hristijanski preobraḱanja postignati. Prvata posledica od vospostavuvanjeto na papskiot režim, vo 538 godina, e da se napadnat narodite so cel da se preobratat so vooružena voena sila. Zborot „ planina “ označuva moḱna geografska teškotija. Toa e ona što e soodvetno da se definira papskiot režim koj, neprijatel na Boga, sepak e podignat od negovata božestvena volja; ova so cel da se zacvrsti religiozniot život na nevernite hristijani prevedeno so progoni, stradanja i smrti meǵu niv i nadvorešnite narodi od različni religii. Prisilnata religija e novina poradi prekršuvanjeto na svetata Božja sabota. Taa e odgovorna za nepotrebnite masakri na prisilnite preobraḱanja izvršeni od Karlo Veliki i naredbite za krstonosnite vojni protiv muslimanskite narodi započnati od papata Urban II; sč beše prorečeno vo ovaa „ vtora truba “.

 

Stih 9: „ I edna tretina od živite suštestva što bea vo moreto izumrea, i edna tretina od brodovite bea uništeni . “ 

Posledicite se univerzalni i ḱe traat do krajot na svetot. Zborovite „ more “ i „ brodovi “ ḱe go najdat svoeto značenje vo sudirite so muslimanite od Sredozemnoto More, no i so afrikanskite i južnoamerikanskite narodi kade što nametnatata osvojuvačka katolička vera ḱe dovede do užasni masakri vrz domorodnoto naselenie.

Vo isto vreme, vo Lev. 26:18-20 čitame: „ Ako, i pokraj ova, ne Me poslušate, ḱe ve kaznam sedumkratno poveḱe za vašite grevovi. Ḱe ja skršam gordosta na vašata moḱ, ḱe go napravam neboto vaše kako železo , a zemjata vaša kako bronza. Vašata sila ḱe se iscrpi zaludno, vašata zemja nema da dava svoj rod, nitu drvjata zemni nema da davaat svoj plod. “ Vo ovoj stih, Bog najavuva religiozno stvrdnuvanje koe vo hristijanskata era se ostvaruva so preminot na Rim od paganstvo vo papizam. Da go zabeležime interesot što po povod ovaa promena, rimskata dominacija go napušta „Kapitolot“ za da go vospostavi papstvoto vo Lateranskata palata, smestena tokmu na „Kaelius“, odnosno na neboto. Tvrdiot papski režim go potvrduva prorečenoto religiozno stvrdnuvanje. Plodot na hristijanskata vera se menuva. Hristovata blagost e zameneta so agresija i surovost; a vernosta kon vistinata se transformira vo neverstvo i revnost za religiozni lagi.

Stih 10: „ Tretiot zatrubi, i od neboto padna golema dzvezda, gorejḱi kako fakel, i padna vrz tretina od rekite i vrz izvorite so voda. “

Treta kazna : Zloto koe se sozdava se intenzivira i go dostignuva svojot vrv kon krajot na sredniot vek. Napredokot na mehaničkoto pečatenje go favorizira objavuvanjeto na Svetoto Pismo. Čitajḱi go, izbranite gi otkrivaat vistinite što gi uči. Taka, se opravduva ulogata na „ dvajcata svedoci “ što Bog ě ja dava vo Otk. 11:3: „ Ḱe im dadam na dvajcata Moi svedoci moḱ da prorokuvaat, oblečeni vo vreḱi, iljada dveste i šeeset dena “. Favorizirajḱi gi sopstvenite religiozni dogmi, katoličkata vera se potpira na Biblijata samo za da gi opravda iminjata na svetcite na koi im se poklonuvaat svoite podanici. Bidejḱi poseduvanjeto Biblija e osudeno od nea i go izložuva poseduvačot na mačenje i smrt. Otkrivanjeto na bibliskata vistina ja opravduva slikata dadena vo ovoj stih: „ I padna golema dzvezda od neboto, gorejḱi kako fakel “. Oganot sč ušte se lepi za slikata na Rim, ovoj pat simboliziran so „ golema dzvezda što gori “ kako „ golemata planina što gori “. Zborot „ dzvezda “ go otkriva svoeto tvrdenje deka „ ja osvetluva zemjata “ religiozno spored Bit. 1:15; i toa vo imeto na Isus Hristos, so kogo tvrdi deka e slika na vistinskiot „ fakel “, svetlonosec so koj e sporeden vo Otk. 21:23. Sč ušte e „ golem “ kako na svoite početoci, no negoviot progonuvački ogan se zgolemil, preminuvajḱi od sostojba na „ gorenje “ vo sostojba na „ gorenje “. Objasnuvanjeto e ednostavno, osudeno od Biblijata, negoviot gnev e ušte pogolem bidejḱi e prinuden otvoreno da im se sprotivstavi na Božjite izbranici. Što spored Otk. 12:15-16 go prinuduva da se prefrli od strategijata na lukavata i izmamnička „ zmija “ kon onaa na otvoreno progonuvačkiot „ zmej “. Nejzinite protivnici ne se samo mirnite i poslušni Božji izbranici, tuku pred nea stoi i pred sč lažen protestantizam, poveḱe politički otkolku religiozen, bidejḱi gi ignorira naredbite dadeni od Isus Hristos i zemajḱi oružje, ubiva, masakrira kolku i katoličkiot logor. „ Tretinata od rekite “, odnosno del od naselenieto na hristijanska Evropa, strada od katoličkata agresija, kako i od „ izvorite na vodite “. Modelot na ovie izvori na voda e samiot Bog spored Jer. 2:13: „ Zašto Mojot narod napravi dva greva: Me ostavi Mene, Izvorot na živa voda, i si iskopaa izvori, skršeni izvori, koi ne možat da držat voda. “ Vo množina, vo ovoj stih, Duhot gi označuva so „ izvori na voda “ izbranite sozdadeni po Božji lik. Jovan 7:38 potvrduva, velejḱi: „ Koj veruva vo Mene, kako što e kažano vo Pismoto, reki na živa voda ḱe potečat od negovata utroba.“ » Ovoj izraz, isto taka, ukažuva na praktikata na krštevanje na bebinja, koe od raǵanje, bez da bidat konsultirani, dobiva religiozna etiketa što ḱe gi napravi subjekti na nepoželna religiozna kauza. Kako što rastat, eden den ḱe zemat oružje i ḱe ubivaat protivnici zatoa što nivnata religiozna etiketa go bara toa od niv. Biblijata go osuduva ovoj princip zatoa što veli: „ Koj veruva i se krsti, ḱe bide spasen, a koj ne veruva, ḱe bide osuden (Marko 16:16).“

Stih 11: „ Imeto na taa dzvezda e pelin; i tretina od vodite stana pelin; i mnogu luǵe umrea od vodite, bidejḱi stanaa gorčlivi. “

Za razlika od čistata voda što ja gasi žedta, koja ja označuva Biblijata, pišaniot zbor Božji, katoličkoto učenje se sporeduva so „ pelin “, gorčliv, toksičen, pa duri i smrtonosen pijalok; ova e opravdano bidejḱi konečniot ishod od ova učenje ḱe bide ognot na „ vtorata smrt na posledniot sud“ . Del, „ tretina “ od luǵeto, se transformiraat od katoličkoto ili lažno protestantskoto učenje što go primile. „ Vodite “ se i luǵe i biblisko učenje. Vo 16 vek , vooruženi protestantski grupi ja zloupotrebile Biblijata i nejzinoto učenje, i spored slikata na ovoj stih, luǵeto se ubivaat od luǵe i od lažno religiozno učenje. Ova e zatoa što i luǵeto i religioznoto učenje stanale gorčlivi. So izjavuvanjeto deka „ vodite stanale gorčlivi “, Bog dava odgovor na obvinenieto za „ somnež za ljubomora “ što ostanuva vo isčekuvanje od Otkrovenie 6:6 vo tretiot pečat . Toj ja potvrduva, vo vremeto koga negoviot pišan zbor doaǵa da go stori toa, obvinenieto za preljuba što go iznesuva protiv Sobranieto od 7 mart 321 godina, što mu prethodeše na vremeto na religiozno oficijaliziranata preljuba narečena Pergam vo Otkrovenie 2:12 za 538 godina.

Vo isto vreme, vo Lev. 26:21-22 čitame: „ Ako mi se sprotivstavite i ne sakate da me poslušate, ḱe ve kaznam sedumkratno poveḱe spored vašite grevovi. Ḱe ispratam meǵu vas divi životni, koi ḱe ve ograbat od vašite deca, ḱe vi go uništat dobitokot i ḱe ve napravat malkubrojni, a vašite patišta ḱe bidat pusti. “ Paralelnata studija na Lev. 26 i tretata truba od Otkrovenieto ja otkriva presudata što Bog ja donesuva na početokot na vremeto na Reformacijata. Negovite vistinski izbranici ostanuvaat mirni i pomireni, prifaḱajḱi ja smrtta ili zarobeništvoto kako vistinski mačenici. No, osven nivniot vozvišen primer, toj gleda samo surovi „ dzverovi “ koi se soočuvaat edni so drugi, najčesto od lična gordost, i koi ubivaat luǵe so svireposta na mesojadni divi dzverovi. Ovaa ideja ḱe se oformi vo Otk. 13:1 i 11. Ova e kulminacijata na vremeto koga, vo normata na nevoljite, Izbraniot e voden „ vo pustinata “ (= iskušenie) vo Otk. 12:6-14 so bibliskite „ dvajca svedoci “ napišani za Boga vo Otk. 11:3. Netolerantnoto vladeenje na papstvoto prorokuvano 1260 godini ḱe završi.

Stih 12: „ Četvrtiot zatrubi, i beše udrena edna tretina od sonceto, i edna tretina od mesečinata, i edna tretina od dzvezdite, taka što edna tretina od niv potemne, i denot ne sveteše edna tretina od svoeto traenje, a isto taka i noḱta. “

Četvrta kazna : Duhot ovde ja prikažuva „ golemata nevolja “ objavena vo Otk. 2:22. Preku simboli, toj ni gi otkriva nejzinite efekti: delumno, „ sonceto “, simbolot na Božjata svetlina, e udiran. Isto taka, delumno, „ mesečinata “, simbolot na religiozniot logor na temninata, koj vo 1793 godina se odnesuvaše na licemerni katolici i protestanti, isto taka e udiran. Pod simbolot „ dzvezdi “, del od hristijanite povikani da ja prosvetlat zemjata isto taka e individualno udiran. Koj togaš može taka da ja udira vistinskata i lažnata hristijanska religiozna svetlina? Odgovor: ideologijata na ateizmot, koja se smeta za golema svetlina na vremeto. Nejzinata svetlina gi zasenuva site drugi. Pisatelite koi pišuvaat knigi na ovaa tema se visoko ceneti i samite se narekuvaat „prosvetluvanje “, kako što se Volter i Monteskje. Sepak, ovaa svetlina prvo gi uništuva čovečkite životi vo sindžir, prolevajḱi krv vo poroi. Po glavite na kralot Luj XVI i negovata sopruga Marija Antoaneta, onie na katolicite i protestantite što praktikuvaat padnaa pod gilotinite na revolucionerite. Ovoj čin na božestvena pravda ne go opravduva ateizmot; no celta gi opravduva sredstvata, a Bog može da gi sobori tiranite samo ako im se sprotivstavi so superiorna tiranija, pomoḱna i posilna. „ Silata i moḱta “ mu pripaǵaat na Gospod vo Otkrovenie 7:12.

Vo isto vreme, vo Lev. 26:23-25 čitame: „ Ako ovie kazni ne ve ispravat i mi se sprotivstavite, i Jas ḱe vi se sprotivstavam i ḱe ve udram sedumkratno poveḱe za vašite grevovi. Ḱe go dovedam protiv vas mečot, koj ḱe go odmazdi Mojot zavet ; koga ḱe se soberete vo vašite gradovi, ḱe ispratam meǵu vas pomor, i ḱe bidete predadeni vo racete na neprijatelot. “ „ Mečot, koj ḱe go odmazdi Mojot zavet “ e navistina ulogata što Bog mu ja dade na francuskiot nacionalen ateistički režim, predavajḱi mu gi glavite vinovni za duhovna preljuba izvršena protiv nego. Kako čumata vo stihot, ovoj ateistički režim postavi princip na masovno pogubuvanje, taka što dželatite od prethodniot den stanaa žrtvi na sledniot den. Spored ovoj princip, ovoj pekolen režim se čineše deka mora da go progolta celoto čoveštvo vo smrt. Zatoa Bog ḱe mu go dade imeto „ bezdna “, „ dzverot što se kreva od bezdnata “, vo Otk. 11:7 kade što ja razviva svojata tema. Ova e zatoa što vo Bitie 1:2, ova ime ja označuva zemjata bez život, bez forma, haotična i koja na dolg rok, sistematskoto uništuvanje prezemeno od ateističkiot režim, bi se reproduciralo. Kako primer, ja naoǵame sudbinata na katoličkata i monarhistička Vandeja preimenuvana vo „Odmazdena“ od revolucionerite čij plan beše da ja napravat pusta i nenaselena zemja.

Stih 13: „ I poglednav i čuv orel kako leta srede neboto, velejḱi so silen glas: Teško, teško, teško na žitelite na zemjata, poradi drugite glasovi na trubata na trite angeli što ḱe zatrubat! “

Francuskata revolucija gi proizvede svoite ubistveni efekti, no ja postigna celta što ja posakuvaše Bog. Stavi kraj na religioznata tiranija, a po nea beše nametnata tolerancija. Ova e momentot koga, spored Otk. 13:3, katoličkiot „dzver od moreto “ beše „ ranet do smrt, no izlekuvan “ poradi moḱniot avtoritet na napoleonskiot „orel “, pretstaven vo ovoj stih, koj go rehabilitiraše so svojot Konkordat. „... orel što leta srede neboto “ go simbolizira vrvot na dominacijata na carot Napoleon I. Toj ja proširi svojata dominacija nad site evropski narodi i ne uspea protiv Rusija. Ovoj izbor ni nudi golema preciznost vo datiranjeto na nastanite, pa zatoa se sugerira periodot od 1800 do 1814 godina. Ogromnite posledici od ova vladeenje pretstavuvaat soliden merilo što go opravduva doaǵanjeto na klučniot datum od Daniel 8:14, 1843 godina. Ovoj važen režim vo istorijata na zemjata Francija stanuva, za Boga, nositel na užasna objava, bidejḱi po nea, univerzalnata hristijanska vera ḱe vleze vo vremeto koga ḱe bide pogodena od Bog od tri golemi „ teško “. Povtoreno tri pati, toa e sovršenstvoto na „ teško “; toa e zatoa što, vleguvajḱi vo godinata 1843, kako što uči Otk. 3:2, Bog bara od hristijanite, koi tvrdat deka se spaseni od Isus Hristos, konečno da ja završat Reformacijata započnata vo 1170 godina, datumot koga Pjer Valdo celosno ja obnovi bibliskata vistina, i da sozdadat „ sovršeni dela “; ova sovršenstvo se bara vo Otk. 3:2 i so dekretot od Daniel 8:14. Posledicite od negovoto stapuvanje vo sila se pojavuvaat ovde vo forma na tri golemi „ teško “ što sega ḱe gi proučuvame oddelno. Isto taka, bi sakal da istaknam deka ona što go pravi ovoj period na religiozen mir, paradoksalno, golema „ teško “ e nasledstvoto na francuskiot nacionalen ateizam što proniknuva i ḱe proniknuva, do krajot na svetot, vo zapadnite čovečki umovi. Ova nema da im pomogne da gi ostvarat reformite što gi bara Bog od 1843 godina. No, veḱe „ šestiot pečat “ od Otkrovenie 6:13 ja ilustriral prvata od ovie „ maki “ so slikata na „ paǵanje na dzvezdi “ vo sporedba so „ zeleni smokvi “, so što ne go prifatile celosnoto duhovno sozrevanje što go bara Bog od 1843 godina. A nebesniot znak na Božjoto predupreduvanje bil daden na 13 noemvri 1833 godina, paralelno so predloženoto vreme na objavuvanjeto na trite golemi „ maki “ na izučuvaniot stih.

Vo svoeto otkrovenie, Duhot go povikuva izrazot „ žiteli na zemjata “ za da gi označi luǵeto nasočeni kon trite golemi prorokuvaše „ teško “. Bidejḱi se otsečeni od Boga i odvoeni od nivnoto neverie i grev, Duhot gi vrzuva za „ zemjata “. Sprotivno na toa, Isus se osvrnuva na svoite vistinski, verni izbranici kako na „ graǵani na nebesnoto carstvo “; nivnata tatkovina ne e „ zemjata “, tuku „ neboto “, kade što Isus im „ prigotvil mesto “, spored Jovan 14:2-3. Taka, sekoj pat koga izrazot „ žiteli na zemjata “ se koristi vo Otkrovenieto, toj se odnesuva na buntovnoto čoveštvo odvoeno od Boga vo Isus Hristos.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 9 : Pettata i šestata truba

„ Prvata “ i „ vtorata golema nesreḱa “

 

Pettata truba : „ Prvata golema maka “

za protestanti (1843) i adventisti (1994)

 

 

Zabeleška : Na prvo čitanje, ovaa tema na „ 5-tata truba “ go pretstavuva vo simbolični sliki sudot što Bog go donesuva vrz protestantskite religii koi padnale vo nemilost od proletta 1843 godina. No, taa nosi dopolnitelni učenja što gi potvrduvaat proročkite najavi dadeni na našata sestra adventistička sestra, g-ǵa Elen Guld Vajt, koja Isus ja izbral za svoj glasnik. Nejzinoto proročko delo osobeno go osvetli vremeto na posledniot posleden test na verata; nejzinite predviduvanja ḱe bidat potvrdeni vo ovaa poraka. No, ona što našata sestra ne go znaeše e deka tretiot adventistički period na čekanje bil programiran od Boga za da ja testira samata Adventistička Crkva. Sekako, ovoj tret period na čekanje ne go odnese javniot razvoj na prethodnite dva, no goleminata na novite otkrieni vistini povrzani so nego ja kompenzira ovaa očigledna slabost. Zatoa, otkako beše testiran od Isus Hristos pomeǵu 1983 i 1991 godina vo Valens sir Ron, Francija, i na ostrovot Mavricius, po otfrlanjeto na negovite posledni proročki svetla, oficijalnoto institucionalno učenje za adventizmot beše „ povrateno “ od Spasitelot na dušite vo 1994 godina, datum konstruiran so upotreba na proročkite „ pet meseci “ od stihovite 5 i 10 od ova poglavje 9. Zatoa, vo vtoro čitanje, ovoj figurativen sud donesen od Gospod protiv različnite aspekti na protestantskata vera se odnesuva na institucionalniot adventizam na sedmiot den, koj, pak, padna vo otpadništvo poradi odbivanje na božestvenata proročka svetlina; ova, i pokraj predupreduvanjata dadeni od Elen G. Vajt vo poglavjeto „odbivanje na svetlinata“ od nejzinata kniga upatena do adventističkite učiteli „Evangelističkata služba“. Vo 1995 godina, oficijalniot sojuz na adventizmot so protestantizmot go potvrdi pravedniot sud prorečen od Boga. Vredi da se napomene deka dvata pada imaat ista pričina: otfrlanje i prezir na proročkata reč predložena od Boga, od strana na sluga kogo toj go izbral za ovaa zadača.

„ Teško “ e časot na zloto čij pottiknuvač i inspirator e Satana, neprijatelot na Isus i negovite izbrani svetci. Duhot ḱe ni otkrie vo sliki što se slučuva so učenikot na Isus Hristos koga toj ḱe go otfrli za da bide predaden na ǵavolot; što togaš pretstavuva navistina golema „ teško “.

Stih 1: „ Pettiot zatrubi, i vidov dzvezda kako paǵa od neboto na zemjata. ě beše daden klučot od bezdnata. “

„ Petto “, no golemo predupreduvanje e upateno do Hristovite izbranici izdvoeni od 1844 godina. „ Dzvezdata što padna od neboto “ ne e „ dzvezdata “ Absint „od prethodnoto poglavje koj ne „ padna “, na tamu zemja ", no" na NA reki I NA izvori na vodite “. Toa e onaa od erata na „ Sardi “ kade što Isus se seḱava deka „ gi drži sedumte dzvezdi vo racete “. Bidejḱi negovite „ dela “ bea proglaseni za „ nesovršeni “, Isus ja frli na zemja „dzvezdata “ na protestantskiot glasnik.

Adventističkoto sudenje beše obeležano vo proletta 1843 godina so krajot na prvoto očekuvanje za vraḱanjeto na Isus Hristos. Vtoroto očekuvanje za ova vraḱanje završi na 22 oktomvri 1844 godina. Duri na krajot od ova vtoro iskušenie, Bog im go dade na pobednicite znaenjeto i praktikuvanjeto na negovata sveta sabota. Potoa, ovaa sabota ja prezede ulogata na „ pečat Božji “, koj e citiran vo stih 4 od ova poglavje 9. Zatoa, zapečatuvanjeto na negovite slugi započna po završuvanjeto na vtoroto iskušenie, na esen 1844 godina. Idejata e slednava: izrazot „ što padna “ se odnesuva na datumot prolet 1843 godina, krajot na dekretot od Dan. 8:14 i krajot na prvoto adventističko sudenje, sprotivno na ona od esenta 1844 godina, koe go označuva početokot na zapečatuvanjeto na pobedničkite izbranici i ona od temata na ovaa „ 5-ta truba “, čija cel za Bog e da go otkrie padot na protestantskata vera i onaa na adventizmot, koj ḱe skluči sojuz so nego po 1994 godina, krajot na „ pette meseci “ prorečeni vo stihovite 5 i 10. Taka, dodeka „pette meseci“ od ovaa tema započnuvaat na esenta 1844 godina, kontekstot na početokot na zapečatuvanjeto, kako glavna tema, verata vo protestantizmot „ padnala “ pred ovoj datum, vo proletta 1843 godina. Potoa možeme da vidime kako precizno božestvenoto otkrovenie gi počituva ostvarenite istoriski fakti. Dvata datuma 1843 i 1844 godina imaat specifična uloga povrzana so niv.

Napuštena od Isus, koj ja predava na ǵavolot, protestantskata vera padna vo katoličkata „ jama “ ili „ dlabočinite na Satanata “ što samite reformatori gi osudija vo vremeto na Reformacijata vo Otk. 2:24. Suptilno, velejḱi deka paǵa „ na zemjata “, Duhot go potvrduva identitetot na protestantskata vera simboliziran so zborot „ zemja “, koj potsetuva na nejzinoto izleguvanje od katolicizmot narečeno „ more “ vo Otk. 13 i 10:2. Vo porakata na „ Filadelfija “, Isus pretstavuva „ vrati “ koi se otvoreni ili zatvoreni. Tuka, klučot otvora mnogu poinakov pat za niv, bidejḱi im dava pristap do „ bezdnata “, simbolizirajḱi go isčeznuvanjeto na životot. Toa e časot koga, za niv, „ svetlinata stanuva temnina “ i „ temninata stanuva svetlina “. Usvojuvajḱi gi kako svoe nasledstvo principite na republikanskata filozofska misla, tie ja gubat od vid vistinskata svetost na verata pročistena so krvta na Isus Hristos. Da zabeležime deka preciznosta „ mu beše dadena “. Onoj što taka mu dava na sekogo spored negovite dela e Isus Hristos, božestveniot Sudija. Zašto toj e i čuvar na klučevite; „ klučot na David “ za blagoslovenite izbrani vo 1873 i 1994 godina, spored Otkrovenie 3:7, i „ klučot od bezdnata “ za padnatite od 1843 i 1994 godina.

Stih 2: „ I taa ja otvori bezdnata. I se izdigna čad od bezdnata, kako čad od golema pečka; i sonceto i vozduhot potemnea od čadot od bezdnata. “

Protestantskata vera go menuva gospodarot i sudbinata, a i nejzinite dela se menuvaat. Taka, taa se soglasuva so nezavidnata sudbina da mora da pretrpi uništuvanje na posledniot sud od „ ognot “ na „ vtorata smrt “ što ḱe bide povikan vo Otk. 19:20 i 20:10. Zemajḱi ja slikata na „ezero od ogan i sulfur “, ovoj „ ogan “ na posledniot sud ḱe bide „ golema pečka “ što im se zakanuva na prestapnicite na Božjite zapovedi ušte od nivnoto objavuvanje na planinata Sinaj spored Izl. 19:18: „ Planinata Sinaj beše celosno vo čad, bidejḱi Gospod sleze na nea vo ogan; ovoj čad se krevaše kako čad od pečka , i celata planina se treseše silno. “ Potoa Duhot ja koristi kinematografskata tehnika narečena „flešbek“, vraḱanje vo vremeto, što gi otkriva delata izvršeni dodeka, sč ušte živi, padnatite mu služea na ǵavolot. Zborot „ čad “ ovde ima dvojno značenje: ognot na „ golemata pečka “ za koj čitame vo Otk. 14:11: „ I čadot od nivnoto mačenje ḱe se iskačuva vo večni vekovi; i nema da imaat odmor ni denje ni noḱe onie što mu se poklonuvaat na dzverot i na negoviot lik, i sekoj što go prima belegot na negovoto ime “, no isto taka i onoj na „ molitvite na svetiite “ spored Otk. 5:8, ovde, onie na lažnite svetci. Zašto izobilnata religiozna aktivnost što se manifestira preku molitvi gi opravduva ovie zborovi što Isus mu gi upati vo Sard , vo 1843 godina: „ Pretvorate se za živi; a vie ste mrtvi “. Mrtvi, i dvapati mrtvi, bidejḱi predloženata smrt e „ vtorata smrt “ na „ posledniot sud “. Ovaa religiozna aktivnost gi zalažuva site osven Boga i Negovite izbranici koi gi prosvetluva. Ovaa široko rasprostraneta izmama e „intoksikacija“, kako što veli sovremeniot svet. I navistina idejata za intoksikacija e onaa što Duhot ja sugerira preku slikata na „ čad “ što se širi vo „ vozduhot “ do točka na zatemnuvanje na „ sonceto “. Ako vtoroto e simbol na vistinskata božestvena svetlina, onoj na „ vozduhot “ go označuva rezerviraniot domen na ǵavolot, narečen „ knez na vlasta na vozduhot “ vo Efesjanite 2:2, i kogo Isus go narekuva „ knez na ovoj svet “ vo Jovan 12:31 i 16:11. Vo svetot, celta na opivanjeto e da se maskiraat vistini koi mora da ostanat tajni. Na religiozno nivo, istoto e: vistinata e samo za izbranite. Množenjeto na protestantskite grupi navistina imalo efekt na maskiranje na postoenjeto na verata na adventistite na sedmiot den; ova sč do 1995 godina koga tie ja prečekale vo svoite redovi poradi nejzinata „ golema nesreḱa “. Vo ovaa nova duhovna situacija, tie ḱe bidat žrtvi na vtorata smrt što ḱe ja transformira površinata na zemjata vo vžarena pečka . Porakata e zastrašuvačka i razbirlivo e što Bog ne ja ponudil na jasen jazik. Taa e rezervirana za izbranite za da možat da ja razberat sudbinata od koja izbegnale.

Stih 3: „ I od čadot izlegoa skakulci na zemjata; i im beše dadena sila, kakva što imaat sila skorpiite na zemjata. “

simbolizirani so „ čad “ doaǵaat od ustite i umovite na padnatite protestanti, pa zatoa mažite i ženite se simbolizirani so „ skakulci “ poradi nivniot golem broj. Navistina mnoštvo čovečki suštestva padnaa vo 1843 godina i ve potsetuvam, vo 1833 godina, deset godini prethodno, Gospod dade ideja za ova mnoštvo preku „padot na dzvezdite“ što se sluči vo noḱta na 13 noemvri 1833 godina pomeǵu polnoḱ i 5 časot nautro, spored svedoštvoto na istoriski očevidci. Ušte ednaš, izrazot „ na zemjata “ nosi dvojno značenje na kopneno širenje i protestantski identitet. Koj gi ceni opustošuvačkite i razoruvačkite „ skakulci “? Ne zemjodelcite, a Bog ne gi ceni vernicite koi go predavaat i rabotat so neprijatelot za da ja uništat negovata žetva na izbranite, poradi što ovoj simbol se primenuva na niv. Potoa, vo Ezekiel 2, ova kratko poglavje od 10 stihovi, zborot „ buntovnik “ se citira 6 pati za da se označat evrejskite „ buntovnici “ koi Bog gi tretira kako „ trnje, trnje i skorpii “. Tuka, ovoj termin „ skorpija “ se odnesuva na protestantskite buntovnici. Vo stih 3, aluzijata na negovata moḱ ja podgotvuva upotrebata na eden najvažen suptilen simbol. Moḱta na „ skorpiite “ e fatalno da gi bocnat svoite žrtvi so ubodot na nivnata „ opaška “. I ovoj zbor „ opaška “ dobiva vo božestvenata misla fundamentalno značenje otkrieno vo Isaija 9:14: „ prorokot što uči lagi e opaškata “. Životnite gi koristat svoite „ opaški “ za da brkaat i kamšikuvaat muvi i drugi parazitski insekti što gi nerviraat. Tuka ja naoǵame slikata na lažnata „ proročica Jezavela “. koj go pominuva svoeto vreme kaznuvajḱi i pravejḱi go Boga i negovite zavedeni neverni slugi da stradaat. Praksata na dobrovolno kamšikuvanje za iskupuvanje na grevot e, pokraj toa, del od učenjata na katoličkata vera. Vo Otk. 11:1, Duhot ja potvrduva ovaa sporedba so koristenje na zborot „ trska “ na koj klučot Isaija 9:14 mu dava isto značenje kako i zborot „ opaška “. Ovaa slika za papskata crkva se odnesuva i, od 1844 godina, na padnatite protestantski vernici koi stanale proroci za Boga koi učat lagi, odnosno lažni proroci. Predloženiot zbor „ opaška “ ḱe bide jasno citiran vo stih 10.

 

 

 

 

Izgradbata na Tretata adventistička čekalnica

(ovoj pat, od sedmiot den)

 

Stih 4: „ I im beše zapovedano da ne ja povreduvaat trevata zemna, nitu nikakva zelena salata, nitu nekoe drvo, tuku samo onie luǵe koi nemaat Božji pečat na čelata svoi . “

Ovie „ skakulci “ ne go progoltuvaat zeleniloto, no se štetni za luǵeto koi ne se zaštiteni so „ pečatot Božji “. Ova spomenuvanje na „ pečatot Božji “ go potvrduva kontekstot na periodot opfaten veḱe vo Otkrovenie 7. Zatoa, porakite se paralelni, poglavje 7 za zapečatenite izbranici i poglavje 9, napuštenite padnati. Se seḱavam deka spored Matej 24:24, nevozmožno e da se zavede vistinski izbran. Zatoa lažnite proroci se zaveduvaat edni so drugi.

Preciznosta „ Božji pečat na čeloto “ ukažuva na početokot na zapečatuvanjeto na Božjite izbrani adventistički slugi, imeno, 23 oktomvri 1844 godina. Detaljot e spomenat neposredno pred citatot od proročkiot period od „ pet meseci “ vo sledniot stih; vremetraenje od 150 realni godini što ḱe se bazira na ovoj datum.

Stih 5: „ I im beše dadena vlast ne da gi ubivaat, tuku da gi mačat pet meseci ; a nivnoto mačenje beše kako mačenje od skorpija koga ḱe udri čovek. “

Božjata poraka gi spojuva vo svojata slika dejstvata izvršeni vo različni vreminja; što go zbunuva i go otežnuva slikovitoto tolkuvanje. No, otkako ḱe se razbere i primi ovaa tehnika, porakata stanuva mnogu jasna. Ovoj stih 5 beše osnova na moeto objavuvanje za vraḱanjeto na Isus Hristos vo 1994 godina. Tamu gi naoǵame dragocenite proročki „ pet meseci “ koi, počnuvajḱi od 1844 godina, ovozmožuvaat da se utvrdi datumot 1994 godina. Sepak, za da go ostvaram Božjiot plan, apsolutno morav da go povrzam so ovoj datum slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Taka, delumno zaslepen od preciznosta na tekstot što bi ja napravila ovaa nadež nevozmožna, istrajav vo nasokata što ja zamislil mojot Tvorec. Vsušnost, tekstot precizira: „ im beše dadeno ne da gi ubivaat, tuku da gi mačat pet meseci“ . Preciznosta „ da ne gi ubivaat “ ne dozvoli da se vkluči temata na „ 6-tiot truba “, monstruozna ubistvena vojna, vo vremeto opfateno so „ 5-tiot truba „; vremeto od 150 realni godini. No, vo negovo vreme, Vilijam Miler veḱe bil delumno zaslepen za da izvrši dejstvo koe Bog go vozel: da otkrie greška što dozvoluva da se oživee nadežta za vraḱanjeto na Hristos za esenta 1844 godina; lažna greška, bidejḱi prvičnite presmetki što ja utvrduvaat proletta 1843 godina se potvrdeni denes vo našite najnovi presmetki. Voljata i moḱta na Boga se suvereni i za sreḱa na negovite izbranici, ništo i nikoj ne može da go spreči negoviot proekt. Fakt e deka ovaa greška vo objavuvanjeto go navela oficijalniot adventizam da svedoči, vo 1991 godina, za stav na prezir kon nadežta za vraḱanjeto na Isus Hristos objavena za 1994 godina. A najlošoto za adventistite e što bile lišeni od poslednata proročka svetlina što gi osvetluva, vo celost, 34-te poglavja od knigite Daniel i Otkrovenie, kako što sekoj može da ima dokaz denes čitajḱi go ovoj dokument. Pritoa, tie se lišeni i od drugite novi uvidi što Bog mi gi dade od proletta 2018 godina vo vrska so negoviot zakon i vo vrska so vraḱanjeto na Hristos, koj ḱe se vrati, sega znaeme, vo proletta 2030 godina; i ova na novi osnovi odvoeni od proročkata konstrukcija na Daniel i Otkrovenie. Pomeǵu 1982 i 1991 godina, za mene, pette meseci bea povrzani so aktivnosta na lažnite proroci koi trebaše da prodolžat do vraḱanjeto na Isus Hristos. Ubeden vo ova rasuduvanje, koe e zgora na toa opravdano, ne go vidov ograničuvanjeto na vremeto nametnato so zabranata „ za ubivanje “. I vo toa vreme, datumot 1994 ja pretstavuvaše 2000 godina na vistinskoto raǵanje na Isus Hristos. Dodavam deka nikoj pred mene ne ja identifikuval pričinata za mojata greška; što potvrduva ostvaruvanje vo soglasnost so Božjata volja. Ajde sega da go nasočime našeto vnimanie kon preciznosta „ tuku da gi mačime pet meseci “. Formulata e krajno pogrešna bidejḱi „ mačenjeto “ za koe se zboruva ne go pretrpuvaat žrtvite za vreme na prorokuvanite „ pet meseci “. „ Mačenjeto “ na koe se odnesuva Duhot ḱe im bide naneseno na padnatite na konečniot sud, kade što ḱe bide predizvikano od gorenjeto na „ognenoto ezero “, kaznata na „ vtorata smrt “. Ova „ mačenje “ e objaveno vo tretata angelska poraka od Otk. 14:10-11, koja prethodniot stih ja evocira so naveduvanje na „ čadot “ od „nivnite maki “; poraka što adventistite dobro ja znaat bidejḱi pretstavuva element na nivnata univerzalna misija. Znaejḱi odnapred za padot na ovoj oficijalen adventizam, suptilno, Duhot veli vo ovaa poraka: „ I toj ḱe pie od vinoto na Božjiot gnev, izleano nerazredeno vo čašata na negovoto negoduvanje, i ḱe bide mačen so ogan i sulfur vo prisustvo na svetite angeli i Jagneto“ . Ovaa preciznost „ i nego “ se nasočuva, posledovatelno, kon protestantskata vera, a potoa kon oficijalniot neveren adventizam otfrlen vo 1994 godina od samiot Isus Hristos. Od toj datum, kako potvrda na negovoto prokletstvo, ovoj nov „ buntovnik “ se pridruži na ekumenskiot sojuz koj gi obedinuva katolicite i protestantite veḱe otsečeni od Boga. No, pred padot na oficijalniot adventizam, formulata „ i nego “ se odnesuvaše na padnatite protestanti, bidejḱi otkako padnaa vo 1844 godina, tie otsega ḱe ja delat sudbinata na katolicite, pravoslavnite i lažnite Evrei. Vsušnost, „ i nego “ se odnesuva na site nekatolici koi ja počituvaat Rimokatoličkata crkva, preku vleguvanje vo nejziniot ekumenski sojuz i preku počituvanje na uredbite na Konstantin I : negovata nedela i natalen „den na sonceto“ (Božiḱ na 25 dekemvri). So izbiranje na ednina forma „ i nego “, namesto množina „i tie“, Duhot nč potsetuva deka religiozniot izbor e individualen izbor što ja pravi poedinecot odgovoren, opravdan ili vinoven pred Boga, a ne pred zaednicata; kako „ Noe, Daniel i Jov koi ne sakaa da spasat nitu sinovi nitu ḱerki “ spored Ezekiel 14:18.

 

Makite na Vtorata smrt na Strašniot sud

Stih 6: „ Vo tie dni luǵeto ḱe ja baraat smrtta, no nema da ja najdat; ḱe posakuvaat da umrat, no smrtta ḱe bega od niv. “

Ideite se sledat mnogu logično. Otkako štotuku gi spomena „ makite na vtorata smrt “, Duhot prorokuva vo ovoj stih 6, za denovite na negovata primena, koi ḱe dojdat na krajot od 7-miot milenium , cel na izrazot „ vo tie denovi “. Potoa ni gi otkriva osobenostite na ovaa posledna kazna, strašna do najvisok stepen. „ Luǵeto ḱe baraat smrt, no nema da ja najdat; ḱe posakaat da umrat, a smrtta ḱe bega od niv “. Ona za što luǵeto ne se svesni e deka voskresenieto na zlite ḱe ima karakteristiki mnogu različni od onie na segašnite telesni tela. Za nivnata posledna kazna, Bog Tvorec ḱe go presozdade nivniot život taka što ḱe go napravi sposoben da prodolži vo svesna sostojba do uništuvanjeto na nivniot posleden atom. Pokraj toa, dolžinata na vremeto na stradanje ḱe se prilagodi individualno za sekoja individua, spored presudata izrečena za nivnata individualna vina. Marko 9:47-48 go potvrduva ova so ovie zborovi: „... da bidat frleni vo pekolot, kade što nivniot crv ne umira i ognot ne gasne “. Isto taka, mora da se zabeleži deka protestantskata vera deli so Katoličkata crkva mnogu lažni religiozni dogmi. Pokraj nedelata, prviot den posveten na odmor, postoi i veruvanjeto vo besmrtnosta na dušata, što gi naveduva protestantite da veruvaat vo postoenjeto na pekolot što go učat katolicite. Taka, katoličkata zakana od pekol kade što, večno, prokolnatite se mačat vo ogan, zakana što gi podloži site monarsi na hristijanskite zemji na nea, imaše odredena vistina, no pred sč mnogu laga. Zašto, prvo, pekolot podgotven od Boga ḱe se oformi samo na krajot od „ iljada godini “ na nebesniot sud na zlite od strana na svetcite. I vtoro, stradanjeto nema da bide večno, iako prodolženo, vo sporedba so segašnite zemski uslovi. Meǵu onie što ḱe ja vidat smrtta kako bega od niv ḱe bidat sledbenicite i revnosnite braniteli na paganskata grčka dogma za besmrtnosta na dušata. Bog na toj način ḱe im ponudi iskustvo da si zamislat kakva bi bila nivnata sudbina dokolku nivnata duša bila navistina besmrtna. No, pred sč, obožavatelite na „denot na nepobedenoto sonce“ ḱe se sretnat so nivnata božestvenost; samata zemja što gi rodila, stanuvajḱi „sonce“ preku spojuvanje na magmata od ogan i sulfur.

 

Smrtonosen izmamnički izgled

Stih 7: „ Skakulcite bea kako konji podgotveni za bitka; a na glavite im bea kruni kako zlato, a licata im bea kako čovečki lica. “

So svoite simboli, stih 7 go ilustrira planot na dejstvuvanje na padnatiot protestantski tabor. Religioznite grupi ( konjite ) se sobrani za duhovna „ bitka “ što ḱe se postigne samo na krajot od vremeto na proba, no krajnata cel e tamu. Ovaa bitka se narekuva „ Armagedon “ vo Otk. 16:16 . Potoa e soodvetno da se zabeleži insistiranjeto na Duhot na negovata sporedba so realnosta na neštata; što toj go pravi so množenje na upotrebata na terminot „ kako “. Ova e negoviot način da gi negira lažnite tvrdenja na zasegnatite religiozni luǵe. Sč e samo izmamen izgled: „ krunata “ vetena na pobednikot na verata i samata vera ( zlatoto ), koja ima samo „ sličnost “ so vistinskata vera. „ Licata “ na ovie lažni vernici se samite izmamnički bidejḱi im ostanuva samo čovečki izgled. Onoj što go izrazuva ovoj sud gi ispituva uzdite i srcata. Toj gi znae tajnite misli na čovečkite suštestva i ja spodeluva svojata vizija za realnosta so svoite izbrani.

Stih 8: „ Imaa kosa kako ženska kosa, a zabite im bea kako lavovski zabi. “

Spored 1 Kor. 11:15, Ženskata kosa im služi kako prevez. A ulogata na prevezot e da go skrie liceto, odnosno identitetot na subjektot so prevez. Ovoj stih 8 go osuduva so svoite simboli izmamničkiot izgled na hristijanskite religiozni grupi. Zatoa, tie imaat nadvorešen izgled ( kosa ) na crkvi ( ženi , vo Efesjanite 5:23-32), no nivnite duhovi se oživeani od svireposta ( zabite ) na „ lavovite “. Podobro razbirame zošto nivnite lica imaat samo čovečki izgled. Ne e bez pričina Isus da gi sporeduva so lavovi. Taka, toj potsetuva na sostojbata na umot na rimskiot narod, čii prvi hristijani bile progoltani od lavovi vo nivnite areni. I ovaa sporedba e opravdana bidejḱi na krajot na svetot, tie povtorno ḱe sakaat da gi ubijat poslednite vistinski izbranici na Isus Hristos.

Stih 9: „ Imaa oklopi kako železni oklopi, a zvukot na nivnite krilja beše kako zvuk na kočii so mnogu konji što trčaat vo bitka. “

Ovoj stih e nasočen kon lažnata oklopna oprema na vistinskiot vojnik na Isus Hristos koj go nosi „ oklopot “ na pravednosta (Efesjanite 6:14), no ovde, ovaa pravednost e tvrda kako „ železo “, veḱe simbol na Rimskoto Carstvo vo Daniel. „ Skakulcite “ pravat bučava so „ svoite krilja “ koga se aktivni. Sporedbata što sleduva zatoa se odnesuva na dejstvuvanjeto. Pojasnuvanjeto što sledi ja potvrduva vrskata so Rim, čii trki so kočii so „ mnogu konji “ gi vooduševuvaa Rimjanite vo nivnite krugovi. Na ovaa slika, „ mnogu konji “ znači: nekolku religiozni grupi sobrani za da ja vlečat rimskata „ kočija “, odnosno da go proslavat avtoritetot na Rim; Rim, koj znaeše kako da manipulira so drugite religiozni vodači za da gi pokori preku svoite zaveduvanja. Vaka Duhot go sumira dejstvuvanjeto na buntovničkiot tabor. I ovoj sobir vo korist na Rim gi podgotvuva za poslednata „ bitka na Armagedon “ nasočena protiv protivnicite na nedelata, vernite počituvači na sabotata osvetena od Boga, i nesvesno, protiv Hristos, nivniot Zaštitnik.

Stih 10: „ Imaa opaški kako skorpii i osila, a vo opaškite im imaše moḱ da im naštetat na luǵeto pet meseci. “

Ovoj stih go kreva zavesata od stih 3, kade što zborot „ opaška “ beše predložen kako „moḱ na skorpiite “. Citiran e jasno, iako negovoto značenje ne im e jasno na onie koi ne go baraat vo Isaija 9:14. Ova ne e mojot slučaj, pa zatoa se potsetuvam na ovoj važen kluč: „ prorokot što uči lagi e opaškata “. Ja razjasnuvam kodiranata poraka so ovie termini: ovie grupi imaa lažlivi proroci ( opaški ) i buntovnici ( skorpii ) i lažlivi jazici (obodi), i tokmu vo ovie lažni proroci ( opaški ) beše moḱta da im našteti na luǵeto , odnosno da gi zavede i da gi ubedi da ja počituvaat Rimskata nedela 150 godini ( pet meseci ) religiozen mir garantiran od Boga; što nepopravlivo gi izložuva na „ makite na vtorata smrt “ na posledniot sud na krajot od 7- miot milenium . Koga mislam deka mnoštvata ne ja gledaat važnosta na denot na odmor! Ako veruvaa vo ovaa dekodirana otkriena poraka, ḱe se predomislea.

Stih 11: „ I za car nad sebe go imaa angelot na bezdnata, čie ime na hebrejski beše Avadon, a na grčki Apolion. “

Sč poprecizno, božestvenoto obvinuvanje go dostignuva svojot vrv: ovie religiozni grupi go imaat za svoj kral, Satana, „ angelot na bezdnata “. koj ḱe bide vrzan na pustata zemja „ iljada godini “ spored Otk. 20:3. Zborot „ bezdna “ vo Bitie 1:2 se odnesuva na zemjata pred taa da pokaže kakov bilo znak na život. Ovoj termin znači deka zemjata e pusta, site formi na život se uništeni so slavnoto vraḱanje na Hristos. Taa ḱe bide vo ovaa sostojba „ iljada godini “, so svojot edinstven žitel, angelot Satana što go drži kako zatvorenik na nea. Onoj kogo Bog go narekuva vo Otk. 12, „ zmej “, a zmijata , ǵavolot i Satana “, tuka go dobiva imeto Razrušuvač, što znači zborovite „ hebrejski i grčki , Avadon i Apolion “. Suptilno, Duhot ni pokažuva kako ovoj angel se dviži naokolu uništuvajḱi go deloto Božjo protiv koe se bori. „ hebrejski i grčki “ se jazicite na originalnoto biblisko pišuvanje. Taka, otkako protestantskata vera padna, vo 1844 godina, početokot na temata na ovoj „ 5-ti „ truba “, ǵavolot ja vratil so svojot dobro poznat interes za Svetoto pismo. No, za razlika od slavnite početoci na Reformacijata, sega se koristi za uništuvanje na Božjiot plan. Satanata go primenuva vrz padnatata reformirana vera, ovoj pat uspešno, ona što zaludno se obidel da go sobori samiot Hristos, vo časot na negoviot test na otpor.

Stih 12: „ Prvata maka pomina; ete, po nea doaǵaat ušte dve maki .“

Tuka završuva, vo stih 12, ovaa mnogu posebna tema na „ 5-tiot truba .“ Ovoj moment pokažuva deka čoveštvoto vleglo vo 1994 godina od svojot voobičaen kalendar. Dotogaš, religiozniot mir opstojuval meǵu site monoteistički religii. Nikoj ne bil ubien od duhovna pričina za religiozna posvetenost. Zatoa, zabranata za ubivanje vo stih 5 e počituvana i ispolneta kako što objavil Bog.

No, na 3 avgust 1994 godina, vo prviot muslimanski verski napad od strana na GIA bea ubieni pet francuski službenici vo blizina na francuskata ambasada vo Alžir, a na Badnik, na 24 dekemvri 1994 godina, beše izvršen napad vrz francuski avion vo koj zaginaa tri lica vo Alžir, vklučuvajḱi eden francuski državjanin. Slednoto leto, alžirskite islamistički vooruženi grupi na GIA započnaa smrtonosni napadi vrz RER vo Pariz, francuskata prestolnina. A vo 1996 godina, sedum francuski katolički sveštenici bea obezglaveni vo Tibhirin, Alžir. Ovie svedoštva davaat dokaz deka prorečenite „ pet meseci “ se nadminati. Zatoa, religioznite vojni možat da prodolžat i da prodolžat do krajot na svetot, obeležan so vraḱanjeto na proslaveniot Hristos.

 

 

 

Šestata truba : Vtorata golema „ nesreḱa “

Šesta kazna za celata lažna hristijanska svetost

 

Treta svetska vojna

 

 

Stih 13: „ Šestiot zatrubi. I slušnav glas od četirite roga na zlatniot žrtvenik što e pred Boga. “

Ovaa šesta predupreduvačka kazna ja pretstavuva „vtorata“ golema „ maka “ objavena vo Otkrovenie 8:13. Taa prethodi na krajot na vremeto na kolektivna i individualna blagodat i zatoa ḱe se ostvari pomeǵu 2021 i 2029 godina. So ovoj stih 13, vleguvanjeto vo temata na „ 6-tiot truba „ḱe go potvrdi vraḱanjeto na vojnata i ovlastuvanjeto „ da se ubiva “. Ovaa nova tema se odnesuva na istite religiozni grupi kako i onie od „ 5-tiot truba " prethodno. Koristenite simboli se identični. Znači, rabotite se objasneti vaka: narodite od " 5-ti trubata „se naviknaa da „ ne ubivaat “, odejḱi dotamu što ja zabranuvaat smrtnata kazna vo Evropa i vo odredeni državi na SAD. Tie pronajdoa način profitabilno da ja vodat meǵunarodnata trgovija što gi zbogati. Zatoa, tie poveḱe ne se privrzanici na vojnata, tuku braniteli na mirot po sekoja cena. Zatoa, vojnata meǵu hristijanskite narodi se čini isklučena, no za žal, tretata monoteistička religija e mnogu pomalku mirna, toa e islamot koj odi na dve noze: onaa na teroristite koi dejstvuvaat i onaa na drugite sledbenici koi gi aplaudiraat nivnite ubistveni dejstvija. Ovoj sogovornik zatoa ja pravi perspektivata za traen mir nevozmožna, i ḱe bide dovolno za sozdatelot Bog da „ ozvuči “ svoeto ovlastuvanje za sudir na civilizacii i religii so značitelni smrtonosni efekti. Na ostatokot od zemjata, sekoj narod ḱe ima i svoj tradicionalen neprijatel, podelbite podgotveni od ǵavolot i negovite demoni vo vrska so celata planeta.

Sepak, ovde proroštvoto se odnesuva na odredena teritorija, neverničkiot hristijanski Zapad.

Poslednata kazna, pred „ sedumte posledni zla “ što mu prethodat na vraḱanjeto na Hristos, doaǵa vo imeto na „ 6-tiot truba „. Pred da navlezeme vo detalite za temata, znaeme deka ovaa tema e navistina vtorata od „ golemite maki “ objaveni od „ orelot “ na Napoleonskata imperija vo Otk. 8:13. Sega, vo montaža adaptirana za ovaa namena, proroštvoto od Otk. 11 go pripišuva ova ime „ vtora maka “ na Francuskata revolucija narečena „ dzverot što izleguva od bezdnata “. Toa e isto taka tema na „4-ta truba “ od Otk. 8. Zatoa, Duhot ni sugerira postoenje na tesna vrska pomeǵu nastanite za koi stanuva zbor vo „4-ta i 6 -ta truba ." Ḱe otkrieme koi se ovie odnosi.

Koga „ 6-ti “ „ truba “ zvuči, glasot na Hristos, posrednik pred oltarot za temjan, izrazuva naredba. (Spored slikata na zemniot šator koj ja prorokuval negovata idna nebesna uloga kako posrednik za molitvite na izbranite).

 

Zapadna Evropa cel na gnevot na Isus Hristos

Stih 14: „ I mu velejḱi na šestiot angel, koj ja imaše trubata: „Odvrzi gi četirite angeli što se vrzani na golemata reka Eufrat. “

Isus Hristos izjavuva: „ Oslobodete gi četirite angeli“ „koi se vrzani na golemata reka Eufrat “: gi osloboduva univerzalnite demonski sili centrirani vo Evropa simbolizirana so imeto Eufrat; Zapadna Evropa i nejzinite amerikanski i avstraliski proširuvanja kade što se držat od 1844 godina, spored Otk. 7:2; ova se četirite angeli na koi im e dadeno da im naštetat na zemjata i moreto . Klučevite za tolkuvanje se ednostavni i logični. „Eufrat“ e rekata što go navodnuvala drevniot Vavilon na Daniel. Vo Otk. 17, „ bludnicata “ narečena „ golemiot Vavilon “ sedi „ na mnogu vodi “, simboli na „luǵe, narodi i jazici “. „ Vavilon “ označuvajḱi go Rim, zasegnatite narodi se evropskite narodi. So označuvanje na Evropa kako glavna cel na negoviot ubistven gnev, Hristos Bog ima namera da gi kazni onie što go predavaat i da gi napravi tolku mali stradanjata što gi izdržal na svojot bolen krst, što prethodniot stih štotuku gi potseti, citirajḱi go zborot „ oltar “, koj go prorokuvaše vo simboličnite obredi na stariot zavet.

Napaǵajḱi ja Evropa, Duhot ja nasočuva svojata odmazda protiv dve zemji koi ja koncentriraat svojata vina kon nego. Toa se katoličkata vera, majkata crkva i najstarata ḱerka, kako što ja narekuva Francija, koja tolku mnogu ja poddržuvala niz vekovite, ušte od nejziniot početok, so Klovis, prviot kral na Frankite.

Prvata vrska so „ 4-tiot se pojavuva „ truba “, toa e Francija, revolucioneren narod koj go poseal svoeto seme na neverie meǵu site hristijanski nacii na zemjata, širejḱi gi delata na svoite filozofi, ateisti, slobodoumnici. No, toa e i papskiot Rim, kogo Francuskata revolucija trebaše da go uništi i zamolči. Komparativnata studija na trubite so predupreduvačkite kazni prezentirani na Evreite vo Levit 26 mu dava na četvrtiot uloga na božestven „ meč “ koj „ go odmazduva negoviot zavet “. Ovoj pat, do „ 6-ti“ „ truba “, Isus samiot ḱe go odmazdi svojot sojuz so toa što ḱe gi pogodi dvata vinovni naroda i nivnite evropski sojuznici. Zašto spored Otk. 11, francuskiot ateizam „se zaraduval “ i gi potonal okolnite narodi vo „ radost “: „ tie ḱe si ispratat darovi eden na drug “, čitame vo Otk. 11:10. Za vozvrat, božestveniot Hristos ḱe im gi donese svoite darovi: konvencionalni i atomski bombi; na site prethodeše smrtonosen zarazen virus što se pojavi vo Evropa kon krajot na 2019 godina. Meǵu darovite što treba da se napomene e ponudata na Statuata na slobodata od strana na Francija na gradot Njujork vo SAD. Modelot beše tolku prekrasen što po Francija, drugite evropski zemji stanaa republiki. Vo 1917 godina, Rusija ḱe go povtori modelot so istata hekatomba.

 

Globalna nuklearna vojna

Stih 15: „ I bea pušteni četirite angeli, koi bea prigotveni za eden čas, i eden den, i eden mesec, i edna godina, da ubijat edna tretina od luǵeto. “

Podgotveni da „ naštetat na zemjata i moreto “ spored Otk. 7:2, „ četirite angeli se oslobodeni da ubijat edna tretina od čoveštvoto “ i dejstvoto e planirano i očekuvano dolgo vreme, kako što e navedeno so ovoj detalj: „ koi bea podgotveni za časot, denot, mesecot i godinata “. Sega, od koga ovaa kazna stana neophodna? Od 7 mart 321 godina, datumot na koj e ispolneto usvojuvanjeto na denot na sonceto nametnato od Konstantin I. Spored Otk. 17, čija tema e „ sudot na prostitutkata “ „ Golemiot Vavilon “, brojot 17 go simbolizira božestveniot sud. Primenet vo brojot na vekovi od 7 mart 321 godina, ovoj broj 17 rezultira so 7 mart 2021 godina; od ovoj datum, poslednite 9 godini od božestvenoto prokletstvo ḱe ovozmožat ispolnuvanje na „ 6-tiot “ truba “ od Otk. 9:13.

Da go zabeležime spomenuvanjeto na „ tretina od čoveštvoto “ što nč potsetuva deka, kolku i da e užasen, ovoj tret destruktiven svetski konflikt zadržuva delumen karakter ( tretina ) na predupreduvanje; zatoa e korisen za predizvikuvanje religiozni preobraḱanja i vodenje na izbranite celosno da se posvetat na adventističkoto delo vodeno od Isus Hristos. Ova uništuvanje doaǵa da go kazni i pokani na pokajanie čoveštvoto koe ima korist od „150 vistinski godini“ religiozen mir, prorečeni so „ pette meseci “ na „ pettata truba “.

Za celosno da go razbereme značenjeto na ovaa kazna, tretata od svetskite vojni od 1914 godina, mora da povlečeme paralela i da ja sporedime so tretata deportacija na Evreite vo Vavilon. Vo ovaa posledna voena intervencija, vo 586 godina p.n.e., carot Navuhodonosor go uništil carstvoto Juda, posledniot ostatok od narodot Izrael; Erusalim i negoviot svet hram stanale urnatini. Urnatinite ostaveni od tretata svetska vojna ḱe obezbedat dokaz deka hristijanskiot sojuz otpadnal isto kolku i evrejskiot sojuz na evrejskiot narod . Taka, po ovaa demonstracija, nevernite ili religioznite preživeani ḱe bidat podloženi na posledniot univerzalen test na verata, koj im dava posledna šansa za spasenie na vernicite od site monoteistički religii; no Bog sozdatel uči samo edna vistina što se odnesuva na Isus Hristos i negovata sveta sabota, edinstveniot vistinski sedmi den.

Masakrot objaven za ovaa univerzalna vojna pretstavuva ušte eden aspekt na „ vtorata maka “ što ja povrzuva so onaa na francuskiot revolucioneren ateizam na „ četvrtata truba “. Francija, a osobeno nejziniot glaven grad, Pariz, e na nišanot na semoḱniot Bog. Vo Otk. 11:8, toj ě gi pripišuva iminjata „ Sodom i Egipet “, iminja na drevnite neprijateli uništeni kako primer na nezaboraven način od Boga, edniot so ogan od neboto, drugiot so negovata zaslepuvačka moḱ. Ova ni ovozmožuva da razbereme deka toj ḱe dejstvuva protiv nego na ist užasen i definitiven način. Mora da staneme svesni za negovata ogromna odgovornost vo isčeznuvanjeto na vistinskata vera. Otkako ja prifati omrazata kon religijata, republikanskiot režim padna vo despotskite race na Napoleon I. za kogo religijata beše samo korisna folija za negovata lična slava. Na negovata gordost i oportunizam katoličkata vera go dolži svojot opstanok preku vospostavuvanjeto na Konkordatot, koj beše uništuvač na principot na božestvenata vistina.

 

Demografska preciznost: dveste milioni borci

Stih 16: „ Brojot na vojskata na konjanicite beše dve mirijadi mirijadi: go čuv nivniot broj. “

Stih 16 ni dava važno pojasnuvanje za brojot na borci koi učestvuvaat vo konfliktot: „ dve mirijadi mirijadi “ ili dveste milioni vojnici. Do 2021 godina, koga go napišav ovoj dokument, niedna vojna ne go dostigna ovoj broj vo svoite sudiri. Meǵutoa, denes, so globalno naselenie od sedum i pol milijardi čovečki suštestva, proroštvoto može da se ispolni. Preciznosta što ja dava ovoj stih gi osuduva site tolkuvanja što go pripišuvaat ovoj konflikt na minati dejstvija .

 

Ideološka vojna

Stih 17: „ I gi vidov konjite vo videnieto, i onie što sedea na niv, so ogneni oklopi, hiacint i sulfur. Glavite na konjite bea kako lavovski glavi, a od nivnite usti izleguvaše ogan, čad i sulfur. “

Vo ovoj stih 17, figurata na božestveniot sud, gi naoǵame simbolite na „5-tata truba “ : grupite ( konjite ) i onie što im komanduvaat ( javačite ). Nivnata edinstvena pravda ( oklop ) e dejstvoto na gorenje so ogan, a kakov ogan! Nuklearen ogan sporedliv so ognot na podzemnata magma na zemjata. Duhot im gi pripišuva karakteristikite na zumbulot , što odgovara na povtoruvanjeto na izrazot na krajot od stihot za čad . Ova veḱe gi simbolizira molitvite na svetcite vo prethodnata tema, no karakterot na negoviot parfem e ona što mora da go zapomnime, i tamu razbirame što znači negovoto spomenuvanje. Ova rastenie e toksično, iritiračko za kožata, a negoviot miris predizvikuva glavobolka. Ovoj zbir kriteriumi go definira onoj na molitvite na angažiranite borci. Nitu edna od ovie molitvi ne ja prima Bogot-tvorec; tie go pravat mačnina i inspiriraat dlaboka gadenje vo nego. Mora da se razbere deka vo ovoj suštinski religiozen i ideološki konflikt, vklučeni se samo religii koi se celosno otsečeni od nego, no sepak glavno monoteistički: judaizmot, katolicizmot, protestantizmot, pravoslavieto, islamot. Tuka e naveden nov klučen simbol od Isaija 9:14: „ glavata e magistratot ili starešinata “. Znači, na čelo na grupite što se borat se magistratite, koi denes se narekuvaat „pretsedateli“ vo republikite. I ovie pretsedateli se obdareni so silata na „ lavot “, kralot na životnite i kralot na džunglata. Značenjeto na silata mu e dadeno vo Sudii 14:18. Vo svojata poraka, Duhot prorokuva voen angažman upravuvan od dalečina od mnogu moḱni, avtoritarni i religiozno posveteni šefovi na državi, bidejḱi doaǵa od nivnite „ usti “. deka nivnite molitvi izleguvaat, simbolizirani so zborot „ čad “. Od istite nivni „ usti “ doaǵaat naredbi za uništuvanje so „ ogan “, molitvi so „ čad “ i uništuvanje na mnoštvo, so naredba za upotreba na nuklearni bombi simbolizirani so „ sulfur “. Jasno e deka Duhot saka da ja naglasi važnosta na ovaa nuklearna sila što e na raspolaganje na eden čovek. Nikogaš vo istorijata na zemjata takva destruktivna moḱ ne zavisela od odlukata na eden čovek. Ova e navistina izvonredno i dostojno da se naglasi. No, za nas koi živeeme vo vakov vid politička organizacija, ovie grozdoberstva veḱe ne nč šokiraat. Site sme žrtvi na eden vid kolektivno ludilo.

Stih 18: „ Od ovie tri zla beše ubiena tretina od čoveštvoto: od ognot, od čadot i od sulfurot što izleguvaše od nivnite usti. “

Stih 18 go naglasuva ovoj fakt od prethodniot stih, precizirajḱi deka „ ogan , čad i sulfur “ pretstavuvaat nevolji posakuvani od Boga; što stihot go potvrduva so toa što mu ja pripišuva na odmazdnikot Hristos naredbata da ubie edna tretina od luǵeto.

 

Nuklearnata moḱ na liderite na naciite

Stih 19: „ Zašto silata na konjite beše vo nivnite usti i vo nivnite opaški; a opaškite im bea kako zmii, imaa glavi i so niv bolea. “

Stih 19 go potvrduva religiozno-ideološkiot karakter na konfliktot velejḱi: Zašto moḱta na borbenite grupi ( konjite ) beše vo nivniot govor (nivnite usti ) i vo nivnite lažni proroci ( opaškite ) koi po izgled bea zavodnici ( zmii ) koi vlijaeja vrz šefovite na državite, magistratite ( glavite ) preku koi tie (borcite) nanesuvaa šteta. Principot što e taka definiran točno odgovara na organizacijata na narodite što preovladuva denes vo vremeto na krajot.

Ovaa Treta svetska vojna koj doaǵa Zatvoranjeto na temata za „ trubite “ ili predupreduvačkite kazni e tolku važno što Bog prvo im ja objavil na Evreite od stariot zavet, posledovatelno vo Dan. 11:40-45 i Ezekiel 38 i 39, a potoa i na hristijanite od noviot zavet, vo ovaa kniga Otkrovenie kako „ šesta truba “, kako posledno božestveno predupreduvanje pred krajot na vremeto na blagodatta. Zatoa, da gi najdeme ovde ovie bogati komplementarni učenja.

 

Daniel 11:40-45

Izrazot „ vreme na krajot “ nč vodi da go proučime ovoj posleden konflikt na narodite, otkrien i razvien vo proroštvoto od Dan. 11:40 do 45. Gi otkrivame glavnite fazi na negovata organizacija. Prvično, vo golema mera vospostaven na teritorijata na Zapadna Evropa, agresivniot islam narečen „ car na jugot “ se sudira so evropskiot narod, od koi ogromnoto mnozinstvo se katolici; rimskata papska katolička vera e temata što proroštvoto ja targetira ušte od Dan. 11:36. Rimskiot papski vodač, koj bil cel na proroštvoto, e pretstaven pod terminot „ nego “; pod titulata „ car “, toj e napadnat od „ carot na jugot “, islamot, koj ḱe se „ sudi so nego “. Izborot na glagolot „ sudir “ e precizen i razumen, bidejḱi samo onie što se na ista teritorija se „ sudirat “ edni so drugi. Togaš, iskoristuvajḱi ja ponudenata možnost, situacijata ja frli Zapadna Evropa vo celosen haos i panika, „ carot na severot “ (ili severot) „ ḱe se vrti kako bura “ nad ovoj plen vo teška situacija, za da go zgrabi i okupira. Toj koristel „ mnogu brodovi “, „ kočii “ i borci koi ne bile ništo poveḱe od „ konjanici “ i živeele na sever, a ne na sever od Zapadna Evropa, tuku na sever od Evroaziskiot kontinent. I potočno na sever od Izrael, što stih 41 go sugerira narekuvajḱi go „ najubavata zemja “. Dotičnata Rusija bila narod na „ konjanici “ (Kozaci), odgleduvači i dobavuvači na konji na istoriskite neprijateli na Izrael. Ovoj pat, vrz osnova na site ovie podatoci, stanuva lesno da se identifikuva ovoj „ kral na severot “ so moḱnata pravoslavna Rusija, istočniot religiozen protivnik na zapadniot papski rimizam ušte od oficijalniot hristijanski religiozen raskol od 1054 godina.

Tukušto se soedinivme so nekoi od voinstvenite akteri vo Tretata svetska vojna. No, Evropa ima moḱni sojuznici koi donekade ja zanemarija poradi ekonomskata konkurencija što stana katastrofalna po doaǵanjeto na virusot, koronavirusot COVID-19. Isušeni, ekonomiite se borat za svojot opstanok, a sekoja nacija sč poveḱe se povlekuva vo sebe. Sepak, koga ḱe započne konfliktot vo Evropa, amerikanskiot sojuznik ḱe počeka da dejstvuva.

Vo Evropa, ruskite trupi naiduvaat na mal otpor. Eden po drug, severnoevropskite narodi se okupirani. Francija sama po sebe nudi mal voen otpor, a ruskite armii se zadržani vo severniot del od zemjata. Južniot del se soočuva so seriozni problemi so islamot koj veḱe e vospostaven vo golem broj vo ovaa oblast. Eden vid dogovor od zaednički interes gi povrzuva muslimanskite borci i Rusite. I dvajcata se želni za grabež, a Francija e bogata zemja, duri i ako e ekonomski uništena. Arapite se ograbuvači po tradicionalno nasledstvo.

Na izraelska strana, situacijata e katastrofalna; zemjata e okupirana. Okolnite arapski muslimanski narodi se poštedeni: Edom, Moav, decata na Amon: denešen Jordan.

Nešto što ne možeše da se postigne pred datumot 1979 godina, koga Egipet go napušti arapskiot kamp za da formira sojuz so Izrael, izborot napraven vo toa vreme, so silna poddrška na SAD, se svrte protiv nego; beše okupiran od Rusite. I so naveduvanjeto „ nema da izbega “, Duhot ja otkriva oportunističkata priroda na izborot napraven vo 1979 godina. Zastanuvajḱi na stranata na najsilnite od toa vreme, veruvaše deka može da izbega od nesreḱata što go stignuvaše. A nesreḱata beše golema, beše lišen od negovoto bogatstvo od strana na okupatorskite Rusi. I kako toa da ne beše dovolno, Libijcite i Etiopjanite isto taka go ograbija, sledejḱi gi Rusite.

 

Nuklearnata faza na svetskiot konflikt

Stih 44 označuva golema promena vo situacijata. Dodeka gi okupiraat Zapadna Evropa, Izrael i Egipet, ruskite trupi se isplašeni od „ vesti “ vo vrska so nivnata sopstvena ruska teritorija. Duhot go citira „ istokot “ vo odnos na okupacijata na Zapadna Evropa, no isto taka i „ severot “ vo odnos na okupacijata na Izrael; Rusija e „istočno “ od prvata i „severno “ od vtorata. Vesta e tolku seriozna što predizvikuva ubistveno ludilo. Tuka Soedinetite Državi vleguvaat vo bitkata, izbirajḱi da ja uništat ruskata teritorija so nuklearen ogan . Potoa se vklučuva nuklearnata faza na konfliktot. Smrtonosni oblaci od pečurki se krevaat na mnogu mesta, za da uništat i „ istrebat “. mnoštvo „čovečki i životinski životi“. Vo ovaa akcija „ edna tretina od mažite se ubieni “ vo soglasnost so objavata na „ 6-tata truba “. Potisnati nazad kon „ planinite “ na Izrael, ruskite trupi na „ severniot car “ se uništeni bez da dobijat ni najmala pomoš: „ bez nikoj da mu dojde na pomoš “.

 

Ezekiel 38 i 39

Ezekiel 38 i 39 isto taka go evociraat ovoj posleden konflikt vo istorijata na svoj način. Postojat interesni detali, kako što e ovoj detalj što ja otkriva Božjata namera da „ stavi kopča na vilicata “ na ruskiot kral za da go vovleče vo konfliktot. Ovaa slika ilustrira primamliva možnost da se zbogati zaedno so svojot narod, na što toj nema da može da odolee.

Vo ova dolgo proroštvo, Duhot ni dava iminja kako referentni točki: Gog, Magog, Roš (ruski), Mešeh (Moskva), Tuval (Tobolsk). Kontekstot na poslednite denovi e potvrden so eden detalj vo vrska so napadnatite narodi: „ Ḱe rečeš: Ḱe odam protiv otkriena zemja, ḱe dojdam protiv luǵe koi se mirni, koi živeat bezbedno vo svoite živeališta, site vo živeališta bez dzidovi , bez bravi nitu porti (Ezekiel 38:11). Sovremenite gradovi se navistina celosno otvoreni . A sprotivstavenite sili se tragično neednakvi. Duhot ovde go stava vo ustata na Danieloviot „ severen car “ ovoj pat glagolot „ ḱe dojdam “, što sugerira masovna, brza i vozdušna agresija spored glagolot i slikata „ ḱe se vrtat kako bura “ od Dan. 11:40, od prilično dalečno mesto. Vo ova proroštvo na Ezekiel, nema misterija za zasegnatite zemji; Rusija i Izrael se jasno identifikuvani. Misterijata beše samo vo Dan. 11:36 do 45 kade što se odnesuvaše na rimskoto papstvo i nejzinata evropska teritorija. I so toa što ě go dade imeto „ severen car “ na Rusija, koja ja napaǵa papskata katolička Evropa, Bog se osvrnuva na svoeto otkrovenie dadeno na Ezekiel. Zašto ve potsetuvam, glavno vo odnos na geografskata položba na Izrael, Rusija se naoǵa na „ sever “. Vsušnost, taa e „istočno “ od položbata na rimokatoličkata papska Zapadna Evropa. Zatoa, za da se potvrdi pozicijata na ruskite trupi vo ovaa papska Evropa što ja okupiraat i dominiraat, Duhot go postavuva pristignuvanjeto na lošite vesti od „ istok “. „ Ḱe isturam ogan i sulfur vrz nego i vrz negovite trupi (Ezekiel 38:22)“; „ Ḱe ispratam ogan vo Magog “, čitame vo Ezekiel 39:6. Ova, togaš, e pričinata za lošite vesti što go razbesnuvaat „ severniot car “ od Dan 11:44. Kako i vo Daniel, ruskiot agresor ḱe bide pritisnat vo ḱoš i uništen na planinite Izrael: „ Ḱe padneš vrz planinite Izrael, ti i site tvoi trupi (Ezekiel 39:4)“. No, identitetot na SAD zad ovaa akcija ostanuva misterija. Naoǵam mnogu interesen detalj vo Ezekiel 39:9. Tekstot ja spomenuva možnosta za palenje ogan „ sedum godini “ so gorenje na oružjeto što se koristi vo ovoj užasen globalen konflikt. Drvoto poveḱe ne e surovina za moderno oružje, no navedenite „ sedum godini “ go odrazuvaat intenzitetot na ovaa vojna i količinata na oružje. Od 7 mart 2021 godina, ostanuvaat samo devet godini do vraḱanjeto na Hristos; poslednite 9 godini od Božjata kletva za vreme na koi ḱe se ispolni posledniot meǵunaroden konflikt; vojna užasno uništuvačka za životi i imot. Spored stih 12, ruskite trupovi ḱe bidat zakopani „ sedum meseci “.

 

Strašnata i nepomirliva božestvena pravda

Trupovite ḱe bidat brojni i Bog ni pretstavuva vo Ezekiel 9 ideja za masakrot i divjaštvoto što ḱe go organizira. Bidejḱi tretata svetska vojna što se očekuva vo periodot pomeǵu 2021 i 2029 godina e antitip na tretata vojna što ja predvodeše Navuhodonosor protiv drevniot Izrael vo - 586 godina. Eve što veli golemiot tvorec Bog, frustriran i prezren od svojot narod, vo Ezekiel 9:1 do 11:

„Ezek. 9:1 Togaš toj izvika vo moite uši so silen glas: „Dojdete približete se vie što ḱe go kaznuvate gradot, sekoj so svoeto oružje za uništuvanje vo rakata!“

Ezekiel 9:2 I ete, šestmina maži doaǵaa po patot na gornata porta što gledaše kon sever, sekoj so svoeto oružje za uništuvanje vo rakata; a meǵu niv imaše i čovek oblečen vo len i so kutija za pišuvanje pokraj sebe. I dojdoa i zastanaa pokraj bronzeniot oltar.

Ezekiel 9:3 I slavata na Boga Izrailev se krena od heruvimot na koj stoeše, i otide do pragot na domot. I go povika čovekot oblečen vo len, koj imaše mastilo na polovinata.

Ezekiel 9:4 I mu reče Gospod: „Pomini niz gradot, niz Erusalim, i stavi beleg na čelata na luǵeto što vozdivnuvaat i vikaat za site gnasotii što se pravat vo nego.“

Ezekiel 9:5  I dodeka me slušaše, im reče na drugite: „Pojdete po nego vo gradot i udrete; neka ne vi e žal za okoto i neka ne vi e žal.“

Ezekiel 9:6 Ubivajte i uništuvajte gi starcite, mladite maži, devojkite, malite deca i ženite; no ne približuvajte se kon nikogo što ima beleg na sebe; i počnete od Moeto svetilište. Počnaa od starešinite što bea pred hramot.

Ezekiel 9:7 I im reče: „Oskvernete go domot i napolnete gi dvorovite so ubieni! Izlezete!“ I izlegoa i ubivaa vo gradot.

Ezekiel 9:8 I se sluči, dodeka tie udiraa, dodeka jas ušte bev tamu, padnav ničkum i izvikav: „O, Gospodi, Bože, zar ḱe gi uništiš site što ostanaa od Izrael, koga ḱe go izleeš svojot gnev vrz Erusalim?“

Ezekiel 9:9 I mi reče: „Golema e bezzakonieto na domot Izrailev i Judin; zemjata e polna so krv, a gradot e poln so bezzakonie; zašto velat: Gospod ja napuštil zemjata, a Gospod ne gleda.“

Ezekiel 9:10 I Jas nema da imam milost nitu ḱe imam milost; ḱe gi vratam nivnite dela vrz nivnite glavi.

Ezekiel 9:11 I ete, čovekot oblečen vo len, koj imaše mastilo okolu polovinata, odgovori: „Napraviv kako što mi zapoveda .“

                Ne site ubieni od religiozni pričini se mačenici za verata. Vo ovaa kategorija ima mnogu fanatici podgotveni da gi dadat svoite životi , možebi, za svojata religija, no i za koja bilo politička ili druga ideologija. Vistinskiot mačenik za verata e, prvo, isklučivo, vo Isus Hristos. Vtoro, toj e, nužno, izbran čij život ponuden kako žrtva mu e ugoden na Boga Tvorecot , samo ako na negovata smrt ě prethodel život vo soglasnost so negovite otkrieni baranja za negovoto vreme.

Pa, da se najdeme sega vo temata na „ 6-tiot truba „evokacija na moralniot kontekst na vremeto po vojnata“.

 

Nepokajanieto na preživeanite

Sprotivno na ona što poveḱeto luǵe mislat i se plašat, nuklearnoto oružje, kolku i da e destruktivno, nema da go uništi čoveštvoto; bidejḱi ḱe ima preživeani otkako ḱe završi konfliktot. Vo vrska so vojnite, Isus rekol vo Matej 24:6: „ Ḱe čuete za vojni i glasovi za vojni; gledajte da ne se voznemiruvate, zašto toa mora da se sluči. No, krajot sč ušte ne e. “ Uništuvanjeto na čoveštvoto ḱe se dolži na dejstvoto na Sozdatelot Bog po negovoto slavno vraḱanje vo ličnosta na Isus Hristos. Bidejḱi preživeanite mora da bidat podloženi na posleden test na verata. Od 1945 godina, datumot na prvata upotreba na atomsko oružje, se slučile poveḱe od dve iljadi eksplozii izvršeni za testovi od strana na zemskite sili što go poseduvaat; Vistina e deka, posledovatelno, vo period od 75 godini i zemjata e ogromna, iako ograničena, taa gi izdržuva i gi izdržuva udarite što čoveštvoto ě gi nanesuva. Vo pretstojnata nuklearna vojna, naprotiv, ḱe se slučat mnoštvo eksplozii vo kratok period, a disperzijata na radioaktivnosta ḱe go onevozmoži prodolžuvanjeto na životot na zemjata. So svoeto vraḱanje, božestveniot Hristos ḱe stavi kraj na stradanjata na mačnoto buntovno čoveštvo.

Stih 20: „ A drugite luǵe, koi ne bea ubieni od ovie zla, sepak ne se pokajaa za delata na svoite race, za da ne im se poklonuvaat na demoni i idoli od zlato, srebro, mesing, kamen i drvo, koi ne možat da gledaat, nitu da slušaat, nitu da odat. “

Vo stih 20, Duhot go prorokuva stvrdnuvanjeto na preživeanite narodi. „ Ostanatite luǵe što ne bea ubieni od ovie nevolji ne se pokajaa za delata na svoite race .“ „ Vtorata maka “ objavena vo vremeto na imperijata e navistina božestvena „ nevolja “, no im prethodi na „ poslednite sedum “ što ḱe padnat vrz vinovnite grešnici po krajot na vremeto na blagodatta od Otkrovenie 15. Vredi da se potsetime ovde deka site ovie „ nevolji “ ja kaznuvaat rimskata agresija protiv redot na vremeto sozdaden od Semoḱniot Bog Tvorec.

„... tie ne prestanaa da se poklonuvaat na demoni i idoli od zlato, srebro, bronza, kamen i drvo, koi ne možat nitu da gledaat, nitu da slušaat, nitu da odat .“

Vo ova nabrojuvanje, Duhot gi targetira kultnite sliki na katoličkata vera koi se predmet na obožuvanje od strana na sledbenicite na ovaa idolopoklonička religija. Ovie figuri ja pretstavuvaat, prvo, „Deva Marija“, a zad nea, vo golem broj, poveḱe ili pomalku anonimni svetci, bidejḱi im ostava na site mnogu sloboda da go izberat svojot omilen svetec. Golemiot pazar e otvoren 24 časa na den. Se nudat vloški za site pazuvi, od site stilovi i golemini. I ovoj vid praktika osobeno go iritira onoj što stradal na krstot na Golgota; zatoa, negovata odmazda ḱe bide užasna. I veḱe, otkako vo 2018 godina im go objavi na svoite izbrani svoeto moḱno i slavno vraḱanje za 2030 godina, od 2019 godina, toj gi pogoduva grešnicite na zemjata so smrtonosen zarazen virus. Ova e samo mal znak za negoviot pretstoen gnev, no veḱe ima efikasnost na svoja strana, bidejḱi veḱe mu dolžime ekonomska propast bez presedan vo istorijata na hristijanskiot Zapad. I koga se propadnati, narodite se karaat, a potoa se borat i vojuvaat edni so drugi.

Prekorot upaten od Boga e ušte poopravdan zatoa što pod pojavata na Isus Hristos, vistinskiot Bog dojde vo telo, meǵu luǵeto i tamu kako eden od niv, toj „ vide, slušna i odeše “, za razlika od rezbanite ili oblikuvanite idoli koi ne možat da go storat toa.

Stih 21: „ I ne se pokajaa za svoite ubistva, nitu za svoite vražduvanja, nitu za svoeto bludstvo, nitu za svoite kražbi. “

So stih 21, temata završuva. So povikuvanje na „ nivnite ubistva “, Duhot go prikažuva smrtonosniot zakon za nedelata što na krajot ḱe bara smrt na vernite počituvači na svetata sabota osvetena od Boga. Naveduvajḱi gi „ nivnite volšebstva “, Toj gi targetira katoličkite masi što gi počituvaat onie što ja opravduvaat negovata „Nedela“, ovoj lažen den Gospodov i avtentičen paganski „den na sonceto“. So potsetuvanje na „ nivniot blud “, Duhot go pokažuva prstot kon protestantskata vera, naslednik na katoličkoto „ blud “ na lažnata „ proročica Jezavela “ od Otkrovenie 2:20. I pripišuvajḱi im gi „ nivnite kražbi “, Toj sugerira na duhovnite kražbi izvršeni, prvo, protiv samiot Isus Hristos, od kogo, spored Dan. 8:11, papskiot kral „ go odzede večnoto “ sveštenstvo i negovata legitimna i opravdana titula „ Glava na Crkvata “, od Ef. 5:23; no isto taka i negoviot red na „ vremeto i negoviot zakon “, spored Dan. 7:25. Ovie visoko duhovni tolkuvanja ne gi isklučuvaat običnite bukvalni primeni, no odat mnogu podaleku od niv vo Božjiot sud i negovite posledici za vinovnite storiteli.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 10 : Malata otvorena kniga

 

Vraḱanjeto na Hristos i kaznuvanjeto na buntovnicite

 

Malata otvorena kniga i nejzinite posledici

 

 

Vraḱanjeto na Hristos na krajot od četvrtoto adventističko čekanje

Stih 1: „ I vidov drug silen angel kako sleguva od neboto, oblečen vo oblak; i vinožito na glavata mu; a liceto mu beše kako sonce, a nozete mu kako ogneni stolbovi. “

Glava 10 ednostavno ja potvrduva duhovnata sostojba vospostavena dotogaš. Hristos se pojavuva vo aspekt na Bogot na svetiot božestven zavet, vo likot na „vinožitoto “ dadeno po potopot na Noe i negovite potomci. Toa beše znak na Božjoto vetuvanje deka nikogaš poveḱe nema da go uništi životot na zemjata so porojni vodi. Bog ḱe go održi svoeto vetuvanje, no preku ustata na Petar, toj objavi deka zemjata od sega e „ rezervirana za ogan “; potop od ogan. Ova ḱe se ispolni samo za posledniot sud na sedmiot milenium. Ognot, sepak, ne završil so uništuvanje na životi, bidejḱi e oružje što Bog veḱe go upotrebil protiv gradovite vo dolinata Sodom i Gomora. Vo ova kratko poglavje, Duhot nakratko gi ilustrira nastanite što sledat po „ 6-toto “ truba ." Poglavjeto započnuva so slikata za slavnoto vraḱanje na odmazdnikot Hristos.

 

Proroštvoto e celosno otkrieno

Stih 2: „ I držeše vo rakata mala kniga otvorena ; i ja stavi desnata noga na moreto, a levata na zemjata. “

Od početokot na knigata, spored Otk. 1:16, Isus doaǵa da se bori protiv obožavatelite na oboženoto „ sonce “. Ulogata na simbolite stanuva jasna: „ liceto mu beše kako sonce “, a što ḱe stane so negovite neprijateli, obožavatelite na „ sonceto “? Odgovor: negovite podnožja, i teško im! Zatoa što „ nozete mu se kako ogneni stolbovi “. Ovoj stih od Biblijata togaš ḱe se ispolni: „ Sedi od Mojata desna strana dodeka ne gi napravam Tvoite neprijateli podnožje na nozete Tvoi “ (Psalm 110:1; Mat. 22:44).“ Nivnata vina se zgolemi zatoa što pred negovoto vraḱanje, Isus „ ja otvori malata kniga “ od Otkrovenieto so otpečatuvanje, od 1844 godina, na „ sedmiot pečat “ što sč ušte ja držeše zatvorena vo Otkrovenie 5:1 do 7. Pomeǵu 1844 i 2030 godina, godinata na kontekstot spomenat vo ova poglavje 10, razbiranjeto i značenjeto na sabotata evoluirale vo celosna svetlina. Znači, luǵeto od toa vreme nemaat izgovor koga izbiraat da ne ja počituvaat. „ Malata kniga “ togaš bila „ otvorena “ od Svetiot Duh Hristov i obožavatelite na sonceto nemaat nikakva korist od nea. Vo stih 2, nivnata sudbina e ilustrirana. Za da go razbereme značenjeto na simbolite na „ moreto i kopnoto “ što se naoǵaat vo ovoj stih, mora da go proučime Otkrovenie 13 vo koe Bog gi povrzuva so dve duhovni „ dzverovi “ što ḱe se pojavat vo 2000-te godini od hristijanskata era. Prviot „ Dzver, koj izleguva od moreto “, go simbolizira nečovečkiot, zatoa i dzverski režim na koalicijata na graǵanski i religiozni sili, vo nivnata prva istoriska forma na monarhii i rimokatolički papizam. Ovie monarhii se simbolizirani so „ desette rogovi “ povrzani so simbolot što go označuva Rim vo Daniel 7 so „ maliot rog “ i Otkrovenie 12, 13 i 17 so „ sedumte glavi “. Ovoj „ dzver “, spored procenkata na božestvenite vrednosti, gi prikažuva simbolite navedeni vo Daniel 7: prethodnite imperii na Rimskoto Carstvo, vo obraten redosled od onoj vo Daniel 7: leopard, mečka, lav . „ Dzverot “ zatoa e samiot rimski čudovište od Daniel 7:7. No, tuka, vo Otkrovenie 13, simbolot na papskiot „ mal rog “, koj gi nasleduva „ desette rogovi “, e zamenet so onoj na „ sedumte glavi “ na rimskiot identitet. A Duhot mu pripišuva „ bogohulstva “, odnosno religiozni lagi. Prisustvoto na „ kruni “ na „ desette rogovi “ go označuva vremeto koga „ desette rogovi “ na Dan. 7:24 vlegol vo vladeenje. Zatoa e i vremeto koga „ maliot rog “ ili „ različniot kral “ e samiot vo aktivnost. „ Dzverot “ identifikuvan, slednovo ja objavuva negovata idnina. Toj ḱe dejstvuva slobodno „ vreme, vreminja (2 vreminja ) i polovina vreme “. Ovoj izraz označuva 3 i pol proročki godini, ili 1260 vistinski godini, vo Dan. 7:25 i Otk. 12:14; go naoǵame vo forma na „ 1260 dena “ - godini. ili „ 42 meseci “ proročki vo Otk. 11:2-3, 12:6 i Otk. 13:5. No, vo stih 3 od ova poglavje 13, Duhot objavuva deka ḱe bide pogoden i „ kako smrtno ranet “, tokmu od francuskiot ateizam pomeǵu 1789 i 1798 godina. I blagodarenie na Konkordatot na Napoleon I , „ negovata smrtna rana ḱe bide zalečena “. Taka, onie koi ne ja sakaat božestvenata vistina ḱe možat da prodolžat slobodno da gi počituvaat lagite što ja ubivaat dušata i teloto.

Na krajot na denovite, ḱe se pojavi slika na prviot „ dzver što izlegol od moreto “. Ovoj nov dzver se odlikuva so faktot deka ovoj pat ḱe „ izleze od zemjata“ . Crpejḱi od slikata od Bitie, kade što „ zemjata “ izleguva od „ moreto “ , Duhot suptilno ni kažuva deka ovoj vtor „ dzver “ izlegol od prviot, so što ja označuva takanarečenata Reformirana katolička crkva; točnata definicija na protestantskata reformirana vera. Vo 2021 godina, taa veḱe ja pretstavuva najgolemata voena sila na planetata Zemja i e avtoritetna od nejzinata pobeda protiv Japonija i nacistička Germanija vo 1944-45 godina. Ova se, se razbira, SAD, prvično glavno protestantski, no denes vo golema mera katolički, poradi golemata hispanska emigracija što ja primile. Obvinuvajḱi gi deka „ prviot dzver se poklonuva vo nivno prisustvo “, Duhot go osuduva nejzinoto nasledstvo od Rimskata nedela. So drugi zborovi, kolku se zaveduvački religioznite etiketi. Sovremenata protestantska vera e tolku povrzana so ova rimsko nasledstvo što odi dotamu što proglasuva obvrzuvački zakon, pravejḱi go nedelniot odmor zadolžitelen pod zakana od sankcii: komercijalen bojkot na početokot i smrtna kazna na dolg rok. Nedelata e označena kako „ beleg “ na avtoritetot na rimskiot „dzver“ , prviot „ dzver “. A brojot „ 666 “ e zbirot dobien so bukvite od titulata „VICARIVS FILII DEI“, ona što Duhot go narekuva „ broj na dzverot “. Napravete ja presmetkata, brojot e tuka:

VICIVILIIDI

5 + 1 + 100 + 1 + 5 = 112 + 1 + 50 + 1 + 1 = 53 + 500 + 1 = 501

                   112 + 53 + 501 = 666

Važno pojasnuvanje : Žigot se prima „ na rakata “ ili „ na čeloto “ samo do stepen do koj „ rakata “ go simbolizira deloto, dejstvoto, a „ čeloto “ ja označuva ličnata volja na sekoe suštestvo, oslobodeno od svoite izbori, kako što ni ukažuva Ezekiel 3:8: „ Ḱe go zacvrstam tvoeto čelo za da go sprotivstaviš na nivnoto čelo “.

 

Tuka togaš jasno se identifikuvaat idnite „ podnožja “ na Isus Hristos, Pravedniot božestven Sudija. I suptilno, so označuvanje na prioritetot „ desna noga “ ili „ leva noga “, Duhot pokažuva kogo smeta za povinoven. Plamenata „ desna noga “ e za papskata rimokatolička vera na koja Bog ě go pripišuva prolevanjeto na krvta na „ site što se zaklani na zemjata “, spored Otkrovenie 18:24. Zatoa, nejzinata prioritetnost za gnev e zaslužena. Potoa, podednakvo vinovna, za toa što ja imitirala, sozdavajḱi go „likot “ na prviot katolički „ dzver “ , protestantskata vera, narečena „ zemja “, go prima ognot na „ levata noga “ na Isus Hristos, koj na toj način ja odmazduva krvta na poslednite izbrani svetci što bi bila proleana bez negovata spasitelna intervencija.

Stih 3: „ I izvika so silen glas, kako lav što rika. I koga izvika, sedumte gromovi progovorija so svoite glasovi. “

Tajnata skriena ili zapečatena vo stihovite od 4 do 7, objavena so „ glasot na sedumte gromovi “, denes e podignata. „ Glasot “ Božji e sporeden so bučavata na „ gromot “ povrzan so brojot „ sedum “, koj go simbolizira negovoto osvetuvanje. Ovoj glas objavuva poraka dolgo skriena i ignorirana od luǵeto. Toa e godinata na vraḱanjeto vo slava na našiot božestven i vozvišen Gospod Isus Hristos. Datumot im beše otkrien na negovite izbranici vo 2018 godina; toa e proletta 2030 godina, vo koja ḱe završi, od iskupitelnata smrt na Isus na 30 april, tretata tretina od 2000 godini od 6000 godini programirani od Boga za negoviot izbor na izbranici.

Stih 4: „ I koga sedumte gromovi gi izgovorija svoite glasovi, se spremav da pišuvam; i čuv glas od neboto kako veli: „Zapečati gi zborovite što gi izgovorija sedumte gromovi i ne gi pišuvaj. “

Vo ovaa scena, Bog ima dve celi. Prvata e negovite izbranici da znaat deka Bog navistina odredil vreme za krajot na svetot; toa ne e navistina skrieno, bidejḱi zavisi od našata vera vo 6000-godišnata programa prorečena preku šeste profani denovi od našite nedeli. Vtorata cel e da se obeshrabri potragata po ovoj datum sč do vremeto koga toj samiot ḱe go otvori patot kon razbiranjeto. Ova beše postignato, za sekoj od trite adventistički testovi korisni za prosejuvanje i izbor na izbranite koi se dostojni da imaat korist od večnata pravednost što ja nudi Isus Hristos, vo 1843, 1844 i 1994 godina.

Stih 5: „ A angelot što go vidov kako stoi na moreto i na zemjata, ja krena desnata raka kon neboto “ .

Vo ovoj stav na golem pobedonosen Sudija, so nozete postaveni na svoite neprijateli, Isus Hristos ḱe formulira svečena zakletva so koja božestveno ḱe go obvrze.

Stih 6: „ I se zakolna vo Onoj, Koj živee za večni vekovi, Koj go sozdade neboto i sč što e na nego, i zemjata i sč što e na nea, i moreto i sč što e na nego, deka nema da ima poveḱe vreme “ ,

Zakletvata na Isus Hristos e dadena vo imeto na Sozdatelot Bog i e upatena do Negovite izbranici koi ja počituvaat zapovedta na prviot angel od Otk. 14:7; ova, so demonstriranje preku nivnata poslušnost, nivniot „ strav “ od Boga, preku počituvanje na Negovata četvrta zapoved koja mu dava slava na Negoviot tvorečki čin. Izjavata „ deka poveḱe nema da ima vreme “ potvrduva deka vo Negovata programa, Bog gi predvidel trite suetni adventistički očekuvanja od 1843, 1844 i 1994 godina. Kako što veḱe izraziv, ovie suetni očekuvanja bea korisni za da se proseat hristijanskite vernici. Zašto iako bea suetni, nivnite posledici za onie što gi testiraa bea dramatični i duhovno smrtonosni ili, za izbranite, pričini za nivniot blagoslov i osvetuvanje od Boga.

 

Objavata za tretata golema nesreḱa e prorečena vo Otkrovenie 8:13.

Stih 7: „ No, vo denovite na glasot na sedmiot angel, koga ḱe zatrubi, ḱe se završi Božjata tajna, kako što im ja objavi na svoite slugi, prorocite. “

Vremeto za konstruiranje proročki datumi e završeno. Onie utvrdeni so proročeni podatoci ja ispolnija svojata uloga, da ja testiraat, posledovatelno, verata na protestantite vo 1843-44 godina i onaa na adventistite vo 1994 godina. Zatoa nema da ima poveḱe lažni datumi, nema poveḱe lažni očekuvanja; noviot, iniciran od 2018 godina, ḱe bide vistinskiot, a izbranite ḱe go čujat, za nivno spasenie, zvukot na „ sedmata truba “ što ḱe ja označi intervencijata na Hristos na božestvenata pravda; časot koga, spored Otkrovenie 11:15: „ carstvoto na svetot mu e dadeno na našiot Gospod i na Negoviot Hristos “, i so toa mu e odzemeno na ǵavolot.

 

 

Posledicite i vremeto na proročkata služba

Stih 8: „ I glasot što go čuv od neboto povtorno mi progovori i mi reče: „Odi i zemi ja malata kniga što e otvorena vo rakata na angelot što stoi na moreto i na zemjata. “

Stihovite 8-11 go ilustriraat iskustvoto od misijata na slugata zadolžen da go prezentira kodiranoto proroštvo na jasen jazik.

Stih 9: „ I otidov kaj angelot i mu rekov: „Daj mi go kniževčeto!“ A toj mi reče: „Zemi go i izede go; ḱe ti bide gorčlivo na želudnikot, a vo ustata ḱe ti bide slatko kako med. “

Prvo, „ bolkite vo crevata “ mnogu dobro gi pretstavuvaat stradanjata i nevoljite predizvikani od otfrlanjeto na predloženata svetlina od strana na buntovnite hristijani. Ovie stradanja ḱe go dostignat svojot vrv za posledniot test na verata, vo vremeto na zakonot za nedela, koga životot na izbranite ḱe bide zagrozen so smrt. Zašto do krajot, svetlinata i nejzinite čuvari ḱe bidat boreni od ǵavolot i negovite nebesni i zemski demoni, svesni ili nesvesni sojuznici na ovoj „Uništuvač“, „ Abadon ili Apolion “ od Otk. 9:11. „ Sladosta na „ Med “ isto taka sovršeno ja pretstavuva radosta od razbiranjeto na Božjite misterii, koi toj gi spodeluva so svoite vistinski izbranici, žedni za vistinata. Nieden drug proizvod na zemjata ne ja koncentrira svojata prirodno slatka sladost kako nego. Normalno, čovečkite suštestva go cenat i go baraat ovoj sladok vkus što im e prijaten. Slično na toa, Hristovite izbranici baraat vo Boga sladost na ljuboven i miren odnos, kako i negovite upatstva.

Davajḱi mu na svoeto otkrovenie „Apokalipsa“ (= Otkrovenie) „ sladost na med“ , Božjiot Duh go sporeduva so „ nebesnata mana “ koja imala „ vkus na med “ i koja gi hranela Evreite vo pustinata vo tekot na 40-te godini pred nivnoto vleguvanje vo vetenata zemja zemena od Hanaancite. Isto kako što eden Evrein ne možel da preživee bez da ja konsumira ovaa „ mana “, od 1994 godina, krajot na „ pette meseci “ prorečeni vo Otkrovenie 9:5-10, adventističkata vera preživuva samo hranejḱi se so ovaa posledna proročka duhovna „ hrana “ (Matej 24:45) „ podgotvena za vremeto na doaǵanjeto “ slavno na Isus Hristos. Ova učenje što Bogot na vistinata mi go dava da go sfatam samo vo ova sabotno utro vo 4-tiot čas na 16 januari 2021 godina (no 2026 godina za Boga) bi bilo korisno da se odgovori na onoj što eden den me praša za proučuvanjeto na proroštvata „Što može ova da mi donese?“ Odgovorot na Isus e kratok i ednostaven: duhoven život za da se izbegne duhovna smrt. Ako Duhot ne ja zema slikata na „ kolač “, tuku samo „ sladosta na medot “, toa e zatoa što fizičkiot život na Evreite se zanimaval so ovaa hrana „ mana “. Vo odnos na Otkrovenieto, hranata e samo za duhot na izbranite. No, vo ovaa sporedba, taa se čini kako neophodna, neophodna i barana od živiot Bog kako uslov za održuvanje na duhovniot život. I ovoj uslov e logičen, bidejḱi Bog ne ja podgotvil ovaa hrana da bide ignorirana i prezirana od negovite slugi od poslednite denovi. Taa go pretstavuva najsveteniot element od žrtvata na Isus Hristos i poslednata forma i konečnoto ostvaruvanje na „Svetata večera“; Isus im dava na svoite izbranici za hrana, svoeto telo i svoite proročki upatstva.

Stih 10: „ Go zedov maliot svitok od rakata na angelot i go izedov; i vo ustata mi beše sladok kako med; no koga go izedov, stomakot mi se zagorči. “

Vo proživeanoto iskustvo, slugata ja otkril vo osamenost zaslepuvačkata svetlina prorečena od Isus i vsušnost, prvo, ja pronašol „ sladosta na medot “, prijatno zadovolstvo sporedlivo so sladosta na medot. No, studeniloto što go pokažaa adventističkite členovi i učiteli na koi sakav da im go pretstavam predizvika vo moeto telo avtentični bolki vo stomakot narečeni kolitis. Zatoa svedočam za duhovnoto i bukvalnoto ispolnuvanje na ovie raboti.

Sepak, drugo objasnuvanje se odnesuva na poslednoto vreme vo koe proročkata svetlina e osvetlena. Započnuva vo vreme na mir, no ḱe završi vo vreme na vojna i ubistven teror. Dan. 12:1 go prorekol kako „ vreme na nevolja, kakvo što nemalo otkako postoi narod do toa vreme “; ova e dovolno za da predizvika „ bolka vo utrobata “. Osobeno zatoa što čitame vo Plač 1:20: „ Jahve, pogledni na mojata nevolja! Moite utrobi vrieat, srceto mi e vo nemir vo mene, zašto bev buntoven. Bez mečot da me opustoši, vo smrtta “. Isto taka vo Jer. 4:19: „ Moite utrobi ! Moite utrobi ! Me boli vo srceto, srceto mi čuka vo mene, ne možam da molčam; zašto ti, dušo moja, go slušna zvukot na trubata, vikot na vojnata “. » Gorčinata na „ crevata “ pravi sporedba pomeǵu poslednata adventistička misija i onaa što mu e doverena na prorokot Eremija. Vo obete iskustva, izbranite rabotat srede neprijatelskata sredina na buntovničkite vladeteli od nivnoto vreme. Eremija i podocnežnite vistinski adventisti gi osuduvaat grevovite izvršeni od graǵanskite i religioznite vodači od nivnoto vreme, i pravejḱi go toa, gnevot na vinovnite se nasočuva protiv niv, sč do krajot na svetot obeležan so slavnoto vraḱanje na Isus Hristos, „ Carot nad carevite i Gospodarot nad gospodarite “ od Otkrovenie 19:16.

 

Krajot na prviot del od Otkrovenieto

 

Vo ovoj prv del gi najdovme prologot i trite paralelni temi, Pismata upateni do angelite na sedumte crkvi, sedumte pečati ili znaci na vremeto i šeste trubi ili predupreduvački kazni predizvikani od Božjoto gnev.

 

Stih 11: „ Togaš mi rekoa: ‚Treba povtorno da prorokuvaš pred mnogu narodi, pleminja, jazici i carevi ‘.“

Stih 11 potvrduva deka celosno se opfateni poslednite 2000 od Božjata programa od 6000 godini. Koga ḱe dojde slavnoto vraḱanje na Isus Hristos, proroštvoto go prodolžuva pregledot na hristijanskata era vo poglavje 11 pod različna tema: „ Ti povtorno ḱe prorokuvaš pred mnogu narodi, pleminja, jazici i carevi .“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Voved vo vtoriot del od Otkrovenieto

 

Vo ovoj vtor del, paralelen pregled na hristijanskata era, Duhot ḱe se osvrne na važni nastani veḱe spomenati vo prviot del od knigata, no tuka, vo vtoriot del, toj ḱe ni go otkrie svojot sud na porazvien način za sekoja od ovie temi. I ovde, sekoe poglavje ḱe koristi različni, no sekogaš komplementarni simboli i sliki. So spojuvanje na site ovie učenja, proroštvoto gi identifikuva celnite subjekti. Od knigata na Daniel, ovoj princip na paralelno postavuvanje na poglavjata od proroštvoto go primenuva Duhot što otkriva.

 

Otkrovenie 11, 12 i 13

 

Ovie tri poglavja paralelno ja opfaḱaat hristijanskata era, istaknuvajḱi različni nastani koi sč ušte se mnogu nadopolnuvaat. Ḱe gi sumiram, a potoa ḱe gi detaliziram temite.

 

 

Otkrovenie 11

 

Papskoto vladeenje – nacionalen ateizam – sedmata truba

 

 

Stihovi 1-2: Vladeenjeto na lažniot katolički papski prorok od 1260 godini: Gonitelot.

Stihovi 3-6: Za vreme na ova netolerantno i progonlivo vladeenje, „ dvajcata svedoci “ Božji, svetite spisi na dvata zaveti, ḱe bidat mačeni i progonuvani od „ dzverot “, rimskata religiozna koalicija vo sojuz so monarhiite na Zapadna Evropa.

Stihovite od 7 do 13 se za „ dzverot što izleguva od bezdnata “, odnosno za „Francuskata revolucija“ i nejziniot nacionalen ateizam što se pojavuva za prv pat vo čovečkata istorija.

Stihovite od 15 do 19 ḱe imaat kako tema delumen razvoj na „ sedmata truba “.

 

Ulogata na slikovitoto papsko vladeenje

Stih 1: „ I mi beše dadena trska slična na žezol, koja veleše: Stani i izmeri go Božjiot hram i oltarot i onie što se poklonuvaat vo nego. “

Celnata era e vreme na kazna otkriena so zborot „ stap “. Kaznata e opravdana „ poradi grevot “, obnovena civilizirano od 321 godina i religiozno od 538 godina. Od ovoj vtor datum, grevot e nametnat od papskiot režim, simboliziran ovde so „ trska “, što go označuva „ lažniot prorok koj uči lagi “ vo Isaija 9:13-14. Ovaa poraka ja otslikuva onaa od Daniel 8:12: „ vojskata beše predadena so dnevniot poradi grevot “, vo koja „ vojskata “ go označuva Hristijanskoto sobranie, „ dnevniot “, sveštenstvoto na Isus otstraneto od papskiot režim, i „ grev “, napuštanjeto na sabotata od 321 godina. Ova e samo prodolžuvanje na porakata što se povtoruva mnogu pati so različni aspekti i simboli. Taa ja potvrduva kaznenata uloga što Bog ja dava na vospostavuvanjeto na rimskiot papski režim. Glagolot „ meri “ znači „sudi“. Zatoa, kaznata e rezultat na Božjiot sud izveden protiv „ hramot “. Božji “, kolektivnoto Sobranie na Hristos, „ oltarot “ simbol na krstot na negovata žrtva i „ onie što se poklonuvaat tamu “, odnosno hristijanite koi go baraat negovoto spasenie.

Stih 2: „ No, nadvorešniot dvor na hramot, ostavete go vnatre“ nadvorešno i ne go merete, zašto im e dadeno na narodite, a svetiot grad ḱe go gazat četirieset i dva meseci .

Važniot zbor vo ovoj stih e „ nadvorešen “. Samo toj ja označuva površnata vera na rimokatolicizmot, zasegnata vo slikata na negovoto vladeenje od 1260 dena-godini, pretstaveno ovde vo forma „ 42 meseci “. „ Svetiot grad “ , slikata na vistinskite izbranici, „ ḱe bide zgazen pod noze od narodite “ sojuznici so papskiot despotski režim, odnosno kralevite na evropskite kralstva“ koi vršat preljuba so „katoličkata“ Jezavela “ za vreme na nejzinoto dolgo netolerantno vladeenje od 1260 realni godini pomeǵu 538 i 1798 godina. Vo ovoj stih, Bog ja označuva razlikata pomeǵu vistinskata i lažnata vera potpirajḱi se na simbolikata na evrejskoto svetilište: šatorot na Mojsej i hramot izgraden od Solomon. Vo dvata slučai, na „ dvorot, nadvor od hramot “, naoǵame telesni religiozni obredi: oltarot za žrtvi i sadot za mienje. Vistinskata duhovna svetost se naoǵa vo hramot: na svetoto mesto kade što se naoǵaat: sveḱnikot so sedum svetilki, masata so 12-te leba na prinesuvanje i oltarot za temjan postaven pred zavesata što go krie Presvetoto mesto, slika na neboto kade što Bog sedi na svojot kralski prestol. Iskrenosta na kandidatite za hristijansko spasenie e poznata samo na Boga, a na zemjata, čoveštvoto e izmameno od „ nadvorešnata “ fasadna religija što rimokatoličkata vera ja pretstavuva prva vo istorijata na hristijanskata religija na našata era.

 

Svetoto Pismo, Božjata Reč, Progonuvani

Stih 3: „ Ḱe im dadam vlast na dvajca Moi svedoci, i tie ḱe prorokuvaat iljada dveste i šeeset dena, oblečeni vo vreḱište. “

Za vreme na ova dolgo vladeenje, potvrdeno ovde vo forma na „ 1260 dena “, Biblijata simbolizirana so „ dvajcata svedoci “ ḱe bide delumno ignorirana sč do vremeto na Reformacijata, koga ḱe bide progonuvana duri i od katoličkite ligi koi se nakloneti kon papite, koi gi poddržuvaat so mečevi. Slikata „ oblečena vo vreḱa “ označuva sostojba na nevolja što Biblijata ḱe ja izdrži do 1798 godina. Bidejḱi na krajot od ovoj period, francuskiot revolucioneren ateizam ḱe ja zapali na javni mesta, obiduvajḱi se i celosno da ja isčezne.

Stih 4: „ Ova se dvete maslinovi drvja i dvata svetilnici što stojat pred Gospodarot na zemjata. “

Ovie „ dve maslinovi drvja i dva svetilnici “ se simboli na dvata posledovatelni zaveti što Bog gi organiziraše vo svojot plan za spasenie. Dve posledovatelni religiozni domostrojstva što go nosat Negoviot Duh čie nasledstvo e Biblijata i nejzinite tekstovi na dvata zaveti. Proektot na dvata zaveti beše prorečen vo Zaharija 4:11 do 14, preku „ dve maslinovi drvja postaveni desno i levo od svetilnikot “. I veḱe, pred „ dvajcata svedoci “ od stih 3, Bog reče za niv vo svedoštvoto na Zaharija: „ Ova se dvajcata sinovi na masloto što stojat pred Gospodarot na celata zemja“. Vo ovaa simbolika, „ maslo “ go označuva božestveniot Duh. „ Svetilnikot “ go prorokuva Isus Hristos, koj vo čovečko telo ḱe ja donese svetlinata na Duhot vo svoeto osvetuvanje (= 7) i ḱe go proširi znaenjeto za nego meǵu luǵeto, isto kako što simboličniot svetilnik ja širi svetlinata so gorenje na masloto sodržano vo negovite „ sedum “ sadovi.

Zabeleška : „ Sveḱnikot “ so „ sedum “ svetilki e centriran na sredniot sad; ova, kako sredinata na sedmicata, go pravi, četvrtiot den od veligdenskata sedmica, denot koga, so svojata iskupitelna smrt, Isus Hristos „ prestanal so žrtvata i prinosot “, evrejski religiozen obred, vo soglasnost so božestveniot plan prorečen vo Dan. 9:27. Zatoa, „ Sveḱnikot “ so sedum svetilki, isto taka, nosel proročka poraka.

Stih 5: „ Ako nekoj saka da im našteti, ogan izleguva od ustata nivna i gi progoltuva neprijatelite nivni; i ako nekoj saka da im našteti, taka mora da bide ubien. “

Tuka, kako i vo Otk. 13:10, Bog im ja potvrduva na svoite vistinski izbranici svojata zabrana da ne se kaznuvaat samite sebesi za štetata nanesena na Biblijata i nejzinata pričina. Ova e akcija što toj ja rezervira isklučivo za sebe. Zloto ḱe doaǵa od ustata na Boga Tvorecot. Bog se identifikuva sebesi so Biblijata, koja se narekuva „ Božja reč “, taka što sekoj što ḱe mu našteti, direktno go napaǵa.

Stih 6: „ Ovie imaat vlast da go zatvorat neboto, za da ne vrne dožd vo denovite na nivnoto proroštvo; i imaat vlast nad vodite da gi pretvorat vo krv i da ja udiraat zemjata so sekakvi zla, kolku pati i da sakaat. “

Duhot citira fakti izvesteni vo Biblijata. Vo negovo vreme, prorokot Ilija dobil od Boga deka nema da vrne dožd osven po negov zbor; pred nego, Mojsej dobil od Boga moḱ da gi pretvori vodite vo krv i da ja udri zemjata so 10 zla. Ovie bibliski svedoštva se ušte považni zatoa što vo poslednite denovi, prezirot kon pišanata i inspirirana Božja reč ḱe bide kaznet so zla od ist tip, spored Otkrovenie 16.

 

Nacionalniot ateizam na Francuskata revolucija

Temnite svetla

Stih 7: „ Koga ḱe go završat svoeto svedoštvo, dzverot što izleguva od bezdnata ḱe vojuva protiv niv, ḱe gi pobedi i ḱe gi ubie. “

Duhot ni otkriva nešto važno što treba da se zabeleži; datumot 1793 go označuva krajot na bibliskoto svedoštvo, no za kogo? Za negovite neprijateli od toa vreme koi ja progonuvale Biblijata, otfrlajḱi go nejziniot božestven avtoritet kako osnova za verata; imeno, monarsi, monarhistički aristokrati, rimokatoličkiot papski režim i celoto negovo sveštenstvo. Na ovoj datum, Bog gi osuduva i lažnite protestantski vernici koi vo praksa veḱe ne gi zemaat predvid negovite učenja. Vo Dan. 11:34, vo svojot sud, Bog im pripišuva „ licemerie “: „ Vo vremeto koga ḱe padnat, malku ḱe im se pomogne, a mnozina ḱe im se pridružat vo licemerieto “ . Ova e samo prviot del od bibliskoto svedoštvo što završuva, bidejḱi vo 1843 godina, negovata uloga povtorno ḱe dobie vitalno značenje so toa što ḱe gi pokani izbranite da gi otkrijat adventističkite proroštva. Vospostavuvanjeto na nacionalniot ateizam vo Francija ḱe ja targetira Biblijata i ḱe se obide da ja isčezne. Obilnata krvava upotreba na „negovata gilotina“ ja pravi nov „ dzver “ koj, ovoj pat, trebaše da „ se krene od bezdnata “. So ovoj termin pozajmen od prikaznata za sozdavanjeto vo Bitie 1:2, Duhot nč potsetuva deka ako Bog, negoviot Tvorec, ne postoel, nemaše da se razvie život na zemjata. „ Bezdnata “ e simbol na zemjata lišena od žitel, koga e „ bezlična i prazna “. Taka bila „ vo početokot “, spored Bitie 1:2, i ḱe stane takva povtorno „ iljada godini “, na krajot na svetot, po slavnoto vraḱanje na Isus Hristos, što e temata što ja sledi ovaa vo ova poglavje 11. Ovaa sporedba so prvobitniot haos e sosema zaslužena za republikanski režim koj e roden vo politički haos i najgolem nered. Bidejḱi buntovnite luǵe znaat kako da se obedinat za da uništat, no se mnogu podeleni okolu formite što treba da se dadat na rekonstrukcijata. Ova svedoštvo nudi, po nego, demonstracija na plodot što čoveštvoto može da go dade koga e celosno otsečeno od Boga; lišeno od negovoto dobrotvorno dejstvo.

No, narekuvajḱi go „ bezdna “, Duhot na Boga Tvorec, isto taka, sugerira kontekst i sostojba na prvobitnoto sozdavanje na našata zemja. Taka, nasočuvajḱi se kon prviot den od ova sozdavanje, toj ni pokažuva zemja potopena vo apsolutna „ temnica “, bidejḱi vo toa vreme, Bog sč ušte ne ě dal na zemjata svetlina od niedna dzvezda. I ovaa ideja duhovno go povrzuva ovoj „ dzver što se izdiga od bezdnata “ so „ četvrtiot pečat “ od Otk. 6:12 opišan kako „ sonce crno kako vreḱa “. Vrskata se pravi i so „ 4-tata truba “ od Otk. 8:12 opišana so „ udarite na edna tretina od sonceto, edna tretina od mesečinata i edna tretina od dzvezdite “. Preku ovie sliki, Duhot mu pripišuva osobeno „ temen “ karakter . Sepak, tokmu vo ovoj „ temen“ aspekt i sostojba Francija ḱe gi proslavi svoite slobodni misliteli pripišuvajḱi im ja titulata „ svetla “. Potoa se seḱavame na zborovite na Isus Hristos citirani vo Matej 6:23: „ Ako okoto ti e lošo, celoto telo ḱe ti bide polno so temnina. Ako svetlinata, pak, što e vo tebe e temnina, kolku e golema taa temnina! “ Taka, temnata slobodna misla vojuva protiv religiozniot duh i ovoj nov libertarijanski duh ḱe prodolži so tekot na vremeto i ḱe se širi niz zapadniot svet... narečen hristijanski i ḱe go zadrži svoeto zlobno vlijanie do krajot na svetot. So Francuskata revolucija, „temninata“ se naseluva zasekogaš so grevot. Bidejḱi, so nea, se pojavuvaat knigite napišani od filozofite na slobodnata misla; što ja povrzuva so „grevot“ što ja karakterizira Grcija vo proroštvata od Daniel 2-7-8. Ovie novi knigi ḱe se natprevaruvaat so Biblijata i ḱe uspeat da ja zadušat, vo ogromen del. „ Vojnata “ što e osudena zatoa e pred sč ideološka. Po Revolucijata i po Vtorata svetska vojna, ovaa temnina ḱe go dobie aspektot na najvisokiot humanizam, sprotivstavuvajḱi se i na toj način raskinuvajḱi so prvobitnata netolerancija, no ideološkata „ vojna “ prodolžuva. Zapadnite luǵe ḱe bidat podgotveni da žrtvuvaat sč za ovaa „sloboda“. Vsušnost, tie ḱe gi žrtvuvaat svoite nacii, svojata bezbednost i nema da ja izbegnat smrtta programirana od Boga.

Stih 8: „ I nivnite trupovi ḱe ležat na ulicata na golemiot grad, koj duhovno se narekuva Sodom i Egipet, kade što beše raspnat i našiot Gospod. “

„ trupovi “ se onie na „ dvajcata svedoci “ čii prvi napaǵači se isto taka pogubeni na „ ploštadot “ na istiot „ grad “ . Ovoj „ grad “ e Pariz, a navedeniot „ ploštad “ bil narečen, posledovatelno, „Ploštad Luj XIV“, „Ploštad Luj XV“, „Ploštad de la Revolucija“ i go označuva segašniot „Ploštad de la Konkord“. Ateizmot ne ě pravi nikakva usluga na nitu edna religiozna forma. Gilotiniranite žrtvi se udiraat tokmu poradi nivnata religiozna pripadnost. I kako što uči porakata na „ 4-tata truba “, celite se vistinskata svetlina (sonceto), kolektivnata lažna svetlina (mesečinata) i sekoj poedinečen religiozen glasnik (dzvezda). Pokraj toa, odredeni korumpirani religiozni formi se prifaḱaat pod uslov da se pridržuvaat kon normite na dominantniot ateizam. Na nekoi sveštenici im se dava imeto „rasčineti“ vo potsmev. Duhot go sporeduva Pariz, francuskata prestolnina, so „ Sodom “ i „ Egipet “. Prvite plodovi na slobodata bile seksualnite ekscesi pridruženi so raspaǵanje na tradicionalnite opštestveni i semejni konvencii. Ovaa sporedba ḱe ima tragični posledici so tekot na vremeto. Duhot ni ukažuva deka ovoj grad ḱe ja pretrpi sudbinata na „ Sodom “ i onaa na „ Egipet “, koj za Boga stanal tipičen simbol na grevot i buntot protiv nego. Vrskata vospostavena pogore so „ grčkiot“ filozofski „ grev “ osuden vo Daniel 2:7-8 e tuka potvrdena. Za celosno da ja razbereme ovaa božestvena stigmatizacija na grčkiot grev, da go zememe predvid faktot deka, obiduvajḱi se da koristi filozofski zborovi za da im go pretstavi Evangelieto na žitelite na Atina, apostol Pavle ne uspeal i bil proteran od mestoto. Zatoa filozofskata misla zasekogaš ḱe ostane neprijatel na Boga Tvorecot. So tekot na vremeto i do svojot kraj, ovoj grad narečen „Pariz“ ḱe ja zadrži i ḱe svedoči preku svoite postapki za točnosta na negovata sporedba so ovie dve iminja, simboli na seksualen i religiozen grev. Zad negovoto ime „Pariz“ leži nasledstvoto na „Parizi“, zbor čie keltsko poteklo znači „onie od kotelot“, dramatično proročko ime. Vo rimsko vreme, mestoto bilo uporište na paganskite obožavateli na Izida, božicata na Egipḱanite, potočno, no i slikovitata i cinična slika na Pariz, sinot na kralot na Troja, stariot Prijam. Avtor na preljubata so ubavata Elena, sopruga na grčkiot kral Menelaj, toj ḱe bide odgovoren za vojnata so Grcija. Po neuspešnata opsada, Grcite se povlekle, ostavajḱi na plažata ogromen drven konj. Mislejḱi deka e grčki bog, Trojancite go donele konjot vo gradot. I srede noḱ, koga vinoto i zabavata završile, grčkite vojnici slegle od konjot i gi otvorile portite za grčkite vojnici koi tivko se vratile; i site žiteli na gradot bile masakrirani, od kralot do najniskiot od podanicite. Ovaa trojanska akcija ḱe predizvika gubenje na Pariz vo poslednite denovi bidejḱi, ignorirajḱi ja lekcijata, ḱe gi povtori svoite greški so toa što ḱe gi naseluva na svoja teritorija svoite neprijateli koi gi koloniziral. Pred da go zeme imeto Pariz, gradot se vikal „Lutecija“ što znači „smrdlivo močurište“; celata programa na negovata tažna sudbina. Sporedbata so „ Egipet “ e opravdana bidejḱi so usvojuvanjeto na republikanskiot režim, Francija oficijalno stanuva prviot režim na grev vo zapadniot svet. Ova tolkuvanje ḱe bide potvrdeno vo Otkrovenie 17:3 so „ crvenata “ boja na „ dzverot “, slika na monarhiskite i republikanskite koalicii od poslednite denovi, izgradeni po modelot na Francija. Velejḱi: „ tamu kade što nivniot Gospod beše raspnat “, Duhot ja vospostavuva sporedbata pomeǵu otfrlanjeto na hristijanskata vera od strana na francuskiot ateizam i evrejskoto nacionalno otfrlanje na Mesijata Isus Hristos; bidejḱi dvete situacii se identični i ḱe gi nosat istite posledici i istite plodovi na bezbožnost i bezzakonie. Ovaa sporedba ḱe prodolži vo stihovite što sledat.

Narekuvajḱi go nejziniot glaven grad „ Egipet “, Bog ja sporeduva Francija so faraonot, modelot na čovečki otpor što se sprotivstavuva na negovata volja. Taa ḱe ja zadrži ovaa buntovna pozicija sč do nejzinoto uništuvanje. Nikogaš nema da ima pokajanie od nejzina strana. Narekuvajḱi go „ zloto dobro, a dobroto zlo “, taa ḱe gi izvrši najlošite grevovi što gi prokolnal Bog; ova so toa što ḱe gi nareče „svetlinite“, „temnite“ osnovači na „nejzinite čovekovi prava“, koi se sprotivstavuvaat na Božjite prava. I od mnogu narodi, nejziniot model ḱe bide imitiran, duri i vo 1917 godina, od moḱnata Rusija, koja ḱe ja uništi so atomska bomba vo vremeto na „ šestata truba “, što beše prorečeno so nejzinoto ime „Parizi“ na keltskiot jazik, što znači „onie od kotelot“. Zatoa, taa ḱe ostane do svojot kraj nesposobna da go vidi Boga vo iskušenijata što ḱe ja uništat do toj stepen što ḱe ja uništat. Zašto toj ja zel kako cel i nema da ja pušti sč dodeka poveḱe ne ja nema.

Stih 9: „ I luǵe od site narodi, pleminja, jazici i pleminja ḱe gi gledaat nivnite mrtvi tela tri i pol dena, i nema da dozvolat nivnite mrtvi tela da bidat pogrebani. “

Vo Francija, narodot vleze vo Revolucija vo 1789 godina, a vo 1793 godina gi pogubi svojot kral, a potoa i svojata kralica, dvajcata javno obezglaveni na golemiot centralen ploštad na gradot, narečen posledovatelno „Ploštad Luj XV“, „Ploštad de la Revolucija“, a sega „Ploštad de la Konkord“. So pripišuvanje na „ tri i pol dena “ na vremeto na destruktivnoto dejstvo, Duhot se čini deka ja vklučuva Bitkata kaj Valmi kade što vo 1792 godina, revolucionerite se soočija i gi pobedija rojalističkite armii na evropskite kralstva koi ja napadnaa republikanska Francija, vklučuvajḱi ja i Avstrija, zemjata na semejstvoto na kralicata Marija Antoaneta. Za da se razbere potekloto na ovaa omraza, mora da se ima predvid deka 1260 godini nametnuvanja od site vidovi od strana na papsko-kralskata koalicija završija so iritacija na eksploatiraniot, maltretiran, progonuvan i celosno uništen francuski narod. Poslednite dve vladeenja na Luj XIV, so negovata omrazna pompeznost, i Luj XV, korumpiraniot, razvraten kral, završija so polnenje na čašata na trpenieto Božjo i čovečko. Vnimavajte! Republikata ne e i nema da bide blagoslov za Francija. Taa, do svojot kraj, vo svojata petta forma, ḱe gi nosi Božjite kletvi i samata ḱe gi pravi greškite što ḱe predizvikaat nejzin pad. Ovoj krvav režim, ušte od samiot početok, ḱe stane zemja na „čovekovi prava“ i humanizam što na krajot ḱe gi brani vinovnite i ḱe gi frustrira, so svojata nepravda, žrtvite. Duri ḱe gi prečekuva i ḱe gi naseluva na svoja teritorija, imitirajḱi go, do najloš slučaj, poznatiot primer na trojanskiot grad poznat po voveduvanjeto na drveniot konj ostaven od Grcite, kako što beše videno prethodno.

Stih 10: „ I ḱe se raduvaat i ḱe se veselat onie što živeat na zemjata za niv, i ḱe si ispraḱaat darovi eden na drug, zašto ovie dvajca proroci gi mačea onie što živeat na zemjata. “

Vo ovoj stih, Duhot se nasočuva kon vremeto koga, kako gangrena ili rak, francuskoto filozofsko zlo ḱe se širi i širi kako čuma vo drugite zapadni zemji. Toj go označuva „znakot na vremeto“ na „ 6-tiot pečat “ ; onoj kade što „ sonceto stanuva crno kako vreḱa od kosa “: svetlinata na Biblijata isčeznuva, zadušena od filozofskite knigi na slobodoumnite misliteli.

Vo duhovnoto čitanje, za razlika od „ graǵanite na nebesnoto carstvo “ što gi definira izbranite na Isus, „ žitelite na zemjata “ gi označuvaat amerikanskite protestanti i, generalno, luǵeto buntovni protiv Boga i negovata vistina. Narodite na evropskite kralstva, a ušte poveḱe amerikanskite, gledaat kon Francija. Tamu, eden narod ja uništuva svojata monarhija i katoličkata hristijanska religija, što im se zakanuva na narodite što ja čitaat Biblijata, na „ dvajcata svedoci “, so „ makite “ na svojot „pekol“; vistinski „ maki “ koi, sepak, se rezervirani samo za posledniot sud, za da gi uništat lažnite religiozni luǵe koi samite izmamnički ja koristat ovaa zakana, spored Otkrovenie 14:10-11. I strancite, žrtvi na istite ugnetuvanja nadvor od Francija, počnuvaat da se nadevaat deka ḱe možat da profitiraat od ovaa inicijativa. Ova e ušte poveḱe taka bidejḱi, so francuskata poddrška dadena od Luj XVI, nekolku godini prethodno, novite Soedineti Državi na Severna Amerika ja pronajdoa svojata nezavisnost, osloboduvajḱi se od dominacijata na Anglija. Slobodata beše na marš i naskoro ḱe gi osvoi mnogu narodi. Kako znak na ova prijatelstvo, „ tie ḱe si ispraḱaat podaroci eden na drug “. Eden od ovie podaroci beše francuskiot podarok za Amerikancite na „Statuata na slobodata“, podignata vo 1886 godina na ostrov sproti Njujork. Amerikancite vozvratija na gestot nudejḱi replika, koja, podignata vo 1889 godina, se naoǵa vo Pariz na ostrov vo sredinata na Sena, vo blizina na Ajfelovata kula. Bog se nasočuva kon ovoj vid podarok, koj go otkriva spodeluvanjeto i razmenata što go sočinuva prokletstvoto na prekumernata sloboda što ima za cel da gi ignorira svoite duhovni zakoni.

Stih 11: „ I po tri i pol dena vleze vo niv životen duh od Boga, i tie zastanaa na noze; i golem strav gi obzede onie što gi gledaa. “

Na 20 april 1792 godina, Francija beše pod zakana od Avstrija i Prusija i go sobori svojot kral, Luj XVI, na 10 avgust 1792 godina. Revolucionerite pobedija kaj Valmi na 20 septemvri 1792 godina. Kralot Luj XVI beše poguben na gilotina na 21 januari 1793 godina. Diktatorot Robespjer i negovite prijateli bea pogubeni na gilotina na 28 juli 1794 godina. „Konvencijata“ beše zameneta so „Direktoriumot“ na 25 oktomvri 1795 godina. Dvata „terori“ od 1793 i 1794 godina traeja zaedno samo edna godina. Pomeǵu 20 april 1792 godina i 25 oktomvri 1795 godina, go najdov tokmu ovoj period od „ tri i pol dena “ prorokuvan ili „tri i pol godini“ realen. No, mislam deka vremetraenjeto nosi i duhovna poraka. Ovoj period pretstavuva polovina nedela, što može da predizvika aluzija na zemnata služba na Isus Hristos, koja traela točno „tri i pol proročki dena“ i završila so smrtta na Mesijata Isus Hristos. Duhot go sporeduva negovoto dejstvuvanje so ona na Biblijata, negovite „ dvajca svedoci “, koi isto taka dejstvuvale i poučuvale pred da bidat izgoreni na Ploštadot na revolucijata vo Pariz. So ovaa sporedba, Biblijata, ovaa vera, se identifikuva so Isus Hristos, koj vo nea e povtorno raspnat i „ proboden “, kako što pokažuva Otk. 1:7. Poplavata od krvoprolevanje završila užasnuvajḱi go francuskiot narod. Isto taka, po pogubuvanjeto na negoviot vodač na Krvavata konvencija, Maksimilijan Robespjer, i negovite prijateli Kuton i Sen-Žist, završile kratki i sistematski egzekucii. Božjiot Duh ja razbudil duhovnata žed kaj luǵeto, a praktikuvanjeto na religijata stanalo legalno, a pred sč, slobodno. Spasitelniot „strav od Boga“ povtorno se pojavi i interesot za Biblijata povtorno se razgore, no do krajot na svetot ḱe se borime i ḱe se natprevaruvame so nego filozofskite knigi napišani od slobodni misliteli čij grčki model e izvor na site negovi različni formi.

Stih 12: „ I čuja glas od neboto kako im veli: „Iskačete se vamu!“ I se iskačija na neboto vo oblak, i gi vidoa nivnite neprijateli. “

Ovaa božestvena izjava se odnesuva na bibliskite „ dvajca svedoci “ po 1798 godina.

Sporedbata so Isus prodolžuva, bidejḱi tokmu toj beše onoj kogo negovite izbranici go vidoa (po prorokot Ilija) kako se voznesuva na neboto pred nivnite oči. No, za vozvrat, negovite izbranici od poslednoto vreme ḱe go storat istoto. Nivnite neprijateli isto taka ḱe gi vidat kako se voznesuvaat na neboto vo oblakot kade što Isus ḱe gi privleče kon sebe. Poddrškata što Bog ja dava na svojata kauza e ista, za Isus Hristos, negovite izbranici, a vo ovoj kontekst na Francuskata revolucija, i za Biblijata po 1798 godina. Za da se potvrdi krajot na prorečenoto vremetraenje od „ 1260 dena “ - godini, vo 1799 godina, papata Pij VI počina vo pritvor vo Valens-sur-Ron, so što se ovozmoži, pomeǵu 1843-44 i 1994 godina, dolg period na mir od 150 godini prorečen vo forma na „ pet meseci “ vo Otk. 9:5-10. Smrtta na Luj XVI, krajot na monarhijata i smrtta na zarobeniot papa zadavaat smrtonosen udar na religioznata netolerancija na „ dzverot što izleguva od moreto “ vo Otk. 13:1-3. Konkordatot na Direktoriumot ja lekuva svojata rana, no poveḱe nema korist od uništenata kralska poddrška, poveḱe nema da progonuva sč do vremeto na krajot koga protestantskata netolerancija ḱe se pojavi pod imeto „ dzverot što se kreva od zemjata “ vo Otkrovenie 13:11.

Stih 13: „ Vo toj čas imaše golem zemjotres, i edna desetina od gradot padna; i vo zemjotresot zaginaa sedum iljadi luǵe, a ostanatite se isplašija i Mu oddadoa slava na nebesniot Bog. “

Vo toa vreme ( toj čas ) se ispolni, vo duhovna forma, „ zemjotresot “ veḱe prorečen so ispolnuvanjeto na onoj od Lisabon vo 1755 godina, zasegnat vo temata na „ šestiot pečat “ od Apostolski 6:12. Spored Božjiot Duh, gradot Pariz izgubil „ edna desettina “ od svoeto naselenie. No, drugo značenje može da se odnesuva, spored Dan. 7:24 i Apostolski 13:1, na desettiot del od „ desette rogovi “ ili zapadnite hristijanski kralstva podloženi na papskiot rimokatolicizam. Francija, koja Rim ja smeta za „najstarata ḱerka“ na Rimokatoličkata crkva, paǵa vo ateizam, ja lišuva od nejzinata poddrška i odi dotamu što go uništuva nejziniot avtoritet. Četvrtata truba go otkri toa, „ edna tretina od sonceto e pogodena “; Porakata „ sedum iljadi luǵe bea ubieni vo ovoj zemjotres “ go potvrduva ova velejḱi: mnoštvo ( iljada ) religiozni „ maži “ ( sedum: religiozno osvetuvanje na vremeto), bea ubieni vo ovoj politički i opštestven zemjotres.

Stih 14: „ Vtorata maka pomina; ete, tretata maka doaǵa brzo. “ „.

Taka, intenzivnoto prolevanje krv go razgore stravot od Boga, a „Užasot“ prestana , zamenet so imperijata na Napoleon I , „ orelot “ koj gi objavuva poslednite tri „ trubi “, tri „ golemi maki “ za žitelite na zemjata. Bidejḱi objavata sledi po Francuskata revolucija od 1789 do 1798 godina, „ vtorata maka “ što ě se pripišuva vo stih 14 ne može direktno da ja zasega. No, za Duhot, toa e sredstvo koe ni kažuva deka nova forma na Francuskata revolucija ḱe se pojavi neposredno pred vraḱanjeto vo slava na Isus Hristos. Sega, spored Otkrovenie 8:13, „ vtorata maka “ jasno se odnesuva na temata na 6-ta truba od Otk. 9:13 koja, tokmu, ḱe „ ubie edna tretina od luǵeto “ pred da se vrati Isus Hristos za da se odmazdi za nepravednata osuda na svoite verni slugi so istrebuvanje na nivnite smrtni neprijateli, poslednite buntovnici. Možeme da razbereme deka, kako masakrot predizvikan od francuskite revolucioneri, Bog go organizira masakrot na Tretata svetska vojna, ovoj pat nuklearen, koj značitelno ḱe go namali brojot na žiteli na zemjata, pred nejzinoto celosno eliminiranje, što ḱe go vrati nejziniot originalen „ bezdenski “ izgled, po poslednata destruktivna intervencija na Isus Hristos.

Dvojnoto značenje na „ vtorata taga “ ja povrzuva četvrtata truba so šestata od duhovna pričina. Strukturata na Otkrovenieto go deli vremeto na hristijanskata era na dva dela. Vo prviot, „ tagata “ gi kaznuva vinovnite kazneti pred 1844 godina, a vo vtoriot, onie kazneti po 1844 godina, neposredno pred krajot na svetot. Sega, dvete kazneni dejstva go delat značenjeto što Bog go dava na svojata četvrta kazna vo Levit 26:25: „ Ḱe go ispratam mečot što ḱe go odmazdi Mojot zavet “. Prvata kazna gi pogodi onie koi ne ja primija porakata za Reformacijata, deloto podgotveno od Isus za svoite izbranici, a vtorata, onie koi ne odgovorija na Božjiot uslov da ja završat ovaa Reformacija od 1843 godina pa natamu. Otkrienata svetlina so koja Bog ja gradi ovaa trajna Reformacija ḱe bide pretstavena do časot koga ḱe završi vremeto na proba.

So pregled na rabotite i postapkite što Bog im gi pripišal na luǵeto od Francuskata revolucija od 1789 do 1795 godina, gi naoǵame onie što toj može da im gi pripiše na zapadnite luǵe od poslednite denovi. Go naoǵame istiot prezir, istata bezbožnost i omraza kon religioznite uredbi i kon onie što gi poučuvaat; odnesuvanje koe ovoj pat e rezultat na izvonredniot razvoj na naukata i tehnologijata. Vo tekot na godinite na mir, ateizmot i lažnata religija go osvoija zapadniot svet. Zatoa, Bog ima dobra pričina da ni ponudi, za ovaa tema, dvojno čitanje; odnesuvanjeto na „ preživeanite “ ja pravi glavnata razlika pomeǵu revolucionernata era i naučnoto vreme na poslednite denovi na čoveštvoto. Za da bideme pojasni, spored Otk. 11:11-13, „ preživeanite “ od prvoto čitanje koe se odnesuva na „ četvrtata truba “ „ se pokajaa “, dodeka „ preživeanite “ od vtoroto koe se odnesuva na „ šestata truba “ „ ne se pokajaa “, spored Otk. 9:20-21.

 

Tretata „ golema teškotija “ (za grešnicite): Slavnoto vraḱanje na Hristos Odmazdnikot

Stih 15: „ Sedmiot angel zatrubi. I silni glasovi se slušnaa na neboto, velejḱi: ‚Carstvata na ovoj svet stanaa carstva na našiot Gospod i na Negoviot Hristos, i Toj ḱe caruva vo večni vekovi ‘.“

Poslednata tema na poglavjeto e onaa na „ sedmata truba “ koja go označuva, ve potsetuvam, momentot koga nevidliviot tvorec Bog se pravi vidliv za očite na svoite neprijateli, potvrduvajḱi go Otk. 1:7: „ Ete, doaǵa so oblaci i sekoe oko ḱe go vidi, duri i onie što go probodoa “. „ Onie što go probodoa “, koi go probodoa Isus, se negovite neprijateli od site epohi na hristijanskata era, vklučitelno i onie od poslednata. Tie go probodoa progonuvajḱi gi negovite verni učenici, za koi toj izjavi: „ Kolku pati što mu go napravivte toa na eden od ovie najmali od ovie Moi braḱa, Mi go napravivte (Mat. 25:40).“ Od neboto, glasni glasovi se krevaat za da go proslavat nastanot. Ova se žitelite na neboto koi veḱe se izrazija da go proslavat proteruvanjeto od neboto na ǵavolot i negovite demoni od strana na pobedničkiot Hristos, narečen „ Mihail “ vo Otk. 12:7 do 12. Tie učestvuvaat vo radosta na izbranite, za vozvrat oslobodeni i pobednički od Isus Hristos. Istorijata na zemniot grev ḱe prestane poradi nedostatok na grešnici uništeni od ustata na božestveniot Hristos. Ǵavolot, „ knezot na ovoj svet “ spored Isus, go gubi svoeto vladeenje so grešniot svet uništen od Boga. Toj ḱe ostane ušte iljada godini na pustata zemja bez da mu našteti na nikogo, čekajḱi go svoeto celosno eliminiranje na posledniot sud so site drugi grešnici koi Bog ḱe gi voskresne za taa cel.

 

Golemata nebesna sreḱa na izbranite iskupeni so krvta na Isus Hristos

Stih 16: „ I dvaeset i četirite starešini, koi sedea pred Boga na svoite prestoli, padnaa ničkum i Mu se poklonija na Boga “.

Izbranite vlegle vo nebesnoto carstvo Božjo, sednati na prestoli vo prisustvo Božjo, tie ḱe vladeat ili ḱe gi sudat zlite spored Otk. 20:4. Ovoj stih go evocira kontekstot na nebesniot početok na iskupenite od Otk. 4. Ovoj stih ja pretstavuva formata što mora da ja ima vistinskoto obožavanje na Boga. Poklonuvanjeto, na kolena, so liceto kon zemjata, e formata legitimirana od Boga.

Stih 17: „ Velejḱi: Ti blagodarime, Gospodi Bože Sedržitelu, Koj si i Koj beše, zašto ja zede Tvojata golema sila i se zacari. “

Iskupenite ja obnovuvaat svojata blagodarnost i se poklonuvaat pred Isus Hristos, „ Semoḱniot Bog Koj e i Koj beše “ „ i Koj dojde “, kako što e objaveno vo Otk. 1:4. „ Ja osvoi svojata golema sila “ od koja se otkaža za da gi spasiš svoite izbranici i gi iskupi nivnite grevovi so svojata smrt vo tvojata služba kako „ Jagne “; „ Božjoto Jagne koe gi zema grevovite na svetot “ . Ja „ ja osvoi svojata carstvo “; predloženiot kontekst e navistina onoj kade što Duhot go odnese Jovan vo Otk. 1:10; istorijata na Hristovoto sobranie na zemjata e vo minatoto. Vo ovaa faza, „ sedumte sobranija “ se zad izbranite. Vladeenjeto na Isus, predmetot na nadežta na verata na izbranite, stana realnost.

Stih 18: „ Narodite se razgnevija; i dojde Tvojot gnev, i dojde vremeto da im sudiš na mrtvite, da gi nagradiš Tvoite slugi, prorocite, svetiite i onie što se bojat od Tvoeto ime, mali i golemi, i da gi uništiš onie što ja uništuvaat zemjata. “

naoǵame mnogu korisni informacii za nizata prorečeni nastani . 6-ti truba ubiena edna tretina od čoveštvoto , odnosno „ narodite se razgnevija “, i pred naši oči, vo 2020-2021 godina, sme svedoci na pričinite za ovaa iritacija: Kovid-19 i ekonomskata propast što ja predizvika, islamskata agresija i vednaš, ruskata ofanziva so svoite sojuznici. Po ovoj užasen i destruktiven konflikt, po proglasuvanjeto na zakonot za nedela od strana na „ dzverot na zemjata “, odnosno protestantskata i katoličkata koalicija na amerikanski i evropski preživeani, Bog gi izlea vrz niv „ sedumte posledni zla na svojot gnev “ opišani vo Otk. 16. Vo vremeto na sedmiot, Isus se pojavi za da gi spasi svoite izbrani i da gi uništi padnatite. Potoa doaǵa programata podgotvena za „ iljada godini “ od sedmiot milenium. Na neboto, spored Otk. 4:1, ḱe se sluči sudot na zlite: „ i dojde vreme da se sudat mrtvite “. Svetite ja dobivaat svojata nagrada: večniot život veten od Isus Hristos na svoite izbrani. Tie konečno ja dobivaat utrinskata dzvezda i krunata vetena na izbranite što ḱe se najdat kako pobednici vo borbata na verata: „ da gi nagradiš tvoite slugi prorocite “. Bog ovde potsetuva na važnosta na proroštvoto za site vekovi (spored 2 Pet. 1:19) i pokonkretno vo poslednite denovi. „Svetiite i onie što se bojat od Tvoeto ime “, odnosno onie što pozitivno odgovorile na porakite na trite angeli od Otk. 14:7 do 13; prvata od niv potsetuva na mudrosta što se sostoi vo stravot od Nego, počituvanjeto na Nego i neosporuvanjeto na Negovite zapovedi, velejḱi: „ Bojte se od Boga i oddajte Mu slava “, vo negoviot aspekt na Boga tvorecot, „ zašto dojde časot na Negoviot sud, i poklonete se na Onoj što gi sozdade neboto, moreto, zemjata i izvorite na voda “.

Stih 19: „ I se otvori hramot Božji na neboto, i se vide vo hramot Negoviot kovčeg na zavetot. I imaše molnji, glasovi, grmotevici, zemjotres i golem grad. “

Site temi diskutirani vo ovaa kniga Otkrovenie se spojuvaat okolu ovoj istoriski moment na golemoto slavno vraḱanje na našiot božestven Gospod Isus Hristos. Ovoj stih e nasočen kon kontekstot kade što se ispolneti i dopolneti slednite temi:

Otkrovenie 1: Adventizam:

Stih 4: „ Jovan do sedumte crkvi što se vo Azija: blagodat vam i mir od Onoj što e, i Koj beše, i Koj ḱe dojde ; i od sedumte duhovi što se pred Negoviot prestol. “

Stih 7: „ Ete, doaǵa so oblaci . I sekoe oko ḱe go vidi, i onie što go probodoa. I site pleminja na zemjata ḱe zaridaat poradi nego. Da, amin! “

Stih 8: „ Jas sum Alfa i Omega, veli Gospod Bog, Koj e, Koj beše i Koj ḱe dojde , Sedržitelot. “

Stih 10: „ Bev vo Duhot vo Gospodoviot den i slušnav zad sebe silen glas, kako od truba, “

Otk. 3: Sedmoto sobranie: kraj na „ laodikiskata “ era (= suden narod).

Otk. 6:17: Golemiot den na Božjiot gnev protiv nepokornite luǵe „ zašto dojde golemiot den na Negoviot gnev , i koj ḱe može da se održi? “

Otk. 13: „ dzverot što izleguva od zemjata “ (protestantska i katolička koalicija) i nejziniot nedelen zakon; stih 15: „ I mu beše dadena moḱ da ě dade život na likot na dzverot, za likot na dzverot da progovori i za da napravi site što nema da se poklonat na likot na dzverot da bidat ubieni. “

 

Otk. 14: Dvete temi za „ žetvata “ (krajot na svetot i voshitot na izbranite) i „ berbata “ (masažite na lažnite pastiri od strana na nivnite zavedeni i izmameni sledbenici).

 

Otk. 16: Stih 16: „ golemiot den na bitkata Armagedon “

 

                Božjata direktna i vidliva intervencija , „ i imaše molnji, glasovi, grmotevici i zemjotres “, veḱe citirani vo Otk. 4:5 i 8:5. No, tuka Duhot dodava „ i golem grad “; „ grad “ so koj se završuva temata na sedmata od „ sedumte posledni zla “ vo Otk. 16:21.

                Kontekstot na vraḱanjeto na Isus Hristos e zatoa obeležan so najnovata adventistička tema koja ovoj pat , vo proletta 2030 godina, go nosi vistinskoto spasenie ponudeno na izbranite, dobieno so krvta proleana od Isus Hristos. Toa e časot na negovata konfrontacija so buntovnicite koi se podgotvuvaat da gi ubijat negovite izbranici koi ja odbivaat rimskata nedela i ja održuvaat svojata vernost kon sabotata osvetena od Boga od prvata nedela od negovoto sozdavanje na svetot. „ Šestiot pečat “ od Otkrovenie 6 go ilustrira odnesuvanjeto i užasot na ovie buntovnici fateni od Gospod na delo na nameren genocid vrz negovite blagosloveni i sakani izbranici. Temata na nesoglasuvanjeto e evocirana vo ovoj stih 19. Toa e božestveniot zakon začuvan vo „kovčegot na svedoštvoto “ vo najsvetoto mesto na šatorot i evrejskiot „ hram “. Kovčegot go dolži svojot prestiž i svojata mnogu visoka svetost samo na faktot deka gi sodrži pločite na zakonot vrežani od prstot na samiot Bog, lično, vo prisustvo na Mojsej, negoviot veren sluga. Biblijata ni ovozmožuva da razbereme što go predizvikuva užasot kaj buntovnicite vo vremeto na vraḱanjeto na Isus Hristos. Zašto ova e ona što go objavuvaat stihovite od 1 do 6 od Psalm 50:

„ Psalm od Asaf. Bog, Bog, Jahve, zboruva i ja povikuva zemjata, od izgrejsonce do zajdisonce. Od Sion, sovršenstvoto na ubavinata, Bog sjae. Našiot Bog doaǵa, nema da molči; pred Nego ogan što gori, a okolu Nego silna bura . Toj vika kon nebesata gore i kon zemjata, za da im sudi na Svoite luǵe : Soberete gi Moite sveti kaj Mene, koi sklučija zavet so Mene preku žrtva! - I nebesata ḱe ja objavat Negovata pravednost , zašto Bog e sudija . “

Vo kontekst na teror, buntovnicite ḱe go vidat tekstot na četvrtata od Desette Božji zapovedi prikažan na neboto so ogneni bukvi. I preku ova božestveno dejstvo, tie ḱe znaat deka Bog gi osuduva na prvata i „ vtorata smrt “.

Ovoj posleden stih od temata na „ sedmata truba “ ja otkriva i potvrduva važnosta što Bog mu ja dava na svojot zakon, koj e osporen od buntovnoto lažno hristijanstvo. Božestveniot zakon e omalovažen pod izgovor na navodno sprotivstavuvanje pomeǵu zakonot i blagodatta. Ovaa greška e rezultat na pogrešno tolkuvanje na zborovite što gi kažal apostol Pavle vo negovite pisma. Zatoa, ovde ḱe gi otfrlam site somneži so toa što ḱe dadam jasni i ednostavni objasnuvanja. Vo Rimjanite 6, Pavle gi sporeduva onie što se „ pod zakonot “ so onie što se „ pod blagodat “, edinstveno poradi kontekstot na negovoto vreme koga započnuva noviot zavet. So formulata „ pod zakonot “, toj se osvrnuva na Evreite od stariot zavet koi go otfrlaat noviot zavet zasnovan na sovršenata pravednost na Isus Hristos. I se osvrnuva na izbranite koi vleguvaat vo ovoj nov zavet spored formulata „ so zakonot “. Zašto ova e korista što ja nosi blagodatta, vo čie ime Isus Hristos, vo Svetiot Duh, im pomaga na svoite izbranici i gi uči da go sakaat i da go počituvaat svetiot božestven zakon. So toa što mu se pokoruva, toj potoa e „ so zakonot “ i bidejḱi e „ pod blagodat “, toj ne e nitu „ pod zakonot “. Povtorno se seḱavam deka Pavle veli za božestveniot zakon deka e „ svet i deka zapovedta e pravedna i dobra “; što go spodeluvam so nego vo Isus Hristos. Dodeka Pavle go osuduva grevot, obiduvajḱi se da gi ubedi svoite čitateli deka poveḱe ne smeat da grešat bidejḱi se vo Hristos, sovremenite buntovnici gi koristat negovite tekstovi za da mu se sprotivstavat pravejḱi go Isus Hristos, kogo go tvrdat, „ sluga na grevot “ vospostaven od Rim na 7 mart 321 godina. Dodeka Pavle izjavil vo Galatjanite 2:17: „ No, ako barame da bideme opravdani preku Hristos, ako i nie samite se smetame za grešnici , dali Hristos e služitel na grevot?“ Daleku od toa ! » Da ja zabeležime važnosta na preciznosta, „ daleku od toa“ „, koe ja osuduva religioznata koncepcija na lažnata, buntovna moderna hristijanska vera, i toa od 7 mart 321 godina, datumot koga rimskiot „ grev “ vlegol vo zapadnata i istočnata hristijanska vera preku avtoritetot na paganskiot rimski imperator, Konstantin I.

Vo ovoj kontekst na „ sedmata truba “, prvite šest iljadi godini izdvoeni od Bog za negoviot izbor na zemnite izbranici, vo negoviot vkupen proekt od sedum iljadi godini, završuvaat. Potoa se otvora sedmiot milenium, ili „ iljada godini “ od Otk. 20, posveten na nebesniot sud na buntovnicite od strana na izbranite iskupeni od Isus Hristos, temata na Otk. 4.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 12 : Golemiot centralen plan

 

Ženata – Rimskiot agresor – Ženata vo pustinata – Zagradi: Borba vo rajot – Ženata vo pustinata – Reformacijata – Ateizam-

Adventističkiot ostatok

 

Pobedničkata žena, nevestata Hristova, Jagneto Božjo

Stih 1: „ Golem znak se pojavi na neboto: žena oblečena vo sonce, so mesečina pod nozete, a na glavata kruna od dvanaeset dzvezdi. “

I ovde, nekolku temi se sledat edna po druga vo nekolku sliki ili sceni. Prvata slika go ilustrira Izbraniot sobor koj ḱe ima korist od pobedata na Isus Hristos, negovata edinstvena Glava, spored Efesjanite 5:23. Pod simbolot na „ žena “, „ Nevestata “ Hristova e obvitkana vo „ sonceto na pravednosta “ prorečeno vo Mal. 4:2. Vo dvojna primena, „ mesečinata “, simbol na temninata, e „ pod nejzinite noze “. Ovie neprijateli se istoriski i hronološki Evreite od stariot zavet i padnatite hristijani, katolici, pravoslavni, protestanti i adventisti od noviot. Na nejzinata glava, „ kruna od dvanaeset dzvezdi “ ja simbolizira nejzinata pobeda vo zavetot na Boga, 7, so čovekot, 5, što znači brojot 12.

 

Progonuvanata žena pred konečnata pobeda

Stih 2: „ Taa beše bremena i vikaše, boleše i beše vo maki pri poroduvanje .

Vo stih 2, „ makite pri poroduvanje “ se odnesuvaat na zemnoto progonstvo što mu prethodelo na vremeto na nebesnata slava. Ovaa slika ja upotrebil Isus vo Jovan 16:21-22: „ Ženata što raǵa ima taga, zašto došol nejziniot čas; no koga ḱe se porodi, poveḱe ne se seḱava na makata, od radost što se rodil čovek na svetot.“ Taka i vie sega imate taga; no Jas povtorno ḱe ve vidam, i vašeto srce ḱe se raduva, i vašata radost nikoj nema da vi ja odzeme .

 

Paganskiot progonitel na ženite: Rim, golemiot carski grad

Stih 3: „ I drug znak se pojavi na neboto: i ete, golem crven zmev, so sedum glavi i deset rogovi, a na glavite sedum kruni. “

Stih 3 go identifikuva negoviot progonitel: ǵavolot, se razbira, no toj dejstvuva preku zemski telesni sili koi gi progonuvaat izbranite, spored negovata volja. Vo svoeto dejstvuvanje, toj koristi dve posledovatelni strategii: onaa na „ zmejot “ i onaa na „ zmijata “. Prvata, onaa na „ zmejot “, e otvoreniot napad što go koristi paganskiot imperijalen Rim. Taka, gi naoǵame simbolite što veḱe se videni vo Dan. 7:7 kade što Rim se pojavil vo forma na četvrto monstruozno životno so „ deset rogovi “. Paganskiot kontekst e potvrden so prisustvoto na „ dijademite “ koi tuka se postaveni na „ sedumte glavi “, simbolot na rimskiot grad spored Otk. 17. Ovaa preciznost zaslužuva naše celosno vnimanie, bidejḱi ni ukažuva, sekoj pat koga ovaa slika e pretstavena, so postavuvanjeto na „ dijademite “, na prorokuvaniot istoriski kontekst.

 

Religiozniot progonitel na ženite: Papskiot katolički Rim

Stih 4: „ Negovata opaška vlečeše tretina od nebesnite dzvezdi i gi frli na zemjata. I zmevot stoeše pred ženata, koja trebaše da rodi, za da go progolta nejzinoto dete koga ḱe rodi. “

Ovoj stih povtorno, pod novi simboli, ja prezema porakata od Otk. 11:1 do 3 kade što papskiot Rim e ovlasten od Boga, pod titulata „ stap “, da „ go gazi pod noze svetiot grad 42 meseci “.

Vo Knigata na prorok Daniel, „ desette rogovi “ na Rimskoto Carstvo trebalo da bidat nasledeni od papskiot „ mal rog “ (od 538 do 1798 godina). Ova nasleduvanje e potvrdeno ovde vo Otkrovenie 12, stih 4.

Terminot „ opaška “ koj gi targetira lažnite „ proročica  „ Jezavela “ od Otk. 2:20, go ilustrira ova niza na lažnohristijanski papski religiozen Rim. Obvinenieto navedeno vo Dan. 8:10 e tuka obnoveno. Žrtvite na nejzinite itrini i zaveduvanja dostojni za „ zmijata “ od Bitie, se zgazeni pod simbolot na „ dzvezdite nebesni “, odnosno pod titulata „ graǵani na carstvoto nebesno “ što Isus im ja pripišuva na svoite učenici. „ Tretina e vovlečena vo nejziniot pad “. Tretata ne se naveduva poradi nejzinoto bukvalno značenje, tuku, kako i nasekade vo proroštvata, kako značaen del od vkupniot broj na testirani hristijani. Žrtvite duri možat da go nadminat ovoj del od bukvalna tretina.

Stih 5: „ I taa rodi sin, koj ḱe vladee nad site narodi so železen žezol. I nejzinoto dete beše grabnato pri Boga i pri Negoviot prestol. “

Vo dvojna primena, proroštvoto potsetuva kako ǵavolot se borel za kauzata na Mesijata od negovoto raǵanje do negovata pobednička smrt. No, ovaa pobeda e pobeda na prvorodeniot, po kogo site negovi izbranici ḱe uspeat, za da ja prodolžat istata borba sč dodeka ne se postigne konečnata pobeda. Vo toj moment, primajḱi nebesno telo, tie ḱe go spodelat so nego negoviot sud nad zlite i tamu, zaedno, „ ḱe vladeat so narodite so železen žezol “ koj ḱe ja dade presudata za „ makite na vtorata smrt “ na posledniot sud. Iskustvoto na Hristos i ona na negovite izbranici se spojuvaat vo edno zaedničko iskustvo, a slikata na „ deteto grabnato kaj Boga i kaj negoviot prestol “, odnosno na neboto, e onaa na zemnoto „izbavuvanje“ na izbranite što ḱe se ostvari vo 2030 godina, pri vraḱanjeto na odmazdnikot Hristos. Tie ḱe bidat izbaveni od „ makite na poroduvanje „. Deteto e simbol na avtentično, uspešno i pobedonosno hristijansko preobraḱanje.

Stih 6: „ A ženata izbega vo pustinata, kade što imaše mesto prigotveno od Boga, za da ja hranat tamu iljada dveste i šeeset dena. “

Progonuvanoto Sobranie e mirno i nevooruženo, negovoto edinstveno oružje e Biblijata, Božjata Reč, mečot na Duhot, može da izbega samo pred svoite agresori. Stih 6 potsetuva na vremeto na progonuvačkiot papski vladeenje za vreme na „ 1260 proročki denovi“ ili 1260 realni godini spored zakonot na Ezekiel 4:5-6. Ova vreme e za hristijanskata vera vreme na bolno iskušenie sugerirano so spomenuvanjeto na zborot „ pustina “ kade što e „vodena od Bog“. Taka, taa ja deli makata na „ dvajcata svedoci “ od Otkrovenie 11:3. Vo Dan. 8:12, ovaa božestvena presuda e formulirana vaka: „ vojskata beše izbavena so večniot poradi grevot “; grevot izvršen so napuštanje na počituvanjeto na sabotniot den za odmor od 7 mart 321 godina.

 

Otvoranje na zagradite: borba na neboto

Stih 7: „ I nastana vojna na neboto. Mihail i negovite angeli se borea protiv zmevot. I zmevot i negovite angeli se borea protiv nego. “

Najavenoto voznesenie na svetiite zaslužuva objasnuvanje što Duhot ni go pretstavuva vo eden vid zagrada. Toa ḱe bide ovozmoženo poradi pobedata na Isus Hristos nad grevot i smrtta. Ovaa pobeda beše potvrdena po negovoto voskresenie, no Duhot ni gi otkriva tuka posledicite što gi imaše za žitelite na neboto koi do toj moment bea vo kontakt so demonite i samiot Satana.

Mnogu važno : ovoj nebesen konflikt, nevidliv za čovečkite oči, frla svetlina vrz značenjeto na enigmatskite zborovi što gi izgovoril Isus koga bil na zemjata. Vo Jovan 14:1-3, Isus rekol: „ Da ne se voznemiruvaat vašite srca. Veruvajte vo Boga i veruvajte vo Mene. Vo domot na Mojot Otec ima mnogu živeališta. Ako ne beše taka, ḱe vi kažev: Odam da vi prigotvam mesto . A koga ḱe otidam i vi prigotvam mesto , povtorno ḱe dojdam i ḱe ve zemam kaj Sebe, za da bidete i vie kade što sum Jas. “ Značenjeto dadeno na „ podgotovkata “ na ova „ mesto “ ḱe se pojavi vo stihot što sledi.

Stih 8: „ No tie ne pobedija, nitu im se najde poveḱe mesto na neboto. “

Ovaa nebesna vojna nema ništo zaedničko so našite zemski vojni; taa ne predizvikuva vednaš smrt, a dvata sprotivstaveni tabora ne se ednakvi. Golemiot tvorec Bog, koj se pretstavuva vo smireniot i bratski aspekt na arhangelot „ Mihail “, e sč ušte semoḱniot Bog pred kogo site negovi suštestva treba da se poklonat i da mu se pokorat. Satanata i negovite demoni se meǵu tie buntovni suštestva, koi se pokoruvaat samo pod prinuda, i konečno, ne možat da odoleat i se prinudeni da se pokorat, koga golemiot Bog gi isteruva od neboto so svojata semoḱ. Za vreme na negovata zemska služba, od Isus se plašele zlite angeli koi go poslušale i svedočele deka toj navistina e „ Sin Božji “ na božestveniot plan, narekuvajḱi go taka.

Vo ovoj stih Duhot precizira: „ nivnoto mesto poveḱe ne se naoǵaše na neboto “. Ova „ mesto “ što go zazemaa nebesnite buntovnici vo Božjeto carstvo moraše da se oslobodi za da može ova nebesno carstvo da bide „ pročisteno “ i „ podgotveno “ da gi primi Hristovite izbranici na denot na negovata posledna bitka protiv zemnite buntovnici pri negovoto doaǵanje vo slava. Togaš, zemajḱi gi svoite izbranici so sebe, „ tie sekogaš ḱe bidat so nego, kade i da e toj “, odnosno na pročistenoto nebo, taka „ podgotveno “ da gi primi. Delot od zemjata togaš ḱe bide pustoš od tipot prorokuvan so zborot „ bezdna “ od Bitie 1:2. Vo svetlinata na ovaa bitka, božestveniot spasonosen proekt e osvetlen i sekoj klučen zbor od negoviot plan go otkriva svoeto značenje. Ova e slučaj so ovie stihovi citirani vo Evreite 9:23: „ Zatoa beše potrebno, bidejḱi slikite Nebesnite raboti trebaše da se očistat na ovoj način, za da možat i samite nebesni raboti da se očistat so podobri žrtvi od ovie. » Taka, neophodnata „ povozvišena žrtva “ beše dobrovolnata smrt na Mesijata po ime Isus, ponudena za da gi iskupi grevovite na svoite izbranici, no pred sč, za da go dobie za svoite sozdanija i za sebe legitimnoto zakonsko pravo da gi osudi na smrt nebesnite i zemskite buntovnici. Na ovoj način „ nebesnoto svetilište Božjo beše „ pročisteno “, prvo, a potoa, pri vraḱanjeto na pobedonosniot Hristos, ḱe dojde redot na zemjata, koja toj ja označuva kako negovo „ podnožje na nozete “, no ne kako negovo „svetilište“ vo Isaija 66:1-2: „ Vaka veli Gospod: neboto e moj prestol, a zemjata e podnožje na nozete . Kakov dom možete da mi izgradite, ili kakvo mesto možete da mi napravite da živeam? Sč ova e napraveno od mojata raka i sč e sozdadeno, veli Jahve. Na ova ḱe gledam: na onoj što e smiren i pokaen vo duhot, na onoj što se boi od mojot zbor.“ „; ili, spored Ezekiel 9:4, za „ onie što vozdivnuvaat i plačat poradi storenite gnasotii “.

Stih 9: „ I beše isfrlen golemiot zmej, starata zmija, narečena ǵavol i satana, koja go zaveduva celiot svet; beše isfrlen na zemjata, i negovite angeli bea isfrleni so nego. “

Nebesnite suštestva bea prvite što imaa korist od duhovnoto čistenje što go prezede pobedničkiot Hristos. Toj gi istera ǵavolot i negovite angelski demoni od neboto, koi bea „ frleni “ na zemjata dve iljadi godini. Taka, ǵavolot go znae „vremeto “ što mu preostanuva nemu lično i na negovite demoni da dejstvuvaat protiv izbranite svetci i božestvenata vistina.

Zabeleška : Isus ne samo što im go otkril karakterot na Boga na čoveštvoto, tuku gi zapoznal i so ovoj strašen lik, ǵavolot, za kogo stariot zavet malku zboruval, ostavajḱi go rečisi neznaečki. Otkako Isus ja pobedil ǵavolot, borbata meǵu dvata tabora se zasilila poradi samoto ograničuvanje na demonite koi sega živeat nevidlivo meǵu luǵeto na zemjata i vo celata naša zemska dimenzija, koja gi vklučuva planetite i dzvezdite na neboto. Ova se edinstvenite vonzemjani vo našata zemska dimenzija.

Tuka moram da potsetam deka pravilnoto razbiranje na celokupniot proekt za spasenie na programata zamislena od Boga e ekskluzivna privilegija rezervirana za negovite izbranici. Zašto, lažnata vera se prepoznava po faktot deka sekogaš greši vo svoite tolkuvanja na negoviot proekt. Ova e dokažano ušte od vremeto koga Evreite, koi mu ja dale na Mesijata prorokuvale vo Svetoto Pismo ulogata na donesuvanje telesno izbavuvanje, dodeka Bog planiral samo duhovno izbavuvanje; ona od grevot. Slično na toa, denes, lažnata hristijanska vera čeka so vraḱanjeto na Isus Hristos, vospostavuvanjeto na negovoto carstvo i negovata moḱ na zemjata; raboti što Bog ne gi stavil vo svojata programa kako što nč uči negovoto proročko Otkrovenie. Naprotiv, negovoto slavno doaǵanje ḱe go označi krajot na nivniot život koj ostanal nositel na nivnite grevovi i celata nivna vina kon nego.

Izbranikot Hristov znae deka slobodniot život započnal na neboto i deka po zemskiot interludium što bil neophoden za sovršeno demonstriranje na negovata ljubov i pravda, Bog Tvorecot ḱe go prodolži životot na svoite sozdanija koi ostanale verni na neboto i na zemjata, večno vo svojot nebesen oblik. Nebesnite i zemskite buntovnici togaš ḱe bidat sudeni, uništeni i istrebeni.

 

Carstvoto nebesno e oslobodeno

Stih 10: „ I čuv silen glas kako veli na neboto: „Sega dojde spasenieto, silata i carstvoto na našiot Bog i silata na Negoviot Hristos, zašto e soboren obvinitelot na našite braḱa, koj gi obvinuvaše pred našiot Bog denje i noḱe. “

Ova „ Sega “ se odnesuva na datumot 7 april, 30-ti, prviot den od sedmicata što sledi po sreda, 3 april, vo koj, prifaḱajḱi go krstot, Isus go pobedi ǵavolot, grevot i smrtta. Na toj prv den od sedmicata, toj ě izjavi na Marija: „ Ne dopiraj me; sč ušte ne sum se voznesel kaj Mojot Otec “. Negovata pobeda sč ušte trebaše da se oficijalizira na neboto, i ottogaš, vo svojata božestvena semoḱ, pod negovoto povtorno otkrieno angelsko ime „ Mihail “, toj gi istera ǵavolot i negovite demoni od neboto. Važno e da se zabeleži citatot „ obvinitelot na našite braḱa, koj gi obvinuvaše pred našiot Bog denje i noḱe “. Ni go otkriva ogromnoto univerzalno bratstvo na Božjiot tabor, koj go deli svoeto otfrlanje na buntovničkiot tabor so izbranite na zemjata. Koi se ovie „ braḱa “? Onie na neboto i onie na zemjata, kako Jov, koj delumno e predaden na ǵavolot za da mu dokaže deka negovite „ obvinuvanja “ se neosnovani.

Stih 11: „ I tie go pobedija so krvta na Jagneto i so slovoto na svoeto svedoštvo, i ne go zasakaa svojot život do smrt. “

Modelot za koj se zboruva vo ovoj stih se naoǵa vo porakata od erata „ Smirna “, a ovaa poraka go označuva standardot na vera što go bara Isus Hristos za site prorokuvani vekovi do Negovoto slavno vraḱanje.

Pobedata na „ Mihail “, nebesnoto božestveno ime na našiot Spasitel Isus Hristos, gi opravduva negovite svečeni izjavi dadeni vo Matej 28:18-20: „ Isus im se približi i im reče: „ Dadena mi e seta vlast na neboto i na zemjata . Odete i naučete gi site narodi, krštevajḱi gi vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh, učejḱi gi da pazat sč što vi zapovedav. I, ete, Jas sum so vas vo site dni do svršetokot na vekot. ““

Taka, pri osnovanjeto na svojot prv zavet, Bog mu ja otkri na Mojsej istorijata na potekloto na našata zemna dimenzija, no samo nam, koi živeeme vo poslednite denovi na čoveštvoto, ni go otkriva razbiranjeto na svojot globalen plan za spasenie, zatvorajḱi ja zagradata za iskustvoto na zemniot grev, koe na krajot ḱe trae šest iljadi godini. Zatoa, so Boga go spodeluvame očekuvanjeto za večno povtorno obedinuvanje na site negovi verni nebesni i zemni izbranici. Zatoa, privilegija na izbranite e da go nasočat našeto vnimanie kon neboto i negovite žiteli. Zašto, od svoja strana, tie ne prestanale da se interesiraat za sudbinata na izbranite i našata zemna istorija, od sozdavanjeto do krajot na svetot, kako što e napišano vo 1. Korintjanite 4:9: „ Zašto mi se čini deka Bog nč napravi nas, apostolite, posledni, osudeni na smrt, na nekoj način, bidejḱi sme napraveni spektakl za svetot, za angelite i za luǵeto. “

 

Sostojbata so zemjišteto se vlošuva

Stih 12: „ Zatoa raduvajte se, nebesa i vie što živeete na niv! Teško na zemjata i na moreto! Zašto ǵavolot sleze kaj vas so golem gnev, bidejḱi znae deka ima kratko vreme. “

„ Žitelite na neboto “ bea prvite što se „ raduvaa “ na Hristovata pobeda. No, sprotivstavenosta na ovaa radost e zasiluvanje na „ teškoto “ za „žitelite na zemjata“ . Zašto ǵavolot znae deka e osuden na smrt so odložuvanje i deka ima „ malku vreme “ da dejstvuva protiv svojot plan za spasenie. Dejstvijata što gi izvršuva demonskiot logor ograničen na zemjata vo tekot na 2000 godini se otkrieni od Isus Hristos vo negovoto Otkrovenie ili Apokalipsa. Ova e temata na ova delo što go pišuvam za vas. I od 2018 godina, izbranite na Isus Hristos go spodelija ova znaenje za krajot na vremeto rezervirano za ǵavolot za negovoto delo na zaveduvanje; toa ḱe završi na proletta 2030 godina so slavnoto vraḱanje na nivniot božestven Učitel. Zagradata na ovaa tema završuva so stih 12.

Zatvoranje na zagradite za borbata na neboto

 

Obnovuvanje na temata za ženata što e vodena vo pustinata

 

Stih 13: „ Koga zmejot vide deka e frlen na zemjata, ja goneše ženata što go rodi maškoto dete. “

Ovaa zagrada mu dozvoluva na Duhot da se vrati na temata za papskoto vladeenje od stih 6. Terminot „ zmej “ vo ovoj stih sč ušte se odnesuva na samiot ǵavol, Satana. No, negovata borba protiv „ ženata “ se sproveduva preku rimska akcija, posledovatelno carska, a potoa papska.

Stih 14: „ I na ženata ě bea dadeni dve krilja od golem orel, za da može da odleta vo pustinata, na svoeto mesto, kade što ḱe se hrani za vreme, i vreminja, i polovina vreme, daleku od liceto na zmijata. “

Vo ovoj stih 14, toj ja prodolžuva porakata so naveduvanje na vremetraenjeto na papskoto vladeenje vo forma na „tri i pol godini“, „ vreme, vreminja i polovina vreme “, veḱe upotrebeni vo Dan. 7:25. Vo ova povtoruvanje, ḱe bidat otkrieni novi detali vo hronološki redosled na nastanite. Mora da se zabeleži eden detalj: „ zmevot “ od stih 4 e zamenet so „ zmija “ na ist način kako što „ zmevot “ od stih 3 e zamenet so „ opaška “ . Terminite „ zmija i opaška “ ni otkrivaat promena na aktivnite taktiki što Bog, „ golemiot orel “, gi inspirira kaj ǵavolot i negovite demoni. Po otvorenata agresija na „ zmevot “, sleduva lukavata i religiozna laga na „ zmijata “, koja se ispolnuva so papskoto vladeenje od 1260 prorokuvani godini. Spomenuvanjeto na „ zmijata “ mu dozvoluva na Boga da ni predloži sporedba so okolnostite na prvorodniot grev. Isto kako što Eva beše zavedena od „ zmijata “ preku koja ǵavolot se izrazi; „ Ženata “, „ Nevestata “ Hristova, e podložena na test na lažnite zborovi što ǵavolot ě gi iznesuva preku „ ustata “ na svoite agenti na papskiot rimokatolicizam.

Stih 15: „ I zmijata isturi od ustata svoja voda kako potok po ženata, za da ja odnese potokot. “

Stih 15 go ilustrira katoličkoto progonstvo na koe e podložena neverničkata hristijanska vera; kako „ vodite na reka “ koi „ odvlekuvaat “ sč što e na dofat. Rimokatoličkata papska „ usta “ gi započna svoite katolički, fanatični i surovi sojuzi protiv nivnite religiozni protivnici. Sovršenoto ostvaruvanje na ovaa akcija e sozdavanjeto na korpusot na „zmejovi“ od Luj XIV, sovetuvan od episkopot Le Telier. Ova voeno telo, sozdadeno za da sproveduva miren protestantski otpor , imalo cel da gi „ odvleče “ site slabi i krotki izbranici na Hristos vo negovite dogmi, prinuduvajḱi gi da izbiraat pomeǵu preobraḱanje vo katolicizam ili odveduvanje vo zarobeništvo ili smrt po užasna zloupotreba i tortura.

Stih 16: „ I zemjata ě pomogna na ženata, i zemjata ja otvori ustata svoja i ja progolta rekata što ja isfrli zmevot od ustata svoja. “

Duhot ni nudi dve preklopuvački tolkuvanja za ovoj eden stih. Zabeležete deka „ ženata “ i „ zemjata “ se tuka dva različni entiteti i deka „ zemjata “ može da ja simbolizira protestantskata vera ili bukvalno zemjata, počvata na našata planeta. Ova ḱe mu dade na ovoj stih dve tolkuvanja koi se sledat edno po drugo hronološki vo božestvenoto Otkrovenie.

Prva poraka: lažniot dzverski protestantizam : Po hronološki redosled, prvo, „ ženata “ odgovara na slikovitiot opis na mirnite protestanti na Reformacijata čija oficijalna „ usta “ (onaa na Martin Luter vo 1517 godina) gi osuduvaše katoličkite grevovi; što go opravda nivnoto ime: „protestantski“ ili onie koi protestiraat protiv katoličkata religiozna nepravda što greši protiv Boga i gi ubiva negovite vistinski slugi. Druga licemerna komponenta na protestantizmot simbolizirana so zborot „ zemja “ isto taka ja otvori svojata „ usta “ za da ja osudi katoličkata vera, no taa zede oružje i nejzinite nasilni udari „ progoltaa “ značaen del od borcite na katoličkite ligi. Zborot „ zemja “ ovde gi simbolizira poznatite „hugenoti“, protestantski borci od Sevenite i onie od voenite uporišta kako La Rošel za vreme na „religioznite vojni“ vo koi na Boga nitu mu služea nitu mu oddavaa počit dvete sprotivstaveni grupi borci.

Vtora poraka: mečot za odmazda na francuskiot nacionalen ateizam . Vo vtoro čitanje, i po hronološki redosled, ovoj stih 16 otkriva kako Francuskata revolucija celosno ḱe ja zafati papskata agresija na katoličkite monarhii. Ova e glavnata poraka na ovoj stih. I toa e ona što Bog ě ja dava na ulogata na „ 4-tiot truba „od Otk. 8:12 i „ dzver što izleguva od bezdnata “ od Otk. 11:7, po analogija so Lev. 26:25, doaǵa, veli Bog, kako „ meč, za da go odmazdi Mojot zavet “ predaden od buntovnite katolički grešnici. Ovaa slika se bazira na kaznata na buntovnikot „ Korej “ vo 4. Moj. 16:32: „ Zemjata ja otvori ustata i gi progolta, niv i nivnite kuḱi, so site luǵe na Korej i so site nivni dobra “. Vo sovršena harmonija so božestvenoto Otkrovenie i istoriskoto ispolnuvanje, ovaa sporedbena slika potsetuva na otfrlanjeto na božestveniot zakon od strana na buntovnicite vo obete situacii.

 

Posledniot neprijatel na zmejot : Adventističkiot ostatok od ženi

Stih 17: „ I zmevot se razgnevi na ženata i otide da vojuva protiv ostatokot od nejzinoto seme, protiv onie što gi pazat Božjite zapovedi i go imaat svedoštvoto na Isusa Hrista. “

Preminuvajḱi vo tišina 150-godišnata aktivnost na protestantite pogodeni od božestvenata kletva, temata na „ 5-tata truba “, Duhot ja povikuva poslednata zemska bitka na ǵavolot i negovite nebesni i zemski poslušnici i ni gi pokažuva celite na nivnata zaednička omraza. Ovie posledni celi ḱe bidat Izbranite, poslednite potomci i naslednici na adventističkite pioneri od 1873 godina na koi im beše objaven ovoj posleden test spored Otkrovenie 3:10 . Pioneri čija misija ḱe ja završat, nosejḱi go istiot božestven blagoslov. Tie ḱe mora cvrsto i verno da ja poddržuvaat rabotata što Isus im ja doveril: odbivajḱi da go počituvaat na koj bilo način „ žigot na dzverot “, odnosno rimskata nedela, so toa što verno i bez ogled na cenata, ḱe go počituvaat sabotniot odmor, vo tekot na sabotata, vistinskiot sedmi den od sedmicata, od vremeto organizirano i vospostaveno od golemiot i semoḱen tvorec Bog. Ova e vistinata što se pojavuva vo ovoj opis na „ ostatokot od semeto na ženata “ vo ovoj stih: „ onie što gi pazat Božjite zapovedi “, desette, a ne devette; „ i koi cvrsto go držat svedoštvoto Isusovo “, zatoa što ne dozvoluvaat nikoj da im go odzeme; nitu „ zmejovi “, nitu „ zmii “. I ova „ svedoštvo Isusovo “ e najskapocenoto nešto vo postoenjeto, bidejḱi, spored Otk. 19:10, „ svedoštvoto Isusovo e duhot na proroštvoto “. Tokmu ova proročko svedoštvo go pravi „ nevozmožno ǵavolot da gi zavede izbranite “ na Hristos, Bogot na vistinata, kako što uči Matej 24:24: „ Zašto ḱe se pojavat lažni hristosi i lažni proroci i ḱe pokažat golemi znaci i čuda, za da gi zavedat, ako e možno , i izbranite “ .

 

Pobedata na Satanata e rečisi… celosna

Stih 18: „ I zastana na pesokot od moreto. “

Ovoj posleden stih ni pokažuva triumfalen ǵavol koj uspeal da gi vovleče vo svojot pad i smrtna osuda site hristijanski religiozni institucii što gi dominira i gi drži pod svoja vlast. Vo Isaija 10:22, Bog izjavuva: „ Iako tvojot narod Izrael e kako pesok morski, samo ostatok ḱe se vrati; uništuvanjeto e rešeno, ḱe se prelee so pravda “. Taka, spored ova proroštvo, na krajot na svetot, samo adventistite koi ne se soglasuvaat, koi go sočinuvaat „ ostatokot od ženata “, „ Izbraniot, Nevestata Hristova “ i duhovniot „Izrael “ Božji, ḱe izbegaat od ovaa satanska dominacija. Ve potsetuvam deka pod imeto „Adventist“, Duhot go definira standardot na verata za spasenie na poslednite izbrani od 1843 godina; vo 2020 godina, toa e religiozno odnesuvanje, no poveḱe ne e institucija što Bog ja osudil, osudil i otfrlil („ povratil “) vo 1994 godina.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 13 : Lažnite braḱa na hristijanskata religija

 

Dzverot od moreto - Dzverot od kopnoto

 

 

 

Brojot 13 pretstavuva za suevernite idolopoklonici sreḱna ili nesreḱna amajlija, vo zavisnost od mislenjata na sekoja ličnost i zemjata. Tuka, vo svoeto slavno Otkrovenie, Bog ni go otkriva svojot kod na broevi, baziran na broevite od 1 do 7 i nivnite različni kombinacii. Brojot 13 se dobiva so sobiranje na brojot „6“ - brojot na angelot Satana - i brojot „7“, brojot na Boga i zatoa na legitimnata religija vratena na Sozdatelot Bog vo Isus Hristos. Taka, vo ova poglavje ḱe gi najdeme „lažnite braḱa na hristijanskata religija“, no vistinski smrtni neprijateli na vistinskite izbranici. Ovaa „ pleska “ se krie meǵu „ dobroto zrno “ pod izmamnički religiozni pojavi što ova poglavje gi razotkriva.

 

Prviot dzver : koj izleguva od moreto

Prvata bitka na zmejot-zmija

Stih 1: „ I vidov dzver kako izleguva od moreto, so deset rogovi i sedum glavi , a na rogovite negovi deset kruni , a na glavite negovi...“ iminja na bogohulstvo “.

Kako što vidovme vo studijata na Otk. 10, vo ova poglavje gi naoǵame dvata takanarečeni hristijanski „ dzverovi “ od našata era. Prviot, „ koj izleguva od moreto “, kako vo Dan. 7:2, se odnesuva na katoličkata vera i nejzinoto progonuvačko vladeenje od „ 42 proročki meseci “ ili 1260 realni godini. Prezemajḱi gi simbolite na imperiite što mu prethodat vo Dan. 7, go naoǵame vladeenjeto na „ maliot rog “ koj trebalo da se pojavi otkako „ desette rogovi “ ḱe gi dobijat svoite carstva spored Dan. 7:24. „ Dijademite “ postaveni na „ desette rogovi “ pokažuvaat deka tokmu ovoj istoriski kontekst e cel. Tuka, papskiot Rim e simboliziran so „ sedum glavi “ koi osobeno go karakteriziraat vo dvojna smisla. Pobukvalnata e onaa na „ sedumte ridovi “ na koi e izgraden Rim spored Otk. 17:9. Drugiot, poduhoven, ima prioritet; Izrazot „ sedum glavi “ označuva osvetuvanje na magistraturata: „ sedum “ e brojot na osvetuvanje, a „ glavi “ go označuvaat magistratot ili starešinata vo Isaija 9:14. Ovaa superiorna magistratura se pripišuva na papskiot Rim bidejḱi se pretstavuva vo forma na nezavisna država, i graǵanska i religiozna, čija glava e papata. Duhot naveduva: „ i na negovite glavi iminja na bogohulstvo “. Zborot „ bogohulstvo “ e vo ednina i mora da go prevedeme so: „ iminja na lagi “, spored značenjeto na zborot „ bogohulstvo “. Isus Hristos mu pripišuva „ lagi “ na rimskiot papski režim. Zatoa mu ja pripišuva titulata „ tatko na lagite “ so koja go označi ǵavolot, samiot Satana vo Jovan 8:44: „ Vie ste od vašiot tatko ǵavolot , i sakate da gi ispolnuvate želbite na vašiot tatko. Toj beše ubiec od početokot i ne ostanuva vo vistinata, zašto vo nego nema vistina. Koga zboruva laga, zboruva od svoja strana, zašto e lažlivec i tatkoto na lagite .

 

Stih 2: „ Dzverot što go vidov beše kako leopard , a nozete mu bea kako mečkini , a ustata mu kako lavovski . I zmevot mu ja dade svojata sila, svojot prestol i golema vlast . “

„ Četvrtiot dzver “ od Dan. 7:7, narečen „ strašen, strašen i izvonredno silen “, ovde dobiva poprecizen opis. Vsušnost, samo toj gi pretstavuva kriteriumite na trite imperii što mu prethodele od Haldejskata imperija. Toj ja poseduva agilnosta na „ leopardot “, silata na kršenje na „ mečkata “ i surovata mesojadna sila na „ lavot “. Vo Otk. 12:3, „ zmejot “ od stih 3, kade što „ dijademite “ bile na „ sedumte glavi “, go pretstavuval Rim vo negovata paganska imperijalna faza, progonuvajḱi gi prvite hristijani. Taka, isto kako što „ maliot rog “ od Dan. 7:8-24 go nasleduva onoj od Dan. 8:9, ovde, papstvoto ja dobiva svojata moḱ od Rimskoto Carstvo; što istorijata go potvrduva so imperijalniot dekret izdaden od Justinijan I vo 533 (pišuvanje) i 538 (primena). No, bidete vnimatelni! „ Zmejot “ se odnesuva i na „ ǵavolot “ vo Otk. 12:9, što znači deka papstvoto ja dobiva svojata moḱ, „ svojata sila, svojot prestol i svojata golema vlast “ od samiot ǵavol. Možeme da razbereme zošto Bog gi pravi dvata entiteta „ tatkovci na lagite “ vo prethodniot stih.

Zabeleška : Na voeno nivo, papskiot Rim ja zadržuva silata i moḱta na svojata imperijalna forma, bidejḱi evropskite kralski vojski mu služat i gi zadovoluvaat negovite odluki. Kako što uči Daniel 8:23 do 25, negovata sila se temeli na „ uspehot na negovite lukavstva “ koi se sostojat vo tvrdenjeto deka go pretstavuvaat Boga na zemjata i kako takvi, da možat da go otvorat ili zatvorat pristapot do večniot život predložen vo Hristovoto Evangelie: „ Na krajot od nivnoto vladeenje, koga grešnicite ḱe bidat uništeni, ḱe se pojavi car drzok i lukav . Negovata moḱ ḱe se zgolemi, no ne so sopstvena sila ; toj ḱe napravi neverojatni pustošenja, ḱe uspee vo svoite potfati , ḱe gi uništi moḱnite i narodot na svetiite. Poradi svojot prosperitet i uspehot na negovite lukavstva , toj ḱe ima arogancija vo svoeto srce, ḱe uništi mnogu luǵe koi živeele mirno i ḱe se krene protiv knezot na knezovite; no toa ḱe bide skršeno, bez napor na koja bilo raka . “

 

Na krajot na 1260-tite, ateizmot na Francuskata revolucija stavi kraj na nejzinata despotska moḱ vospostavena od 538 godina .

Stih 3: „ I vidov edna od negovite glavi kako da beše smrtno raneta; i negovata smrtonosna rana beše iscelena. I celiot svet se voshiti po dzverot. “

Nikogaš ne se kaejḱi niz celata svoja istorija, papskata magistratura so sila trebaše da se otkaže od svojata progonitelska moḱ. Ova trebaše da se postigne od 1792 godina, koga monarhijata, nejzinata vooružena poddrška, beše soborena i obezglavena od francuskiot ateizam. Kako što e objaveno vo Otkrovenie 2:22, ovaa ateistička „ golema nevolja “ sakaše da ja uništi rimskata religiozna moḱ na „ ženata Jezavela “, a nejzini celi bea „ onie što preljubodejstvuvaat so nea “; monarsi, monarhisti i katolički sveštenici. Taka taa trebaše da bide „ kako smrtno raneta “. No, od oportunistički pričini, carot Napoleon I ḱe ja vrati vo 1801 godina vo imeto na negoviot Konkordat. Taa nikogaš poveḱe nemaše direktno da progonuva. No, nejzinata zavodliva moḱ ḱe prodolži za mnoštvo katolički vernici koi site ḱe veruvaat vo nejzinite lagi i negovite tvrdenja sč do slavnoto vraḱanje na Isus Hristos: „ I celata zemja beše vo voshit po dzverot “. „ Celata zemja go sledeše dzverot “, a ovoj zbor zemja , vo dvojna smisla, se odnesuva na planetata, no i na reformiranata protestantska vera što proizleze od nea. Ekumenskiot sojuz (= terestrijalen, na grčki) sklučen ottogaš ja potvrduva ovaa objava. Dokolku Duhot sakaše da ja izrazi ovaa poraka na jasen jazik, ḱe čitavme: „ celata protestantska religija go sledeše netolerantna katolička religija ." Ovaa izjava ḱe bide potvrdena so proučuvanjeto na vtoriot „ dzver “ koj ovoj pat „ se kreva od zemjata “ vo stih 11 od ova poglavje 13.

Stih 4: „ I mu se poklonija na zmevot, zašto mu dade vlast na dzverot; i mu se poklonija na dzverot, velejḱi: „Koj e kako dzverot? I koj može da vojuva so nego? ““

Označuvajḱi go i carskiot Rim i Satanata, spored Otk. 12:9, zmejot, a so toa i samiot ǵavol , e obožavan od onie koi go počituvaat papskiot režim; ova implicitno i vo celosno neznaenje, bidejḱi toj e onoj koj „ mu ja dade svojata moḱ na dzverot “. Taka, papskiot „ uspeh na potfatot “ prorečen vo Dan. 8:24 e potvrden od istorijata. Toj vladee nad carevite preku svojata religiozna moḱ, na apsoluten način, dolgo vreme neosporen. Toj dodeluva zemjišta i im oddava čest so tituli na onie koi mu služat za da gi nagradi, kako što možeme da pročitame vo Dan. 11:39: „ So tuǵ bog ḱe dejstvuva protiv utvrdenite mesta; i ḱe gi ispolni so čest onie koi go priznavaat, ḱe gi natera da vladeat nad mnozina, ḱe im podeli zemjišta kako nagrada “. Ova bukvalno beše postignato na dobro poznat način koga papata Aleksandar VI Bordžija (ozloglasen ubiec) ja podeli zemjata vo 1494 godina i go dodeli istočniot vrv na Brazil i Indija na Portugalija, a site ostanati novootkrieni zemjišta na Španija. Duhot insistira. Izbranite na Isus Hristos mora da bidat celosno ubedeni deka katoličkata vera e ǵavolska i deka site negovi agresivni ili humanistički dejstvija se nasočeni od Satana, neprijatelot na Boga i izbranite. Ova insistiranje e opravdano bidejḱi toj prorokuva vo Daniel 8:25 „ uspehot na negovite potfati i uspehot na negovite lukavstva “. Negoviot religiozen avtoritet, priznat od kralevite, moḱnite i hristijanskite narodi na Evropa, mu dava prestiž zasnovan na doverba, a so toa vo realnosta e isklučitelno krevok. No, koga Bog i ǵavolot gi združuvaat silite za kazneni dejstvija, tolpite, čovečkite masi na narodi poslušno go sledat lažniot pat trasiran i, pred sč, nametnat. Na zemjata, moḱta bara moḱ, bidejḱi luǵeto sakaat da se čuvstvuvaat moḱni, a vo ovaa oblast, papskiot režim, koj tvrdi deka go pretstavuva Boga, e majstor na žanrot. Kako i vo Otk. 6, temata postavuva prašanje: „ Koj e kako dzverot i koj može da se bori protiv nego? “ Poglavjata 11 i 12 go davaat odgovorot: Bog vo Hrista, koj vo 1793 godina ḱe go razbudi francuskiot revolucioneren ateizam što ḱe go progolta vo krvoprolevanje. No, sč do pojavata na ovoj „ odmazdnički meč “ (uloga što mu se pripišuva na 4-tata kazna vo Lev. 26:25), vooruženite protestanti veḱe se borea protiv nego, bez da možat da go pobedat. Maži, protestanti, Francuzi i Germanci, i Anglikanci, site isto tolku žilavi kako nego, ḱe se borat protiv nego od 16 vek pa navamu , vraḱajḱi mu smrtonosni udari, bidejḱi nivnata vera beše, pred sč, politička.

 Stih 5: „ I mu se dade usta što zboruvaše golemi raboti i huli; i mu se dade vlast da prodolži četirieset i dva meseci. “

Ovie zborovi se identični so onie što gi čitame vo Dan. 7:8 vo vrska so rimskiot papski „ mal rog “ što se izdiga po „ desette rogovi “ na evropskite carstva. Tuka ja naoǵame negovata „ arogancija “, no tuka Duhot mu dodava „ huli “, odnosno lažni pretenzii i religiozni lagi vrz koi e izgraden „ negoviot uspeh “. Bog go potvrduva svoeto vladeenje od „ 1260 “ vistinski godini pretstaveni vo bibliskata proročka forma „ četirieset i dva meseci “, spored kodeksot „ eden den za edna godina “ od Ezekiel 4:5-6.

Stih 6: „ I taa ja otvori ustata svoja za da huli na Boga , da go huli imeto Negovo, i Negoviot šator, i onie što živeat na neboto. “

Tuka moram da go privlečam vnimanieto na voobičaenoto značenje što čoveštvoto mu go dava na zborot „ bogohulstvo “, odnosno navreda. Ovaa koncepcija e zabluduvačka bidejḱi, označuvajḱi lagi, „ bogohulstvata “ voopšto ne se vo forma na navreda, a što se odnesuva do onie što Bog mu gi pripišuva na papskiot Rim, tie, naprotiv, imaat izgled na lažna i izmamnička svetost.

Papskata usta „ izgovara huli protiv Boga “; što go potvrduva nejziniot identitet vo Daniel 11:36 kade što možeme da pročitame: „ Carot ḱe pravi što saka; ḱe se vozviši i ḱe se vozveliči nad site bogovi, i ḱe zboruva neverojatni raboti protiv Boga na bogovite ; ḱe napreduva dodeka ne se ispolni gnevot, zašto ona što e opredeleno ḱe se ispolni. “ Duhot mu pripišuva na papskiot režim lagi, ili „ huli “, koi gi karakteriziraat site negovi religiozni doktrini; „ protiv Boga, za da go huli negovoto ime “, go zema imeto Božjo zaludno, go iskrivuva negoviot karakter, pripišuvajḱi mu gi negovite ǵavolski ubistveni dejstvija; „ negovoto svetilište “, odnosno negovoto duhovno svetilište koe e negovoto Sobranie, negoviot Izbranik; „ i onie što živeat na neboto “, bidejḱi go pretstavuva neboto i negovite žiteli na svoj lažen način, povikuvajḱi se vo svoite dogmi na nebesnite pekoli, nasledstvo na Grcite koi gi stavile pod zemjata, rajot i čistilišteto. „ Žitelite na neboto “, čisti i sveti, stradaat i se ogorčeni od faktot deka nepravedno im se pripišuva modelot na zloba i surovost inspiriran kaj luǵeto od zemskiot demonski logor.

Stih 7: „ I mu se dade da vojuva protiv svetiite i da gi pobedi. I mu se dade vlast nad sekoe pleme, narod, jazik i narodnost. “

Ovoj stih ja potvrduva porakata od Dan. 7:21: „ Go vidov istiot rog kako vojuva protiv svetiite i gi pobeduva .“ Evropskoto i svetskoto hristijanstvo se navistina celta, bidejḱi rimokatoličkata vera im beše nametnata na site evropski narodi, vsušnost sostavena od „pleminja, narodi, jazici i nacii “ graǵanski nezavisni. Nejzinata „ vlast nad sekoe pleme, narod, jazik i nacija “ ja potvrduva nejzinata slika za „ bludnicata golemiot Vavilon “ od Otk. 17:1, koja ja pretstavuva kako „ sedi nad mnogu vodi “; „ vodi “ koi simboliziraat „ luǵe, množestva, nacii i jazici “ spored Otk. 17:15. Interesno e da se zabeleži otsustvoto na zborot „ pleme “ vo ova poglavje 17. Pričinata e konečniot kontekst na celnata era što se odnesuva na Evropa i zapadnoto hristijanstvo vo koja plemenskata forma beše zameneta so različnite nacionalni formi.

Od druga strana, vo kontekst na početokot na vospostavuvanjeto na papskiot režim, evropskoto naselenie e organizirano vo suština vo „ pleminja “ kako Rimska Galija, razedineti i podeleni spored različni „ jazici “ i dijalekti. Hronološki, Evropa bila naselena od „ pleminja “, potoa od „ narodi “ potčineti na kralevi, i konečno, vo 18 vek , od republikanski „ nacii “, kako Soedinetite Amerikanski Državi koi go sočinuvaat nejziniot važen izrastok. Konstituiranjeto na „narodite“ se dolži na potčinuvanjeto na rimskiot papski režim, bidejḱi tokmu toj ja priznava i ja pravi vlasta na kralevite na hristijanska Evropa, počnuvajḱi od Klovis I, kral na Frankite.

Stih 8: „ I ḱe mu se poklonat site što živeat na zemjata, čii iminja ne se zapišani vo knigata na životot na Jagneto zaklano od sozdavanjeto na svetot. “

Vo poslednite vreminja, kade što simbolot „ zemja “ ja označuva protestantskata vera, ovaa poraka dobiva precizno značenje: site protestanti ḱe ja obožavaat katoličkata vera; site, osven izbranite na koi Duhot suptilno im ja dava ovaa definicija: „ onie čii iminja ne se zapišani od sozdavanjeto na svetot vo knigata na životot na Jagneto koe beše zaklano“. I ve potsetuvam ovde, negovite izbranici se „ graǵanite na nebesnoto carstvo “, za razlika od buntovnicite koi samite se „ žiteli na zemjata “. Faktite svedočat za vistinata na ova proročko objavuvanje formulirano od Božjiot Duh. Zašto od početokot na Reformacijata, osven slučajot so Piter Valdo vo 1170 godina, protestantite ja obožavaat katoličkata vera so počituvanje na nejzinata „Nedela“ nasledena od paganskiot imperator Konstantin I od 7 mart 321 godina. Ova obvinuvanje ja podgotvuva temata za vtoriot „ dzver “ pretstavena vo stih 11.

Stih 9: „ Ako nekoj ima uši, neka čue! “

Onoj što ima „ uvo “ za rasuduvanje otvoreno od Boga, ḱe ja razbere porakata što ja predlaga Duhot.

 

Objava za kaznata izvršena od odmazdničkiot meč na francuskiot nacionalen ateizam

Stih 10: „ Koj vodi vo ropstvo, vo ropstvo ḱe odi; koj ubiva so meč, od meč ḱe bide ubien. Tuka e trpenieto i verata na svetiite. “

Isus Hristos se seḱava na mirnata poslušnost što ja bara od svoite izbrani vo site vreminja. Kako prvite mačenici, izbranite od surovoto papsko vladeenje mora da ja prifatat sudbinata što Bog ja podgotvil za niv. No, toj najavuva kakva ḱe bide negovata pravda što ḱe gi kazni vo svoe vreme religioznite nametnuvanja od kralevite i papite, kako i od nivnoto sveštenstvo. Otkako ḱe gi „ odvedat “ izbranite vo zarobeništvo, tie samite ḱe odat vo zatvorite na francuskite revolucioneri. I otkako ḱe gi „ ubijat so meč “ izbranite što gi sakaše Isus, tie samite ḱe bidat ubieni od odmazdoljubiviot „meč “ Božji čija uloga ḱe ja ispolni gilotinata na istite francuski revolucioneri. Preku Francuskata revolucija, Bog ḱe odgovori na želbata za odmazda izrazena preku krvta na mačenicite vo Otk. 6:10: „ I izvikaa so silen glas, velejḱi: Do koga, Gospodi, sveti i vistiniti, nema da sudiš i da ja odmazduvaš našata krv vrz onie što živeat na zemjata? “ I revolucionernata gilotina ḱe gi „ ubie so smrt decata “ na katoličkata monarhija i rimskoto papsko sveštenstvo, kako što e objaveno vo Otk. 2:22. No, meǵu nejzinite žrtvi ḱe se najdat i licemerni protestanti koi ja mešale verata so graǵanskite politički mislenja i gi branele, so „ meč “ vo raka, svoite lični mislenja i svoeto religiozno i materijalno nasledstvo. Ova odnesuvanje bilo odnesuvanje na Džon Kalvin i negovite zlobni i krvavi sorabotnici vo Ženeva. Evocirajḱi gi dejstvijata ostvareni vo 1793 i 1794 godina, proroštvoto nč doveduva vo kontekstot na dolgiot religiozen mir vospostaven za „150“ godini prorečeni so proročkite „ pet meseci “ od Otk. 9:5-10. No, po 1994 godina, krajot na ova vremetraenje, od 1995 godina, pravoto „ da se ubiva “ od religiozni pričini beše povtorno vospostaveno. Potencijalniot neprijatel potoa jasno stanuva islamskata religija sč do nejzinoto voeno prodolžuvanje što ḱe dovede do „Treta svetska vojna“ pomeǵu 2021 i 2029 godina. Kratko pred vraḱanjeto na Hristos što se očekuva za proletta 2030 godina, ḱe se pojavi vtoriot „ dzver “ pretstaven vo ova poglavje 13.

 

Vtoriot dzver: koj izleguva od zemjata

Poslednata bitka na Jagneto-Zmejot

Stih 11: „ I vidov drug dzver kako izleguva od zemjata; imaše dva roga kako kaj jagne, a zboruvaše kako zmev. “

Klučot za identifikuvanje na zborot „ zemja “ se naoǵa vo Bitie 1:9-10: „ I reče Bog: „Neka se soberat vodite pod neboto na edno mesto, i neka se pojavi suvo!“ I stana taka. I suvoto Bog go nareče Zemja, a sobranite vodi gi nareče Morinja. I vide Bog deka e dobro. “

Taka, isto kako što suvata „zemja “ izleze od „ moreto “ na vtoriot den od zemnoto sozdavanje, taka i ovoj vtor „ dzver “ izleze od prviot. Ovoj prv „ dzver “ ja označuva katoličkata religija, vtoriot, izleguvajḱi od nea, se odnesuva na protestantskata religija, odnosno na Reformiranata crkva. Sepak, ova iznenaduvačko otkrovenie poveḱe ne treba da nč iznenaduva, bidejḱi studiite od prethodnite poglavja ni go otkrija, na komplementaren način, duhovniot status što Bog go dava vo svojot božestven sud na ovaa protestantska religija koja, po periodot narečen „ Tijatira “, ne se soglasuva da ja završi prezemenata Reformacija. Sepak, ova završuvanje beše potrebno spored dekretot od Dan. 8:14, na koj mu se dolži porakata Božja od Otk. 3:1: „ Pretvoraš deka si živ; a si mrtov “. Ovaa duhovna smrt ja frla vo racete na ǵavolot, koj ja podgotvuva so svojata inspiracija za negovata „ bitka na Armagedon “, od Otk. 16:16, na posledniot čas na zemskiot grev. Vo časot na ovoj posleden test na verata, prorečen vo porakata upatena do negovite adventistički slugi od erata na Filadelfija , taa ḱe prezeme netolerantni inicijativi što ḱe ja napravat „ dzver što se kreva od zemjata “. Ima „ dva roga “ što pretstojniot stih 12 ḱe gi opravda i identifikuva. Zašto obedineti vo ekumenskiot sojuz, protestantskata i katoličkata religija se obedineti vo nivnata borba protiv denot na odmor osveten od Boga na avtentičniot sedmi den od sedmicata; sabotata ili sabotata na Evreite, no isto taka i na Adam, Noe, Mojsej i Isus Hristos koi ne go dovedoa vo prašanje za vreme na negovata služba i negovoto učenje na zemjata, bidejḱi obvinuvanjata za prekršuvanje na sabotata podneseni protiv Isus od strana na buntovnite Evrei bea neosnovani i neopravdani. So namerno vršenje čuda vo sabotata, negovata motivacija imaše za cel da ja redefinira vistinskata božestvena koncepcija za odmorot vo sabotata. Ovie dve religii, koi tvrdat deka spasenieto e dobieno od „ jagneto koe gi zema grevovite na svetot “, zaslužuvaat, poradi nivnite opisni kriteriumi, slika na „ jagne koe zboruva kako zmej “. Zašto, zagovarajḱi netolerancija kon onie što go počituvaat Sabatot, koi ḱe odat dotamu što ḱe gi osudat na smrt, toa navistina e otvorena vojna, strategija na „ zmejot “, koj povtorno se pojavuva.

Stih 12: „ I ja upotrebi celata vlast na prviot dzver pred nego i napravi zemjata i onie što živeat na nea da mu se poklonuvaat na prviot dzver, čija smrtonosna rana beše iscelena. “

Svedoci sme na eden vid štafeta, katoličkata vera poveḱe ne dominira, tuku nejziniot poranešen avtoritet ě e daden na protestantskata religija. Ova e zatoa što ovaa protestantska religija oficijalno e religija na najmoḱnata zemja na zemjata: Soedinetite Amerikanski Državi ili SAD. Fuzijata na evropskite i amerikanskite protestantski religii e veḱe postignata, duri i vklučuvajḱi ja i institucijata na Adventistite na sedmiot den, od 1995 godina. Novite „ Vaviloni “ na zemjata se prinudeni na religiozno mešanje bidejḱi se gradat so dobredojde na imigranti od različni religiozni denominacii. Ako luǵeto gi smetaat ovie raboti za normalni, poradi nivniot površen duh i nivnata religiozna nezainteresiranost, od svoja strana, Bog Sozdatel koj ne se menuva, nitu go menuva svoeto mislenje, i ja kaznuva ovaa neposlušnost koja gi ignorira negovite istoriski lekcii posvedočeni vo Biblijata. Branejḱi ja rimskata nedela od prviot den, den za odmor vospostaven od Konstantin I , vtoriot protestantski „ dzver “ „ go pravi prviot katolički dzver obožuvanje“, koj go priznal svojot oficijalen religiozen status i mu go dal svoeto pogrešno ime „Nedela“. Duhot potsetuva deka ovoj posleden sojuz meǵu protestantite i katolicite bil ovozmožen zatoa što „ smrtnata rana “ nanesena od „ dzverot što se voznesuva od bezdnata “ e „ izlečena “. Toj se seḱava na ova zatoa što vtoriot dzver nema da ima ovaa šansa da bide izlekuvan. Toj ḱe bide uništen od slavnoto doaǵanje na Isus Hristos.

Stih 13: „ Praveše golemi čuda, taka što ogan simnuvaše od neboto na zemjata pred luǵeto. “

Od pobedata protiv Japonija vo 1945 godina, protestantska Amerika stana vodečka nuklearna sila vo svetot. Nejzinata mnogu visoka tehnologija postojano se imitira, no nikogaš ne e izednačena; taa e sekogaš eden čekor pred svoite konkurenti ili protivnici. Ovoj primat ḱe bide potvrden vo kontekst na „Tretata svetska vojna“ kade što, spored Daniel 11:44, taa ḱe go uništi svojot neprijatel, Rusija, zemjata na „severniot car“ vo ova proroštvo. Nejziniot prestiž togaš ḱe bide ogromen, a preživeanite od konfliktot, zaprepasteni i voshiteni, ḱe ě gi doverat svoite životi i ḱe go prepoznaat nejziniot avtoritet nad celiot čovečki život. „ Ognot od neboto “ mu pripaǵaše samo na Boga, no od 1945 godina, Amerika go poseduvaše i go sovlada. Taa ě ja dolži svojata pobeda i celiot svoj segašen prestiž, koj ḱe raste ušte poveḱe so nejzinata pobeda vo pretstojnata nuklearna vojna.

Stih 14: „ I gi zaveduvaše žitelite na zemjata so čudata što mu bea dadeni da gi pravi pred dzverot, velejḱi im na žitelite na zemjata da mu napravat lik na dzverot, koj imaše rana od meč i oživea. “

Tehničkite „ čuda “ što se izvršeni se bezbrojni. „ Žitelite na zemjata “ stanaa zavisni od site ovie pronajdoci što gi apsorbiraat nivnite životi i misli. Dodeka Amerika ne gi zamoli da se lišat od ovie napravi što gi okupiraat nivnite duši, kako zavisnici od droga, „ žitelite na zemjata “ se podgotveni da ja legitimiraat religioznata netolerancija kon „mnogu mala grupa“, „ ostatokot od ženata “ od Otk. 12:17. „... pravenjeto lik na dzverot “ se sostoi od kopiranje na postapkite na katoličkata religija i nivno reproduciranje pod protestantska vlast. Ova vraḱanje kon tvrdosta na umot ḱe se bazira na dve dejstva. „ Preživeanite “ ḱe preživeat užasni vojni, a Bog ḱe gi udira kontinuirano i postepeno so „ sedumte posledni zla na svojot gnev “, opišani vo Otk. 16.

 

Nedelniot dekret za smrtta

Stih 15: „ I mu beše dadena moḱ da ě dade život na likot na dzverot, za likot na dzverot da progovori i za da napravi da bidat ubieni site što nema da se poklonat na likot na dzverot. “

Planot na ǵavolot, inspiriran od Boga, ḱe se oformi i ḱe se ostvari. Duhot go otkriva oblikot na ekstremnata merka što ḱe se prezeme za vreme na šestata od „sedumte posledni zla“. So oficijalen dekret prifaten od site preživeani buntovnici na zemjata, ḱe se odluči deka na datum pomeǵu početokot na proletta i 3 april 2030 godina, poslednite adventisti koi go počituvaat sedmiot den od sabotata ḱe bidat ubieni. Logično, ovoj datum ja označuva godinata na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Proletta ovaa 2030 godina e nužno momentot koga toj intervenira za da spreči ostvaruvanje na užasniot plan na buntovnicite protiv negovite izbranici, koi doaǵa da gi spasi so „ skratuvanje na denovite “ na nivnata „ golema nevolja “ (Matej 24:22).

Stih 16: „ I napravi site, i mali i golemi, bogati i siromašni, slobodni i robovi, da dobijat beleg na desnata raka ili na čelata nivni. “

Usvoenata merka gi deli preživeanite od toa vreme na dva tabora. Buntovnicite se identifikuvaat sebesi so „ beleg “ na čovečki avtoritet što ja označuva katoličkata „nedela“, drevniot „den na nepobedenoto sonce“ nametnat od eden od negovite obožavateli, rimskiot imperator Konstantin I , od 7 mart 321 godina. „ Želegot “ se prima „ na rakata “, bidejḱi pretstavuva čovečko „delo“ što Isus go sudi i osuduva. Isto taka, se prima „ na čeloto “, što ja simbolizira ličnata volja na sekoe čovečko suštestvo čija odgovornost e celosno angažirana pod pravedniot sud na Sozdatelot Bog. Za da se potvrdi so Biblijata ova tolkuvanje na simbolikata na „ rakata “ i „ čeloto “, postoi ovoj stih od Vtorozakonie 6:8, kade što Bog veli za svoite zapovedi: „ Ḱe gi vrzete kako znak na vašite race , i tie ḱe bidat kako čelni lenti meǵu vašite oči. “

 

Prethodni odmazdi

Stih 17: „ i nikoj da ne može da kupuva ili da prodava, osven onoj što go ima belegot, ili imeto na dzverot, ili brojot na negovoto ime. “

Zad ovoj zbor „ ličnost “ stoi taborot na adventističkite svetci koi ostanale verni na sabotata osvetena od Boga. Bidejḱi odbivaat da go počituvaat „ žigot “, nedelata, ili ostatokot od prviot paganski den, tie se trgnati nastrana . Prvično, tie se žrtvi na „bojkot“ dobro poznat vo amerikanskite merki protiv protivnicite koi im se sprotivstavuvaat. Za da se ima pravo na trgovija, potrebno e da se počituva „ žigot “, nedelata, što se odnesuva na protestantite, „ imeto na dzverot “, „namesnikot na Sinot Božji“, što se odnesuva na katolicite, ili „ brojot na negovoto ime “, odnosno brojot 666.

Stih 18: „ Tuka e mudrosta! Koj ima razum, neka go izbroi brojot na dzverot. Zašto e broj na čovek, a negoviot broj e šestotini šeeset i šest. “

Čovečkata mudrost ne e dovolna za da se razbere porakata na Božjiot Duh. Potrebno e da se nasledi od nego, kako vo slučajot na Solomon čija mudrost ja nadmina onaa na site luǵe i go napravi svojot ugled niz celata poznata zemja. Pred usvojuvanjeto na arapskite broevi, kaj Evreite, Grcite i Rimjanite, bukvite od nivnata azbuka isto taka imaa vrednost na broj, taka što sobiranjeto na vrednostite na bukvite što go sočinuvaat zborot go odreduva negoviot broj. Ova se dobiva so „presmetka“ kako što naveduva stihot. „... brojot na negovoto ime “ e „ 666 “, odnosno brojot dobien so sobiranje na brojčnata vrednost na rimskite bukvi sodržani vo negovoto latinsko ime „VICARIVS FILII DEI“; nešto što e demonstrirano vo studijata na poglavje 10. Ova ime samo po sebe pretstavuva najgolema „ bogohulstvo “ ili „ laga “ na negovite tvrdenja, bidejḱi vo nikoj slučaj Isus ne si dal „zamena“, što znači zborot „vikar“.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 14 : Vremeto na adventizmot na sedmiot den

 

Porakite na trite angeli – žetvata – grozdoberot

 

 

 

Ova e poglavje koe se odnesuva na periodot pomeǵu 1843 i 2030 godina.

Vo 1843 godina, posebnata upotreba na proroštvoto od Daniel 8:14 gi navela „adventistite“ da go čekaat vraḱanjeto na Isus Hristos zakažano za proletta na toj datum. Ova bil početok na niza testovi na verata kade što interesot za duhot na proroštvoto, ili „ svedoštvoto na Isus “ spored Otkrovenie 19:10, ḱe bide demonstriran poedinečno od hristijani koi go tvrdele spasenieto na Isus Hristos pod poveḱe religiozni etiketi. Samo demonstriranite „ dela “ dozvoluvale izbor ili ne. Ovie dela možat da se sumiraat vo dva možni izbora: prifaḱanje ili otfrlanje na primenata svetlina i nejzinite božestveni baranja.

Vo 1844 godina, po novo očekuvanje postaveno za esenta 1844 godina, Isus ḱe gi povede svoite izbrani kon misija za završuvanje na deloto na Reformacijata, koe započnuva so vraḱanje na praktikata na sabotata, osvetena od Boga ušte od sozdavanjeto na svetot. Ova e najvažnata tema za „ svetosta “, koja e „ opravdana “ od 1844 godina, datumot koga ovoj prestap im se obrnuva vnimanie na negovite slugi. Ovoj prevod na Daniel 8:14, preveden do mojata služba so: „ dve iljadi trista večer i utro i svetilišteto ḱe bide isčisteno “, e avtentično, vo soglasnost so originalniot hebrejski tekst: „ dve iljadi trista večer i utro i svetosta ḱe bide opravdana “. Sekoj može da otkrie deka prestapuvanjeto na božestvenata sabota od 321 godina e pridruženo so mnogu drugi napuštanje na doktrinarnite vistini utvrdeni od Boga vo vremeto na apostolite. Po 1260 godini vladeenje na lažni naslednici koi ja uništuvaat verata, papstvoto ostavi vo protestantskata doktrina mnogu lagi nepodnoslivi za Boga na vistinata. Zatoa, vo ova poglavje 14, Duhot pretstavuva tri glavni temi, koi se, posledovatelno: adventističkata misija ili poraka na „ trite angeli “; „ žetvata “ na krajot na svetot, sortiranjeto i voshituvanjeto na izbranite; „ berbata “ na grozjeto na gnevot, konečnata kazna na lažnite pastiri, lažnite religiozni učiteli na hristijanstvoto.

Poučuvan od 1844 godina za da gi zaštiti izbranite od božestveniot gnev, posledniot test e rezerviran za samiot kraj na vremeto dadeno na čoveštvoto da se pozicionira pomeǵu otkrienata božestvena volja i buntovničkata čovečka pobaruvačka padnata vo najtotalen otpad. No, napraveniot izbor ima posledici za site onie što umiraat od 1844 godina. Samo prosvetlenite i verni izbrani „ umiraat vo Gospoda “ spored učenjeto od stih 13 kade što se proglaseni za „ blaženi “, odnosno za korisnici na Hristovata blagodat, so celiot Negov blagoslov veḱe potvrden vo porakata upatena do angelot na „ Filadelfija “ što se odnesuva na niv, bidejḱi ne e dovolno da se bide krsten kako „adventist“ za da se smeta, od Boga, za izbran.

Dodeka detalite za napuštanjeto ostanuvaat da se otkrijat, suštinskite točki se podvlečeni i sumirani od Duhot vo forma na „porakite na trite angeli“ od stihovite 7 do 11. Ovie poraki se povrzani so niza posledici.

Se seḱavam ovde, po zabeleškata na koricata na stranica 2 od ova delo, deka ovie tri poraki istaknuvaat tri poraki veḱe otkrieni vo simbolični sliki vo knigata na Daniel vo Daniel 7 i 8. Nivnoto potsetuvanje, vo ovaa glava 14 od Otkrovenieto, ja podvlekuva i potvrduva isklučitelnata važnost što Bog im ja dava.

Iskupenite adventisti pobednici

Stih 1: „ Poglednav, i ete, Jagneto stoeše na gorata Sion, a so nego sto četirieset i četiri iljadi [luǵe], koi go imaa napišano Negovoto ime i imeto na Negoviot Tatko na čelata svoi. “

„ Gorata Sion “ se odnesuva na mestoto vo Izrael kade što e izgraden Erusalim. Taa ja simbolizira nadežta za spasenie i oblikot što ova spasenie ḱe go dobie na krajot od iskušenijata na zemnata i nebesnata vera. Ovoj proekt ḱe bide celosno ispolnet pri obnovata na sč, što se odnesuva na zemjata i neboto, spored Otkrovenie 21:1. „ 144.000 [luǵe] “ gi simboliziraat Hristovite izbrani pomeǵu 1843 i 2030 godina, odnosno adventističkite hristijani testirani, isprobani i odobreni od Isus Hristos, čij sud se odnesuva kolektivno i individualno. Kolektivniot sud ja sudi institucijata, a individualniot sud se odnesuva na sekoe sozdanie. „ 144.000 [luǵe] “ gi pretstavuvaat izbranite izbrani od Isus Hristos od redot na sledbenicite na adventističkata vera. Ovoj broj e strogo simboličen, a vistinskiot broj na izbranite izbrani e tajna poznata i čuvana od Boga. Pričinata za nivniot izbor može da se razbere od definicijata na predloženata slika. „ Na nivnite čela “, simbolizirajḱi ja nivnata volja i nivnata misla, se vrežani „ imeto na Jagneto “, Isus i „ imeto na negoviot Tatko “, Bog otkrien vo stariot zavet. Ova znači deka tie go pronašle i go reproducirale likot na Boga što Bog Tvorecot mu go dal na prviot čovek pred grevot, koga go sozdal i mu dal život; i ovoj lik e likot na negoviot karakter. Tie go sočinuvaat plodot što Bog sakal da go dobie so iskupuvanje vo Isus Hristos na grevovite samo na svoite verni izbranici. Se čini deka na čelata na izbranite izbranici, ili vo nivnite umovi, se naoǵaat nivnite misli i nivnata volja, pečatot na Boga od Otk. 7:3, ili sabotata od četvrtata zapoved od Dekalogot i nerazdelniot karakter na Jagneto Isus Hristos i onoj na negovoto otkrovenie vo stariot zavet kako Tatko, ili Bog Sozdatel. Taka, vistinskata hristijanska vera ne se sprotivstavuva na religioznite normi povrzani so Sinot i Otecot, kako što tvrdat sledbenicite na Rimskata nedela, ako ne so zborovi, barem so dela.

Stih 2: „ I slušnav glas od neboto, kako šum od mnogu vodi i kako šum od silen grom; a glasot što go slušnav beše kako na harfisti što svirat na svoite harfi. “

Kontradiktornite likovi evocirani vo ovoj stih vsušnost se nadopolnuvaat. „ Mnogute vodi “ simboliziraat mnoštvo živi suštestva koi, izrazuvajḱi se, dobivaat izgled na „ golem grom “. Sprotivno na toa, preku likot na „ harfata “, Bog ja otkriva sovršenata harmonija što gi obedinuva negovite pobednički suštestva.

Stih 3: „ I peeja nova pesna pred prestolot, pred četirite živi suštestva i pred starešinite. I nikoj ne možeše da ja nauči pesnata osven sto četirieset i četirite iljadi, koi bea otkupeni od zemjata. “

Bog ja potvrduva i podvlekuva ovde mnogu visokata osvetenost na „adventističkata“ vera vospostavena od 1843-44 godina. Negovite izbranici se razlikuvaat od drugite simbolizirani grupi: „ prestolot, četirite živi suštestva i starešinite “; vtorite gi označuvaat site onie što se iskupeni preku iskustvoto proživeano na zemjata. No, božestvenoto Otkrovenie narečeno Apokalipsa se odnesuva samo na dvete iljadi godini hristijanska vera što dekretot od Daniel 8:14 gi deli na dve posledovatelni fazi. Do 1843-44 godina, izbranite se simbolizirani so 12 „ starešini “ od „ 24 “ citirani vo Otkrovenie 4:4. Drugite 12 „ starešini “ se adventističkite „ 12 pleminja “ „ zapečateni “ vo Otkrovenie 7:3 do 8 od 1843-44 godina.

Stih 4: „ Ovie se onie što ne bea oskverneti so ženi, zašto se devici; i go sledat Jagneto kade i da odi. Tie se otkupeni meǵu luǵeto, kako prvina na Boga i na Jagneto. “

Zborovite od ovoj stih se primenuvaat samo vo duhovna smisla; zborot „ ženi “ gi označuva hristijanskite crkvi koi padnale vo otpadništvo ušte od nivnoto poteklo, kako što e rimokatoličkata vera, ili od 1843-44 godina, za protestantskata vera, i od 1994 godina, za adventističkata institucionalna vera. „ Oskvernuvanjeto “ na koe se odnesuva e nasočeno kon grevot što proizleguva od prekršuvanjeto na božestveniot zakon i čija „ plata e smrt “, spored Rimjanite 6:23. Za da gi ottrgne od praktikata na grevot, Isus Hristos gi osveti, odnosno izdvoi simboličnite „ 144.000 [luǵe]“ . Nivnata „ devstvenost “ e isto taka duhovna i gi označuva kako „čisti“ suštestva čija pravednost e obelena so krvta što ja proleal Isus Hristos vo nivna korist. Naslednici na grevot i negovoto oskvernuvanje, kako i site potomci na Adam i Eva, nivnata vera priznaena od Isus Hristos sovršeno gi „pročistila“. No, za ovaa vera navistina da bide priznaena od Isus Hristos, ova pročistuvanje mora da bide vistinsko i konkretizirano vo nivnite „ dela “. Zatoa, ova podrazbira napuštanje na grevovite nasledeni od lažnite hristijanski ili evrejski religii, ili poširoko, od monoteističkite. I vo svoeto proročko otkrovenie, Bog osobeno se fokusira na faktot deka ne se počituva redot na vremeto što go vospostavil od prvata nedela od negovoto sozdavanje na zemjata i negoviot nebesen sistem.

Zad slikata na „ peenje nova pesna “ leži specifično iskustvo koe go živeat samo zapečatenite „ 144.000 “ . Po „ pesnata na Mojsej “ koja go proslavuvaše slavniot egzodus od Egipet, simbol na grevot, „ pesnata “ na „ 144.000 “ izbranici go slavi nivnoto osloboduvanje od grevot zatoa što se pokoruvaa na dekretot od Daniel 8:14 i sorabotuvaa vo nivnoto osvetuvanje koe go posakuvaše, pa duri i go baraše Bog od 1843-44 godina. Na toj datum, nebesno videnie potsetuvaše na pročistuvanjeto na grevovite izvršeno na krstot na Golgota so smrtta na Isus Hristos. Ovaa poraka pretstavuvaše i ukor i učenje što Bog go pretstavi na eden vid protestantski vernik koj beše naslednik na Rimskata nedela i nekoi od nejzinite drugi lažni grevovi. Vo tipologijata na evrejskite obredi, ova „ pročistuvanje na grevovite “ beše religiozen festival na esen za vreme na koj krvta od ubieniot koza se noseše vo Najsvetoto Mesto na prestolot na milosta postaven na ova nedostapno i zabraneto mesto vo tekot na ostatokot od godinata. Krvta na ovoj kozel, simbolična slika na grevot, ja prorokuvaše krvta na Isus Hristos, koj samiot stana nositel na grevovite na svoite izbranici za da ja iskupi kaznata što ja zaslužuvaat namesto niv; samiot Isus beše napraven grev. Vo ovaa ceremonija, kozelot go pretstavuva grevot, a ne Hristos, koj go nosi. Na ova fizičko premestuvanje na prvosveštenikot, koj pominuva od ovlastenoto sveto mesto do najsvetoto mesto, zabraneto vo ostatokot od godinata, aludira ovoj stih velejḱi: „ Tie go sledat Jagneto kade i da odi “. So potsetuvanje na ovaa scena vo vizijata od 23 oktomvri 1844 godina, Duhot Hristov gi potseti svoite izbrani, nesvesni naslednici na doktrinarnite lagi, zabranata za grev. Taka, od 1844 godina, praktikuvaniot dobrovolen grev na poteklo , što e slučaj so Rimskata nedela, go pravi odnosot so Boga nevozmožen , a napušteniot grev dozvoluva prodolžuvanje na ovoj odnos što go vodi izbraniot do polnotata na negovoto osvetuvanje preku primanje, razbiranje i stavanje vo akcija na otkrienata božestvena vistina.

Bidejḱi se smetaat za „ prvi plodovi za Boga i za Jagneto “, tie go pretstavuvaat najdobroto što Bog go pronašol vo svojot izbor na zemni izbranici. Vo evrejskite obredi, „ prvite plodovi “ bile proglaseni za „ sveti “. Prinosi od ovie životinski ili rastitelni prvi plodovi bile rezervirani za Boga za da go počituvaat i da ja odbeležat čovečkata blagodarnost za negovata dobrina i velikodušnost. Druga pričina, vsušnost, za „ svetite prvi plodovi “ e nivnoto primanje na božestvenata svetlina što im e otkriena vo celost, bidejḱi tie živeat vo vremeto na krajot koga otkrienata svetlina go dostignuva svojot apogej, svojot duhoven zenit.

Stih 5: „ I vo ustata nivna ne se najde lukavstvo, zašto se besprekorni. “

Vistinski izbraniot, onoj roden od vistinata preku novoto raǵanje, može samo da ja mrazi „ lagata “, vo koja ne naoǵa zadovolstvo. Lagata e odvratna zatoa što nosi samo štetni posledici i gi tera dobrite luǵe da stradaat. Koj i da veruva vo „ lagata “, togaš ja znae bolkata na razočaruvanjeto, gorčinata na toa da bide izmamen. Nikoj izbran od Hristos ne može da se raduva na zaveduvanje i izmama na svoite sočovečki suštestva. Naprotiv, vistinata smiruva; taa pozitivno gradi odnosi so vistinskite braḱa i sestri, no pred sč, so Sozdatelot i Otkupitelot Bog na našeto spasenie, koj go bara i go vozvišuva svoeto ime kako „ Bog na vistinata “. Taka, poveḱe ne praktikuvajḱi doktrinaren grev, so počituvanje na otkrienata vistina, izbraniot e ocenet kako „ bezgrešen “ od samiot Bog na vistinata.

 

Prvata angelska poraka

Stih 6: „ I vidov drug angel kako leta srede neboto, imajḱi večno Evangelie, za da im go propoveda na onie što živeat na zemjata, i na sekoj narod, pleme, jazik i narod. “

„ Drug angel “ ili drug glasnik objavuva celosna božestvena svetlina simbolizirana so „ sredinata na neboto “ ili zenitot na sonceto. Ovaa svetlina e povrzana so „ Evangelieto “ ili „ dobrata vest “ za spasenieto donesena od Isus Hristos. Se narekuva „ večna “ zatoa što nejzinata poraka e avtentična i ne poznava nikakvi varijacii so tekot na vremeto. Na ovoj način, Bog ja potvrduva kako vo soglasnost so ona što im bilo poučeno na apostolite na Isus Hristos. Ova vraḱanje kon vistinata doaǵa od 1843 godina po brojnite iskrivuvanja nasledeni od rimokatoličkata vera. Proglasuvanjeto e univerzalno vo analogija so porakata pretstavena vo Daniel 12:12, koja go otkriva božestveniot blagoslov na adventističkoto delo. „ Večnoto Evangelie “ e ovde povikano vo aspekt na vistinskiot plod na verata, sledejḱi go božestveniot uslov otkrien so dekretot od Daniel 8:14. Interesot za proročkata reč e legitimen plod na standardot na „ večnoto evangelie “.

Stih 7: „ I reče so silen glas: „Bojte se od Boga i podajte Mu slava, zašto dojde časot na Negoviot sud; i poklonete Mu se na Onoj, Koj gi sozdade neboto i zemjata, moreto i vodnite izvori. “

Vo stih 7, prviot angel go osuduva prekršuvanjeto na sabotata, koja vo božestveniot dekalog ja slavi slavata na Boga Tvorecot. Taka, toj bara nejzino vraḱanje od oktomvri 1844 godina, no go pripišuva negovoto prekršuvanje na protestantite, od proletta 1843 godina.

 

Vtorata angelska poraka

Stih 8: „ I drug angel dojde po nego, velejḱi: Padna, padna golemiot Vavilon, zašto im napoi na site narodi so vinoto na gnevot na svoeto bludstvo! “

Vo stih 8, vtoriot angel ja otkriva ogromnata vina na papskata Rimokatolička crkva, koja gi zaveduvala i izmamila luǵeto preimenuvajḱi go paganskiot „den na sonceto“ na Konstantin I vo „ den Gospodov“, prevod na latinskata montaža što e vo potekloto na negovata „Nedela“: dies dominica. Dvapati povtoren, izrazot „ Padna, padna, Golemiot Vavilon “, potvrduva deka za nea i za onie što ja nasleduvaat, vremeto na božestvenoto trpenie definitivno završilo. Poedinečno, preobraḱanjeto ostanuva možno, no po cena na proizvodstvo na plodovi, odnosno samo „ dela “ na pokajanie.

Potsetnik: „ taa padna “ znači: taa e zemena i porazena od Bogot na vistinata kako što grad paǵa vo racete na svojot neprijatel. Toj ja kreva i osvetluva po 1843 godina, pomeǵu 1844 i 1873 godina, za svoite verni slugi na adventistite na sedmiot den, „ tajnata “ što ja karakterizira vo Otk. 17:5. Zaveduvanjeto na nejzinite lagi ja gubi svojata efikasnost.

Vo stih 8, presudata donesena vo prethodnite poraki e potvrdena, so užasno predupreduvanje. Svesniot i dobrovolen izbor na denot za odmor vospostaven od Konstantin I vo 321 godina, od 1844 godina, gi pravi buntovnicite koi go opravduvaat, pasivni od božestvenata osuda na makite na vtorata smrt na posledniot sud. Za da go maskira svoeto obvinuvanje protiv nedelata, Bog ja krie pod imeto ozloglasen „ beleg “ koj se sprotivstavuva na negoviot sopstven božestven „ pečat “. Ovoj znak na čovečki avtoritet, koj go doveduva vo prašanje negoviot redosled na vremeto, pretstavuva ogromen skandal dostoen da bide kaznet od Nego. A najavenata kazna, navistina, ḱe bide užasna: „ toj ḱe bide mačen so ogan i sulfur “ što ḱe gi uništi buntovnicite, no samo vo vremeto na posledniot sud.

 

 

 

Porakata na Tretiot Angel

Stih 9: „ I drug, tret angel, dojde po niv, velejḱi so silen glas: Ako nekoj se pokloni na dzverot i na negoviot lik i primi beleg na svoeto čelo ili na svojata raka, “

Komplementarnata i posledovatelna priroda na ovaa treta poraka so prethodnite dve e specificirana so formulata „ gi sledeše “. „ Glasniot glas “ go potvrduva mnogu visokiot božestven avtoritet na onoj što ja objavuva.

Zakanata e upatena do čovečkite buntovnici koi go poddržuvaat i odobruvaat režimot na „ dzverot što izleguva od zemjata “ i koi go prifaḱaat i počituvaat, so svojata poslušnost, vo nedela, „ belegot “ na negoviot avtoritet, citiran vo Otkrovenie 13:16, odnosno, vo momentov, celoto hristijansko naselenie.

Direktnata sprotivnost na ovoj „ pečat “ na „ pečatot Božji “, odnosno od prviot den od nedelata do sedmiot den od sabotata, e potvrdena so faktot deka i dvata se primaat „ na čeloto “, sedišteto na voljata, spored Otk. 7:3 i 13:16. Da zabeležime deka „ pečatot Božji “ od Otk. 7:3 stanuva vo Otk. 14:1: „ imeto na Jagneto i imeto na Negoviot Tatko “. Priemot „ na rakata “ e razjasnet so ovie stihovi od 5. Moj. 6:4 do 9:

„ Slušaj, Izraele! Gospod, našiot Bog, e eden Gospod . Ljubi go Gospod, tvojot Bog, so seto svoe srce, so seta svoja duša i so seta svoja sila . I ovie zapovedi, što ti gi davam denes, neka bidat vo tvoeto srce . Poučuvaj gi vnimatelno na svoite deca i zboruvaj za niv koga sediš vo svojata kuḱa, i koga odiš po pat, i koga legnuvaš, i koga stanuvaš. Vrzi gi kako znak na svoite race , i neka bidat kako frontovi meǵu tvoite oči . Pišuvaj gi na dovratnicite od tvojata kuḱa i na tvoite porti. “ „ Raka “ se odnesuva na dejstvuvanje, na praksa, a „ čelo “ se odnesuva na voljata na mislata. Vo ovoj stih, Duhot veli: „ Ljubi go Gospod, tvojot Bog, so seto svoe srce, so seta svoja duša i so seta svoja sila “; ona što Isus go citira vo Matej 22:37 i koe go pretstavuva kako „ prva i najgolema zapoved “. Izbranite koi go nosat „ pečatot Božji “ mora zatoa da gi ispolnat ovie tri kriteriumi: „ Da go sakaat Boga so seto svoe srce “; da go počituvaat praktikuvajḱi go sabotniot odmor od negoviot osveten sedmi den; i da go imaat „ imeto na Jagneto “ Isus Hristos „ i imeto na Negoviot Tatko “ JaHVEH vo svoite misli. So naveduvanje „ i imeto na Negoviot Tatko “, Duhot ja potvrduva potrebata od počituvanje na desette Božji zapovedi i propisite i uredbite što ja promoviraat svetosta na izbranite vo stariot zavet. Veḱe vo negovo vreme, apostol Jovan gi potvrdil ovie raboti velejḱi vo 1 Jovanovo 5:3-4:

„ Zašto ova e ljubovta Božja: da gi pazime Negovite zapovedi. A Negovite zapovedi ne se teški, zašto sč što e rodeno od Boga go pobeduva svetot; i ova e pobedata što go pobeduva svetot - našata vera. “

Stih 10: „ Toj samiot ḱe pie od vinoto na Božjiot gnev, koe se naleva nerazredeno vo čašata na Negoviot gnev, i ḱe bide mačen so ogan i sulfur vo prisustvo na svetite angeli i vo prisustvo na Jagneto. “

Božjiot gnev ḱe bide celosno opravdan zatoa što onie što go primaat „ žigot na dzverot “ go počituvaat čovečkiot grev, dodeka ja baraat pravednosta na Isus Hristos. Vo Otkrovenie 6:15-17, Duhot gi pretstavi posledicite od nivnoto konečno soočuvanje so destruktivniot praveden gnev na Isus Hristos.

Isklučitelno važna zabeleška : Za podobro da go razbereme ovoj božestven gnev, mora da sfatime zošto prezirot kon svetata sabota predizvikuva tolku mnogu Božji gnev. Postojat mali grevovi, no Biblijata nč predupreduva protiv grevot protiv Svetiot Duh, naveduvajḱi deka poveḱe nema žrtva za da se dobie božestveno prostuvanje. Vo vremeto na apostolite, edinstveniot primer što ni e daden za ovoj vid grev e otfrlanjeto na Hristos od strana na hristijanin koj se obratil. No, ova e samo eden primer, bidejḱi vsušnost hulata protiv Svetiot Duh se sostoi od negiranje i odbivanje na svedoštvo dadeno od Božjiot Duh. Za da gi ubedi i pouči luǵeto, Duhot gi inspiriral svetite spisi na Biblijata. Zatoa, sekoj što go osporuva svedoštvoto dadeno od Duhot vo Biblijata veḱe vrši hula protiv Božjiot Duh. Može li Bog da napravi podobro, da ja objavi svojata volja, otkolku da gi vodi onie što se povikani na Biblijata i nejzinite spisi? Može li pojasno da ja izrazi svojata volja, svojata misla i svojot suveren sud? Vo 16 vek , ovoj prezir kon Biblijata protiv koja taa vodeše vojna go označi definitivniot kraj na Božjoto trpenie so rimokatoličkata religija; krajot na negovoto trpenie so doktrina što nikogaš ne ja prepoznal. Potoa, vo 1843 godina, prezirot kon proročkata reč go označi krajot na primanjeto na protestantskata vera vo site nejzini poveḱekratni formi, naslednici na rimskata nedela, odnosno na „ žigot na dzverot “. I konečno, za vozvrat, adventizmot izvrši bogohulstvo protiv Svetiot Duh so otfrlanje na konečnoto proročko otkrovenie što Isus mu go pretstavi preku svojot skromen sluga kogo jas go otelotvoruvam; bogohulstvo što e potvrdeno i zasileno od nivniot sojuz so nabljuduvačite na nedelata od 1995 godina. Bogohulstvoto protiv Duhot sekoj pat dobiva od Boga praveden odgovor što go zaslužuva; pravedna presuda za osuda na prvata i „ vtorata smrt “ potvrdena vo ovoj stih 10.

Stih 11: „ I čadot od nivnoto mačenje ḱe se kreva za večni vekovi; i nema da imaat odmor ni denje ni noḱe onie što mu se poklonuvaat na dzverot i na negoviot lik, i sekoj što go prima belegot na negovoto ime. “

„ Čadot “ ḱe bide samo vo vremeto na posledniot sud, časot koga padnatite buntovnici ḱe bidat „ mačeni vo ogan i sulfur “ vo „ognenoto ezero “ od Otk. 19:20 i 20:14; ova, na krajot od sedmiot milenium. No, veḱe pred ovoj užasen moment, časot na slavnoto vraḱanje na Isus Hristos ḱe ja potvrdi nivnata konečna sudbina. Porakata na ovoj stih ja evocira temata za „ odmor “. Od svoja strana, izbranite se vnimatelni na vremeto na odmor osveteno od Boga, no padnatite, naprotiv, nemaat ista griža, bidejḱi ne im davaat na božestvenite deklaracii važnosta i serioznosta što ja zaslužuvaat. Zatoa, kako odgovor na nivniot prezir, vo časot na nivnata konečna kazna, Bog nema da im dade odmor za da go ublaži nivnoto stradanje.

Stih 12: „ Tuka e trpenieto na svetiite; tuka se onie što gi pazat Božjite zapovedi i verata vo Isusa. “

Zborovite „ upornost ili trpenie “ gi karakteriziraat vistinskite svetci na božestveniot Mesija Isus od 1843-44 godina do negovoto vraḱanje vo slava. Vo ovoj stih, „ imeto na Otecot “ od stih 1 stanuva „ Božji zapovedi “, a „ imeto na Jagneto “ se zamenuva so „ verata na Isus “. Redosledot na prioritetite e isto taka promenet. Vo ovoj stih, Duhot gi naveduva „ Božjite zapovedi “ prvo , a „ verata na Isus “ vtora ; ova e istoriski i vrednosno redosledot odobren od Bog vo negoviot plan za spasenie. Stih 1 mu dava prioritet na „ imeto na Jagneto “ za da gi povrze „ 144.000 “ izbrani so hristijanskata vera.

Stih 13: „ I čuv glas od neboto kako veli: Napiši: Blaženi se mrtvite što otsega umiraat vo Gospoda. Da, veli Duhot, za da se odmorat od svoite trudovi, zašto nivnite dela gi sledat. “

Frazata „ otsega pa natamu “ zaslužuva detalno objasnuvanje bidejḱi e tolku važna. Bidejḱi se odnesuva na datumite vo proletta 1843 godina i esenta 1844 godina, koga, soodvetno, stapi na sila dekretot od Daniel 8:14 i završija dvete adventistički sudenja organizirani od Vilijam Miler.

So tekot na vremeto, oficijalniot institucionalen adventizam gi izgubi od vid implikaciite na ovaa formula „ od sega pa natamu “. Samo osnovačite na adventističkata vera gi razbraa posledicite od Božjiot uslov za sabotata ušte vo 1843 godina. Za da ja usvojat ovaa praktika na sedmiot den, tie bea dovedeni do soznanie deka nedelata što se praktikuvaše dotogaš beše prokolnata od Boga. Po niv, nasledeniot adventizam stana tradicionalen i formalistički, a za ogromnoto mnozinstvo sledbenici i učiteli, nedelata i sabotata bea nepravedno staveni na nivo na ednakvost. Ova gubenje na čuvstvoto za sveta i vistinska svetost rezultiraše so nedostatok na interes za proročkata reč i tretata adventistička poraka što ja dostaviv pomeǵu 1983 i 1994 godina. Bidejḱi ovoj prezir se manifestiraše vo adventizmot vo Francija, svetskata adventistička institucija vleze vo sojuz so ekumenskiot klan vo 1995 godina, do nejzino najgolemo prokletstvo. Zakanata od „ makite “ od stih 10 se odnesuva na nea, pak, preku sugestijata na izrazot „ i toj ḱe pie “; od 1994 godina, institucionalniot adventizam, po protestantskata vera, e osuduvan i osuden od 1843 godina.

Kako što sugerira ovoj stih, dekretot od Daniel 8:14 predizvikuva podelba na protestantskite hristijani od 1843 godina na dva tabora, vklučuvajḱi ja i adventističkata grupa, korisnik na blaženstvoto izrečeno: „ Blaženi se mrtvite što umiraat vo Gospoda otsega! “ Se podrazbira deka Isus, objavuvajḱi vo „ Laodikija “ deka ḱe go „ povrati “, adventističkata institucija, oficijalen glasnik na Hristos vo 1991 godina, datumot na oficijalnoto otfrlanje na svetlinata, narečena „ gola “, poveḱe ne može da ima korist od ova blaženstvo.

 

Vreme za žetva

Stih 14: „I poglednav, i ete, bel oblak, a na oblakot sedeše Eden sličen na Sinot Čovečki, so zlatna kruna na glavata i ostar srp vo rakata. “

Ovoj opis go evocira Isus Hristos vo vremeto na negovoto slavno vraḱanje. „ Beliot oblak “ potsetuva na uslovite na negovoto zaminuvanje i negovoto voznesenie na neboto, doživeani dve iljadi godini prethodno. „ Beliot oblak “ ja označuva negovata čistota, negovata „ zlatna kruna “ ja simbolizira negovata pobednička vera, a „ostriot srp “ go pretstavuva „ ostriot zbor “ Božji vo Evreite 4:12, sproveden so „ negovata raka “.

Stih 15: „ I drug angel izleze od hramot, izvikuvajḱi so silen glas kon onoj što sedeše na oblakot: „Frli go srpot svoj i žnej, zašto dojde vremeto da žneeš, zašto žetvata na zemjata e zrela. “

Pod aspektot na „ žetvata “, kako vo svojata parabola, Isus nč potsetuva deka vo ova ḱe dojde vreme definitivno da se oddeli „ dobroto zrno od plevata “. Preku svoeto Otkrovenie, toj ni ovozmožuva da ja otkrieme ovaa tema što gi oddeluva dvata tabora: sabotata na izbranite i nedelata na padnatite, bidejḱi zad ova religiozno ime se krie obožavanjeto i avtoritetot na paganskoto sončevo božestvo. I pokraj evolucijata na čovečkoto vreme, Bog prodolžuva da go gleda onakvo kakvo što navistina e za nego. Različnite mislenja na luǵeto ne vlijaat na negoviot sud; vo negoviot vremenski red, prviot den e profan, vo nikoj slučaj ne može da ja dobie božestvenata svetost. Ova e povrzano isklučivo so sedmiot den osveten vo negoviot vremenski red vrežan od početokot na večnoto zemsko vreme; ova vo traenje od 6000 sončevi godini.

Stih 16: „ I onoj što sedeše na oblakot go zafrli srpot svoj na zemjata, i zemjata beše požneana. “

Duhot go potvrduva idnoto ispolnuvanje na „ zemnata žetva “. Hristos Spasitelot i Odmazdnikot ḱe se pogriži za toa i ḱe go ostvari vo soglasnost so negovata objava dadena vo parabola do negovite apostoli vo Matej 13:30-43. „ Žetvata “ prvenstveno se odnesuva na voznesuvanjeto na neboto na izbranite svetci koi mu ostanale verni na Boga Tvorecot.

 

Vremeto na žetvata (i odmazdata)

Stih 17: „ I drug angel izleze od hramot što e na neboto, isto taka držejḱi ostar srp. “

Ako prethodniot „ angel “ imal misija povolna za izbranite, naprotiv , ovoj „ drug angel“ ima kaznena misija nasočena protiv padnatite buntovnici. Ovoj vtor „ srp“ isto taka go simbolizira „ ostriot zbor Božji “ staven vo delo po negovata volja, no ne i po negovata raka, bidejḱi, za razlika od žetvata, za grozdoberot, izrazot „ vo negovata raka “ otsustvuva. Kaznenata akcija zatoa ḱe im bide doverena na agenti koi ja izvršuvaat božestvenata volja; vsušnost, žrtvite na negovite zaveduvanja.

Stih 18: „ I drug angel izleze od žrtvenikot, koj imaše vlast nad ogan, i mu progovori so silen glas na onoj što go imaše ostriot srp, velejḱi: „Frli go ostriot srp i soberi gi grozdovite od lozata na zemjata, zašto grozjeto na zemjata e zrelo. “

Potoa, po voznesuvanjeto na izbranite na neboto, doaǵa momentot na „ grozdot “. Vo Isaija 63:1 do 6, Duhot go razviva dejstvoto nasočeno so ovoj simboličen termin. Vo Biblijata, sokot od crveno grozje se sporeduva so čovečka krv. Negovata upotreba od strana na Isus, na Svetata večera, ja potvrduva ovaa ideja. No, „ grozdot “ e povrzan so „ gnevot Božji “ i ḱe se odnesuva na onie koi rabotele nedostojno pod maskata na negovite slugi, bidejḱi krvta dobrovolno proleana od Hristos ne gi zaslužuvala nivnite mnogubrojni predavstva. Zašto Isus može da se čuvstvuva predaden od onie koi go iskrivuvaat negoviot plan za spasenie do toj stepen što go opravduvaat grevot za koj go dal svojot život i pretrpel stradanje za da prestane negovata praktika. Zatoa, namernite prestapnici na negoviot zakon imaat smetka da mu položat. Vo svoeto slepo ludilo, tie ḱe odat tolku daleku što ḱe sakaat da gi ubijat negovite vistinski izbranici, so cel da ja iskorenat od zemjata praktikata na sedmiot den sabota, osvetena i barana od Bog od 1843-44 godina. Izbranite nemale Božjo ovlastuvanje da koristat sila protiv nivnite religiozni neprijateli; Bog ja rezerviral ovaa akcija isklučivo za sebe. „ Odmazdata e moja, odmazdata e moja “, im izjavil toj na svoite izbranici, i dojde vreme da se izvrši ovaa odmazda.

Vo ova poglavje 14, stihovite 17 do 20 ja evociraat ovaa tema na „ berbata “. Grešnite grozdovi se proglaseni za zreli zatoa što celosno ja pokažale so svoite dela svojata vistinska priroda. Nivnata krv ḱe teče kako sok od grozje vo bokal koga ḱe bidat zgazeni od nozete na beračite na grozje.

Stih 19: „ I angelot go zafrli srpot svoj vo zemjata i ja nabra lozata od zemjata i ja frli vo golemata kaca na Božjiot gnev. “

Dejstvoto e potvrdeno so ovaa objava otkriena od ovaa scena. Bog so sigurnost ja prorokuva kaznata za katoličkata i protestantskata arogancija. Tie ḱe gi pretrpat posledicite od Božjiot gnev, pretstaven od kadata vo koja se gmečat nabranite grozja od nozete na drobilkite.

Stih 20: „ I gmečaloto beše izgazeno nadvor od gradot, i od gmečaloto tečeše krv, duri do uzdite na konjite, na rastojanie od iljada i šestotini stadioni. “

Isa. 63:3 precizira: „ Jas gazev vo vinskata kaca sam; nikoj ne beše so mene... “. Grozjeto ja ispolnuva kaznata na Vavilon, Golemiot grad, vo Otk. 16:19. Ja napolni čašata na božestveniot gnev što sega mora da ja ispie do kraj. „ Vinskata kaca beše gazena nadvor od gradot “, odnosno bez prisustvo na izbranite veḱe zemeni na neboto. Vo Erusalim, pogubuvanjata na osudenite na smrt bea izvršeni nadvor od dzidinite na svetiot grad za da ne se oskverni. Ova beše slučajot so raspnuvanjeto na Isus Hristos, koj so ovaa poraka potsetuva na cenata što treba da se plati za onie što ja potcenile negovata sopstvena smrt. Dojde vreme negovite neprijateli da ja proleat svojata krv za da gi iskupat svoite mnogubrojni grevovi. „ I krv izleguvaše od vinskata kaca duri do uzdite na konjite “. Celite na gnevot se hristijanskite verski učiteli, a Bog gi označuva spored likot na „ uzdata “ što javačite ja stavaat „ vo ustata na konjite “ za da gi vodat. Ovaa slika e predložena vo Jakov 3:3, čija tema e tokmu: verski učiteli. Jakov precizira od početokot na 3-to poglavje: „ Braḱa moi, ne dozvoluvajte mnogumina od vas da stanat učiteli, zašto znaete deka ḱe bideme sudeni postrogo“ . Dejstvoto na „ berbata “ go opravduva ova mudro predupreduvanje. Precizirajḱi „ duri i do uzdite na konjite “, Duhot sugerira deka gmečalkata za vino se odnesuva, pred sč, na rimokatoličkoto sveštenstvo na „ Golemiot Vavilon “, no deka se protega i na protestantskite učiteli koi, od 1843 godina, pravat „destruktivna“ upotreba na Svetoto Pismo, spored obvinuvanjeto na Duhot vo Otkrovenie 9:11. Tuka ja naoǵame primenata na predupreduvanjeto dadeno vo Otkrovenie 14:10: „ Toj samiot ḱe pie od vinoto na Božjiot gnev, izleano nerazredeno vo čašata na Negoviot gnev... “.

Za porakata „ na rastojanie od iljada i šestotini stadioni “, vo kontinuitet so prethodnata poraka, kaznata se protega na reformiranata vera od 16 vek , na koja aludira brojot 1600. Ova e vremeto koga Martin Luter go oficijaliziral obvinenieto protiv katoličkata vera vo 1517 godina. No, isto taka, vo ovoj 16 vek bile formirani protestantskite doktrini na „ lažnite Hristosi “ i lažnite hristijani , koi go legitimirale nasilstvoto i mečot zabranet od Isus Hristos. Apokalipsata nudi svoi klučevi za tolkuvanje, a ovoj 16 vek e označen vo Otk. 2:18 do 29 pod simboličnoto ime na erata „ Tijatira “. Zborot „ stadion “ ja otkriva nivnata religiozna aktivnost, nivnoto učestvo vo trkata, a nagradata što e vo prašanje e krunata na pobedata vetena na pobednikot. Ova e učenjeto na Pavle vo 1 Kor. 9:24: „ Ne znaete li deka site što trčaat vo trkata trčaat, no eden ja dobiva nagradata? Trčajte taka što ḱe ja dobiete .“ Zatoa, nagradata na nebesniot povik ne se dobiva na koj bilo način; vernosta i upornosta vo poslušnosta se edinstveniot način da se pobedi vo borbata na verata. Toj potvrduva vo Fil. 3:14 velejḱi: „ Se stremam kon celta za da ja dobijam nagradata na nebesniot povik od Boga vo Hrista Isusa .“ Vo vremeto na „ berbata “, ovie zborovi na Isus ḱe se potvrdat: „ Zašto mnozina se povikani, a malkumina se izbrani (Mat. 22:14).“

 

Otkrovenie 15: Krajot na probnata kazna

 

 

 

Pred da se završi „ žetvata i berbata “, doaǵa strašniot moment na krajot na vremeto na proba. Momentot koga čovečkite izbori se vrežani vo kamen, bez možnost za vraḱanje na ovie izbori. Vo toj moment, ponudata za spasenie vo Hristos završuva. Ova e temata na ova mnogu kratko poglavje 15 od Apokalipsata na Isus Hristos. Krajot na vremeto na proba doaǵa po prvite šest „ trubi “ od poglavjata 8 i 9, a pred „ sedumte posledni Božji zla “ od poglavje 16. Se podrazbira deka toa go sledi konečniot izbor na patot što Bog mu go dava na čovekot da go pomine. Pod avtoritarnoto pokrovitelstvo na „ dzverot što izleguva od zemjata “ od Otkrovenie 13:11 do 18, poslednite dva pata vodat, edniot, do sabotata ili osvetenata sabota Božja, drugiot, do nedelata, na rimskiot papski avtoritet. Nikogaš izborot pomeǵu životot i dobroto, smrtta i zloto ne bil tolku jasen. Od kogo se plaši čovekot poveḱe? Od Boga ili od čovekot? Takva e dadenata situacija. No, možam da kažam i: Kogo čovekot go saka poveḱe? Bog ili čovekot? Izbranite ḱe odgovorat vo dvata slučai: Bog, znaejḱi preku svoeto proročko otkrovenie detalite za krajot na svojot plan. Večniot život togaš ḱe bide mnogu blisku, vo nivniot dofat.

 

Stih 1: „ I vidov drug znak na neboto, golem i čudesen: sedum angeli koi gi držea sedumte posledni zla, zašto vo niv završuva gnevot Božji. “

Ovoj stih gi pretstavuva „ sedumte posledni zla “ što ḱe gi pogodat lažnite vernici poradi nivniot izbor na Rimskata nedela. Temata na ova poglavje, krajot na vremeto na milosta, go otvora vremeto na „ sedumte posledni zla na Božjiot gnev “.

Stih 2: „I vidov kako stakleno more, izmešano so ogan; i onie što go pobedija dzverot, negoviot lik i brojot na negovoto ime, stojat na stakleno more, držejḱi gi Božjite harfi. “

Za da gi ohrabri svoite slugi, svoite izbrani, Gospod potoa pretstavuva scena što ja evocira nivnata neposredna pobeda preku razni sliki zemeni od drugi pasusi od proroštvata. „ Na stakleno more, izmešano so ogan, tie stojat “, bidejḱi pominale niz test na verata vo koj bile progonuvani ( mele od ogan ) i izlegle kako pobednici. „ Stakleno more “ ja označuva čistotata na izbraniot narod, kako vo Otkrovenie 4:1.

Stih 3: „ I ja peeja pesnata na Mojsej, Božjiot sluga, i pesnata na Jagneto, velejḱi: Golemi i čudesni se Tvoite dela, Gospodi Bože Sedržitelu! Pravedni i vistiniti se Tvoite patišta, Caru na narodite! “

„ Pesnata na Mojsej “ go proslavi slavniot egzodus na Izrael od Egipet, zemjata i tipičniot simbol na grevot. Vleguvanjeto vo zemniot Hanan što sledeše 40 godini podocna go nagovesti vleguvanjeto na poslednite izbrani vo nebesniot Hanan. Za vozvrat, otkako go dade svojot život za da gi iskupi grevovite na izbranite, Isus, „ Jagneto “, se voznese na neboto, vo svojata slava i nebesna božestvena moḱ. Poslednite verni svedoci na Isus, site adventisti vo verata i deloto, za vozvrat go doživuvaat voznesenieto na neboto koga Isus ḱe se vrati da gi spasi. Vozvišuvajḱi gi svoite „ golemi i čudesni dela “, izbranite mu oddavaat slava na Boga Tvorecot, koj gi otelotvoril svoite vrednosti vo Isus Hristos: negovata sovršena „ pravda “ i negovata „ vistina “. Povikuvanjeto na zborot „ vistinski “ go povrzuva kontekstot na dejstvoto so krajot na „ laodikiskata “ era vo koja toj se pretstavi kako „ Amin i Vistinskiot “. Togaš e vremeto na „ izbavuvanje “ koe go označuva krajot na vremeto na „ roduvanjeto na ženata “ od Otkrovenie 12:2. „ Deteto “ e doneseno na svetot vo oblik na čistotata na nebesniot karakter otkrien vo i od Isus Hristos. Izbranite možat da go falat Boga za negovata „ semoḱna “ sostojba zatoa što tokmu na ovaa božestvena moḱ ě go dolžat svoeto spasenie i izbavuvanje. Otkako gi sobra i gi izbra svoite otkupeni od site zemni narodi, Isus Hristos e navistina „ Car na narodite “. Onie što mu se sprotivstavija nemu i na negovite izbrani poveḱe ne postojat.

Stih 4: „ Koj nema da se boi, Gospodi, i da go proslavi Tvoeto ime? Zašto samo Ti si svet. I site narodi ḱe dojdat i ḱe se poklonat pred Tebe, zašto Tvoite sudovi se otkrieni. “

Na ednostaven jazik, ova znači: Koj bi odbil da se boi od Tebe, Bože Sozdatelu, i bi se osmelil da Te liši od Tvojata vistinska slava odbivajḱi da go počituvaš Tvojot svet sedmi den, Sabota? Zašto samo Ti si svet , i samo Ti go osveti Tvojot sedmi den i onie na koi im go dade, kako znak na nivnoto odobruvanje i pripadnost kon Tvojata svetost. Vsušnost, zboruvajḱi za „ Negoviot strav “, Duhot aludira na porakata na prviot „ angel “ od Otk. 14:7: „ Bojte se od Boga i oddajte Mu slava, zašto dojde časot na Negoviot sud; i poklonete se (poklonete Mu se) na Onoj, Koj gi sozdade neboto i zemjata, moreto i izvorite vodni .“ Vo Božjiot plan, uništenite buntovni narodi ḱe bidat voskresnati so dvojna cel: da se ponizat pred Boga i da Mu oddadat slava, i da ja pretrpat Negovata pravedna posledna kazna koja definitivno ḱe gi uništi, vo „ ognenoto i sulfurnoto ezero “ na posledniot sud, objaveno vo porakata na „ tretiot angel “ od Otk. 14:10. Pred da se ostvarat ovie raboti, izbranite ḱe mora da pominat niz vremeto na božestvenite sudovi što ḱe se manifestiraat preku dejstvoto na „ sedumte zla “ objaveni vo prviot stih.

Stih 5: „ Posle ova vidov, i ete, se otvori hramot na skinijata na svedoštvoto na neboto. “

Ova otvoranje na nebesniot „ hram “ go označuva prestanokot na posredništvoto na Isus Hristos, bidejḱi vremeto na povikot za spasenie završuva. „ Svedoštvoto “ gi označuva desette Božji zapovedi koi bea staveni vo svetiot kovčeg. Taka, od ovoj moment, razdelbata pomeǵu izbranite i izgubenite e definitivna. Na zemjata, buntovnicite štotuku odlučija, so zakonska odluka, obvrskata za počituvanje na nedelniot odmor od prviot den, vospostaven civilizirano i potvrden religiozno, posledovatelno, od rimskite imperatori, Konstantin I i Justinijan I , koi go napravija Vigilij I prv papa, svetoven poglavar na univerzalnata hristijanska vera, odnosno katoličkata, vo 538 godina. Poslednata odluka za smrtta beše prorečena vo Otkrovenie 13:15 do 17 i stavena pod dominantno dejstvo na amerikanskata protestantska vera poddržana od evropskata katolička vera.

Stih 6: „I sedumte angeli, koi gi imaa sedumte zla, izlegoa od hramot, oblečeni vo čist i bel len i opašani so zlatni pojasi okolu gradite. “

Vo simbolikata na proroštvoto , „ sedumte angeli “ go pretstavuvaat samo Isus Hristos ili „ sedumte angeli “ verni na negoviot logor kako nego. „ Lenot, čist i svetol “ gi pretstavuva „ pravednite dela na svetiite “ vo Otk. 19:8. „ Zlatniot pojas okolu gradite “, zatoa na nivo na srceto, ja evocira ljubovta kon vistinata veḱe navedena vo likot na Hristos pretstaven vo Otk. 1:13. Bogot na vistinata se podgotvuva da go kazni logorot na lagite. So ova potsetuvanje, Duhot sugerira „ golema nesreḱa “ čij oblik beše otkrien od negovoto lice vo sporedba so „ sonceto koga sveti vo svojata sila “. Vremeto na poslednata konfrontacija meǵu Isus Hristos i buntovničkite paganski obožavateli na sonceto e pristignato.

Stih 7: „ I eden od četirite životni im dade na sedumte angeli sedum zlatni sadovi polni so gnevot na Boga, Koj živee vo večni vekovi. “

Samiot Isus beše modelot prikažan od „ četirite živi suštestva “ od Otkrovenie 4. Toj e isto taka „ Bog koj živee zasekogaš i zasekogaš „ razgneven “. Negovata božestvenost mu gi dodeluva site ulogi: Sozdatel, Otkupitel, Posrednik i traen Sudija. Potoa, stavajḱi kraj na svoeto posredništvo, toj stanuva Bog na pravdata koj gi udira i kaznuva so smrt svoite buntovni protivnici, zatoa što ja napolnile „ čašata “ na negoviot praveden „ gnev “ . „ Čašata “ sega e polna, i ovoj gnev ḱe bide vo forma na „ sedumte posledni “ kazni vo koi božestvenata milost poveḱe nema da ima svoe mesto.

Stih 8: „ I hramot se ispolni so čad od slavata Božja i od silata Negova; i nikoj ne možeše da vleze vo hramot dodeka ne se ispolnija sedumte zla na sedumte angeli. “

Za da ja ilustrira ovaa tema na prestanokot na blagodatta, Duhot vo ovoj stih ja pretstavuva slikata na „ hram ispolnet so čad poradi “ prisustvoto „ na Boga “ i toj precizira: „ i nikoj ne možeše da vleze vo hramot sč dodeka ne završat sedumte nevolji na sedumte angeli“ . Taka, Bog gi predupreduva svoite izbranici deka ḱe ostanat na zemjata za vreme na „ sedumte posledni nevolji “ na negoviot gnev. Poslednite izbranici ḱe go oživeat iskustvoto na Evreite vo vremeto na „ desette nevolji “ što go pogodija buntovniot Egipet. Nevoljite ne se za niv, tuku za buntovnicite, celi na božestveniot gnev. No, neizbežnosta na nivnoto vleguvanje vo „ hramot “ e potvrdena, možnosta ḱe bide dadena štom ḱe završat „ sedumte posledni nevolji “.

 

Otkrovenie 16 : Sedumte posledni nevolji

na gnevot Božji

 

 

 

 

Poglavje 16 go pretstavuva izlevanjeto na ovie „ sedum posledni zla “ preku koi e izrazen „ Božjiot gnev “.

Proučuvanjeto na celoto poglavje ḱe go potvrdi ova, no mora da se napomene deka celite na „ Božjiot gnev “ ḱe bidat identični so onie koi bile pogodeni od kaznite na prvite šest „ trubi “. Taka, Duhot otkriva deka kaznite na „ sedumte posledni zla “ i onie na „ sedumte trubi “ go kaznuvaat istiot grev: prekršuvanjeto na sabotniot odmor na „ sedmiot den“. osveten “ od Boga od sozdavanjeto na svetot.

Otvoram zagrada ovde, so zadocnuvanje. Zabeležete ja razlikata što gi karakterizira božestvenite „ trubi “ i „ nevolji ili čumi“ . „ Trubite “ se site čovečki ubistva izvršeni od luǵe, no naredeni od Boga, pri što pettata e od duhovna priroda. „ Nevoljite “ se neprijatni dejstva nametnati direktno od Boga preku prirodnite sredstva na negovoto živo sozdanie. Otkrovenie 16 ni gi pretstavuva „ sedumte posledni nevolji “, što suptilno sugerira deka im prethodele drugi „ nevolji “ što gi pretrpele luǵeto pred krajot na vremeto na blagodatta, što duhovno go deli „ vremeto na krajot “ citirano vo Daniel 11:40 na dva dela. Vo prviot, ovoj kraj e vremeto na narodite, a vo vtoriot, vremeto na univerzalnata svetska vlada organizirana pod tutorstvo i inicijativa na SAD. Vo ova ažuriranje, sprovedeno na sabota, 18 dekemvri 2021 godina, možam da go potvrdam ova objasnuvanje, bidejḱi od početokot na 2020 godina, celoto čoveštvo e pogodeno od ekonomska propast poradi zarazen virus, koronavirusot Kovid-19, koj prvpat se pojavi vo Kina. Vo kontekst na globalistička razmena i znaenje, mentalno zasiluvajḱi gi negovite vistinski efekti, vo panika, vodačite na narodite zaprea, razvojot i kontinuiraniot rast na celata zapadnoevropska i amerikanska ekonomija. Smetan, nepravedno, kako pandemija, Zapadot, koj misleše deka eden den ḱe ja pobedi smrtta, e razočaran i bespomošen. Vo panika, bezbožnicite se predadoa so telo i duša na novata religija koja ja zamenuva: semoḱnata medicinska nauka. A zemjata na izmamnicite, najbogatata na zemjata, ja iskoristi možnosta da gi napravi luǵeto zarobenici i robovi na nivnite dijagnozi, nivnite vakcini, nivnite lekovi i nivnite korporativni odluki. Vo isto vreme, vo Francija slušame direktivi, najmalku paradoksalni, koi gi sumiram na sledniov način: „preporačlivo e da se provetruvaat stanovite i da se nosi zaštitna maska so časovi zad koi nositelot se zadušuva“. Toa go istaknuva „zdraviot razum“ na mladite vladeteli na Francija i drugite zemji što imitiraat. Interesno e da se zabeleži deka zemjata što go predvodeše ova destruktivno odnesuvanje prvo beše Izrael; prvata zemja prokolnata od Boga vo religioznata istorija. Nosenjeto maska, prvično zabraneto koga ne beše dostapna, potoa stana zadolžitelno za zaštita od bolest što vlijae na respiratorniot sistem. Božjata kletva nosi neočekuvani plodovi , no destruktivno mnogu efikasna. Ubeden sum deka pomeǵu 2021 godina i početokot na „ šestata truba “, Tretata svetska vojna, drugi „ Božji čumi “ ḱe go pogodat vinovnoto čoveštvo na različni mesta na zemjata, a osobeno na razurnatiot Zapad; „čumi“ kako što se „ glad “ i drugi vistinski univerzalni pandemii, veḱe poznati kako čuma i kolera. Bog go bara ovoj vid kazna vo Ezekiel. 14:21: „Da, vaka veli Gospod Jahve: Iako gi ispraḱam protiv Erusalim Moite četiri užasni kazni, mečot, gladot, divite dzverovi i pomorot, za da gi istrebam od nego luǵeto i životnite “. Zabeležete deka ovoj spisok ne e iscrpen, bidejḱi vo modernoto vreme, božestvenite kazni imaat poveḱe formi: rak, SIDA, čikungunja, Alchajmerova bolest... itn... Isto taka, zabeležuvam pojava na strav poradi globalnoto zatopluvanje. Masi od čoveštvoto se preplašeni i paničat od pomislata na topenje na mrazot i poplavite što bi možele da proizlezat od toa. Ušte eden plod na božestvenoto prokletstvo što gi pogoduva čovečkite umovi i gradi dzidovi na razdelba i omraza. Ja zatvoram ovaa zagrada za da ja prodolžam studijata vo ovoj kontekst na posledicite od krajot na blagodatta što gi karakterizira „ sedumte posledni zla na Božjiot gnev “.

Druga pričina go opravduva izborot na meti. „ Sedumte posledni zla “ go ostvaruvaat uništuvanjeto na sozdavanjeto na krajot od svetot. Za Boga, Tvorecot, dojde vreme za uništuvanje na negovoto delo. Zatoa toj go sledi procesot na sozdavanje, no namesto da sozdava, toj uništuva. So „ sedmata posledna zla “, čovečkiot život na zemjata ḱe bide zgasnat, ostavajḱi ja zad sebe zemjata povtorno „ bezdna “ vo haotična sostojba, so nejzin edinstven žitel, Satanata, avtorot na grevot; pustata zemja ḱe bide negov zatvor „ iljada godini “ do posledniot sud koga, zaedno so site drugi buntovnici, ḱe bide uništen spored Otkrovenie 20.

Stih 1: „ I čuv silen glas od hramot kako im veli na sedumte angeli: „Odete i izlejte gi sedumte sadovi na Božjiot gnev vrz zemjata. “

Ovoj „ silen glas od hramot “ e glas na Sozdatelot Bog, koj e onevozmožen vo svoeto najlegitimno pravo. Kako Sozdatel Bog, negoviot avtoritet ima vrhoven karakter i ne e nitu pravedno nitu mudro da se osporuva negovata želba da bide obožavan i proslaven so počituvanjeto na denot za odmor što go „ osvetil “ za ovaa cel. Vo svojata golema i božestvena mudrost, Bog se pogrižil sekoj što gi osporuva negovite prava i avtoritet da gi ignorira negovite najvažni tajni pred da se iskupi vo „ vtorata smrt “ so cenata na svoite navredi protiv Semoḱniot Bog.

Stih 2: „ Prviot otide i ja izlea svojata čaša na zemjata. I se pojavi bolna i teška rana vrz luǵeto što go imaa belegot na dzverot i vrz onie što se poklonuvaa na negoviot lik. “

Kako dominantna sila i vodečki avtoritet na poslednoto vostanie, prioritetna cel vo ovoj kontekst e „ zemjata “, simbol na padnatata protestantska vera.

Prvata čuma e „ maligen čir “ što predizvikuva fizičko stradanje na telata na buntovnicite koi izbrale da go počituvaat denot za odmor nametnat od luǵeto. Celite se katolicite i protestantite koi go preživeale nuklearniot konflikt i koi, so ovoj izbor na prviot den, Rimskata nedela, imaat „ beleg na dzverot “.

Stih 3: „ Vtoriot čovek ja izlea svojata čaša vo moreto, i toa stana krv, kako krv od mrtovec; i umre sekoe živo suštestvo, sč što beše vo moreto. “

„ Vtoriot “ udira „vo moreto “, koe toj go pretvora vo „ krv “, kako što napravil za egipetskiot Nil vo vremeto na Mojsej; „ moreto “, simbol na rimokatolicizmot, koj go targetira Sredozemnoto More. Vo ovoj moment, Bog go uništuva celiot životinski svet vo „ moreto “. Toj go započnuva procesot na sozdavanje vo obratna nasoka, na krajot, „ zemjata “ povtorno ḱe stane „ bezformna i prazna “; ḱe se vrati vo svojata prvobitna sostojba na „ bezdna “ .

 

Stih 4: „ Tretiot go izlea svojot sad vrz rekite i izvorite vodni, i tie stanaa krv. “

„ Tretiot “ udar ja udira svežata „ voda “ na „ rekite i izvorite na voda “, koi odednaš stanuvaat, pak, „ krv “. Nema poveḱe voda za gasnenje na žedta. Kaznata e surova i zaslužena zatoa što se podgotvuvaa da ja proleat „krvta“ na izbranite. Ovaa kazna beše prvata što Bog ja nametna preku Mojseeviot stap vrz Egipḱanite, „pijačite na krvta “ na Evreite, koi bea tretirani kako životni vo surovoto ropstvo kade što mnogumina umiraa.

Stih 5: „ I go čuv angelot na vodite kako veli: „Praveden si Ti, Koj si i Koj beše; svet si, zašto go izvrši ovoj sud. “

Veḱe gi zabeležav vo ovoj stih terminite „ praveden “ i „ svet “ koi go potvrduvaat mojot točen prevod na tekstot od dekretot od Daniel 8:14: „ 2300 večerta i utroto i svetosta ḱe bidat opravdani “; „ svetost “ opfaḱa sč što Bog go smeta za sveto. Vo ovoj posleden kontekst, napadot vrz negovata „ osvetena “ sabota zaslužuva vo seta pravda Božjiot sud koj ja pretvora „ vodata “ za da se pie vo „ krv “. Zborot „ vodi “ simbolično i dvojno označuva čovečki misi i religiozno učenje. Izopačeni od papskiot Rim, vo Otkrovenie 8:11, i dvata se pretvoreni vo „ pelin “. Velejḱi „ praveden si... zatoa što go izvrši ovoj sud “, angelot ja opravduva merkata što ja bara vistinskata sovršena pravda što samo Bog može da ja postigne. Suptilno i mnogu precizno, Duhot go isčeznuva od imeto na Boga oblikot „ i koj doaǵa “, zatoa što toj došol; a negovoto pojavuvanje otvora traen podarok za nego i negovite iskupeni, bez da gi zaboravi svetovite što ostanale čisti i svetite angeli koi mu ostanale verni.

 

Stih 6: „ Zašto tie proleaja krv na svetci i proroci, a ti im dade krv da pijat; tie se dostojni. “

Bidejḱi buntovnicite bea podgotveni da gi ubijat izbranite, koi go dolžea svoeto spasenie samo na intervencijata na Isus, Bog im gi pripiša i zlostorstvata što trebaše da gi izvršat. Od istite pričini, so niv se odnesuvaa kako so Egipḱanite od Izlezot. Ova e vtor pat Bog da kaže: „ Tie se dostojni “. Vo ovaa posledna faza, kako agresor na adventističkite izbranici go naoǵame glasnikot od Sard, na kogo Isus mu rekol: „ Ti se smetaš za živ, a ti si mrtov “. No, vo isto vreme, toj reče za izbranite od 1843-1844 godina: „ Tie ḱe odat so mene, vo beli obleki, bidejḱi se dostojni “. Taka, na sekogo mu sleduva dostoinstvoto što mu pripaǵa spored delata na negovata vera: „ beli obleki “ za vernite izbranici, „ krv “ da pie za nevernite padnati buntovnici.

 

Stih 7: „ I čuv drug angel kako zboruva od oltarot: „Taka, Gospodi Bože Sedržitelu, vistinski i pravedni se Tvoite sudovi. “

Ovoj glas što doaǵa od „oltarot “, simbolot na krstot, e glasot na raspnatiot Hristos, koj ima posebni pričini da go odobri ovoj sud. Zašto onie što toj gi kaznuva vo ovoj moment se osmelile da go baraat negovoto spasenie, dodeka opravduvaat eden gnasen grev, pretpočitajḱi da ja počituvaat čovečkata zapoved; ova i pokraj predupreduvanjata od Svetoto Pismo: vo Isaija 29:13 „ Gospod reče: Koga ovoj narod se približuva kon mene, tie me počituvaat so ustata i so usnite, no nivnoto srce e daleku od mene, a nivniot strav od mene e samo pravilo na čovečkata tradicija . “ Matej 15:19: „ No zaludno mi se poklonuvaat , učejḱi za doktrini čovečki zapovedi. “

 

Stih 8: „ Četvrtiot ja izlea svojata čaša vrz sonceto; i mu beše dadeno da gi gori luǵeto so ogan. “

Četvrtiot deluva „ vrz sonceto “ i go zagreva poveḱe od voobičaeno. Mesoto na buntovnicite e „ izgoreno “ od ovaa intenzivna toplina. Otkako go kazni prestapot na „ svetosta “, Bog sega ḱe go kazni idolopoklonstvoto na „denot na sonceto“ nasledeno od Konstantin I. „ Sonceto “ koe mnogumina nesvesno go počituvaat denes počnuva da ja „ gori “ kožata na buntovnicite. Bog go nasočuva idolot protiv idolopoklonicite. Ova e kulminacijata na „ golemata nesreḱa “ objavena vo Otkrovenie 1. Momentot koga onoj što mu zapoveda na „ sonceto “ go koristi za da gi kazni svoite vernici.

Stih 9: „ I luǵeto bea izgoreni od golema žega, i go pohulija imeto na Boga, Koj ima vlast nad ovie zla, i ne se pokajaa da Mu oddadat slava. “

Vo nivoto na stvrdnuvanje što go dostignale, buntovnicite ne se kaat za svojot grev i ne se smiruvaat pred Boga, tuku go navreduvaat „ hulejḱi “ go negovoto „ ime “. Ova veḱe bilo vo nivnata priroda, voobičaeno odnesuvanje, koe se sreḱava kaj površnite vernici; tie ne se stremat da ja znaat negovata vistina i go tolkuvaat negovoto prezrivo molčenje vo svoja korist. I koga se pojavuvaat teškotii, tie go prokolnuvaat negovoto „ ime “. Nemožnosta da se „ pokajat “ go potvrduva kontekstot na „ preživeanite “ od „ šestata truba “ od Otkrovenie 9:20-21. Buntovnite nevernici se religiozni luǵe ili ne, koi ne veruvaat vo Semoḱniot Bog Sozdatel. Nivnite oči bile smrtonosna stapica za niv.

Stih 10: „ Pettiot car ja izlea svojata čaša vrz prestolot na dzverot. I temnina go pokri negovoto carstvo, i luǵeto si gi grizea jazicite od bolka. “

„ Pettiot “ konkretno go targetira „ prestolot na dzverot “, odnosno regionot na Rim kade što se naoǵa Vatikan, mala religiozna država na papizam kade što se naoǵa bazilikata „Sveti Petar“. Sepak, kako što vidovme, vistinskiot „ prestol “ na papata se naoǵa vo antički Rim, na planinata Kelija vo majkata crkva na site crkvi vo svetot, bazilikata „Sveti Jovan“ vo Lateran. Bog go frla vo mastilasta „ temnica “ što go stava sekoj što gleda vo situacija na slep čovek. Efektot e užasno bolen, no za ovaa početna točka na religioznata laga pretstavena kako svetlina na edniot Bog i vo imeto na Isus Hristos, taa e celosno zaslužena i opravdana. „ Pokajanieto “ poveḱe ne e možno, no Bog go naglasuva stvrdnuvanjeto na umovite na negovite živi celi.

 

Stih 11: „ I go hulea nebesniot Bog poradi svoite bolki i rani, i ne se pokajaa za svoite dela. “

Ovoj stih ni pomaga da razbereme deka nevoljite prodolžuvaat da doaǵaat i nikogaš ne prestanuvaat. No, naglasuvajḱi go otsustvoto na „ pokajanie “ i kontinuitetot na „ hulite “, Duhot ni pomaga da razbereme deka gnevot i zlobata na buntovnicite samo se zgolemuvaat. Božjata cel e taa što gi turka do krajni granici, taka što tie ja nareduvaat smrtta na izbranite.

Stih 12: „ Šestiot ja izlea svojata čaša vrz golemata reka Eufrat, i nejzinite vodi presušija, za da se podgotvi patot za carevite što dojdoa od istok. “

„ Šestata “ e nasočena kon Evropa, označena so simboličnoto ime „ reka Eufrat “, što na toj način gi označuva, vo svetlinata na slikata od Otkrovenie 17:1-15, narodite što ja obožavaat „ bludnicata Golemiot Vavilon “, katoličkiot papski Rim. „ Sušenjeto na negovata voda “ može da sugerira uništuvanje na nejzinoto naselenie, što e, zgora na toa, neizbežno, no sč ušte e prerano za toa da bide slučaj. Vsušnost, ova e istoriski potsetnik, bidejḱi so delumnoto sušenje na „ rekata Eufrat “, medskiot car Darij go osvoi haldejskiot „ Vavilon “. Porakata na Duhot e zatoa najava za pretstojniot celosen poraz na rimokatoličkiot „ Vavilon “, koj sč ušte gi zadržuva poddržuvačite i branitelite, no za kratko vreme. „ Golemiot Vavilon “ ovoj pat navistina ḱe „ padne “, porazen od Semoḱniot Bog Isus Hristos.

 

Konsultacijata so trite nečisti duhovi

Stih 13: „ I vidov tri nečisti duha kako žabi izleguvaat od ustata na zmevot, od ustata na dzverot i od ustata na lažniot prorok. “

Stihovite od 13 do 16 gi ilustriraat podgotovkite za „ bitkata na Armagedon “, koja ja simbolizira odlukata da se ubijat nepokornite počituvači na sabotata koi se nepokoleblivo verni na Sozdatelot Bog. Prvično, preku spiritizam, ǵavolot, simulirajḱi ja ličnosta na Isus Hristos, se čini deka gi ubeduva buntovnicite deka nivniot izbor na nedela e opravdan. Zatoa gi ohrabruva da gi odzemat životite na vernite protivnici koi ja počituvaat sabotata. Ǵavolskoto trio na toj način gi združuva vo istata bitka ǵavolot, katoličkata vera i protestantskata vera, odnosno „ zmejot, dzverot i lažniot prorok “. Tuka se ispolnuva „ bitkata “ spomenata vo Otkrovenie 9:7-9. Spomenuvanjeto na „ usti “ gi potvrduva verbalnite razmeni na konsultaciite što vodat do dekretot za ubivanje na vistinskite izbranici; nešto što tie go ignoriraat ili celosno go osporuvaat. „ Žabite “ nesomneno, za Boga, se životni klasificirani kako nečisti, no vo ovaa poraka, Duhot aludira na golemite skokovi što ova životno e sposobno da gi napravi. Pomeǵu evropskiot „ dzver “ i amerikanskiot „lažen prorok“ postoi širokiot Atlantski Okean, a sredbata na dvajcata vklučuva golemi skokovi. Meǵu Angličanite i Amerikancite, Francuzite se karikaturirani kako „žabi“ i „jadači na žabi“. Nečistoto e specijalnost na Francija, čii moralni vrednosti se raspadnaa so tekot na vremeto, ušte od nejzinata Revolucija od 1789 godina, koga ja stavi slobodata nad sč drugo . Nečistiot duh što go animira trioto e onoj na slobodata koj „ne saka nitu Bog nitu Gospodar“. Site tie se sprotivstavija na božestvenata volja i nejziniot avtoritet i zatoa se obedineti po ovaa tema. Tie se združuvaat zatoa što se slični.

Stih 14: „ Zašto toa se demonski duhovi, koi pravat čuda, koi odat kaj zemnite carevi, za da gi soberat za vojnata na golemiot den na Boga Sedržitelot. “

Od prokletstvoto na dekretot od Daniel 8:14, demonskite duhovi se manifestiraa so golem uspeh vo Anglija i SAD. Spiritualizmot beše moda na momentot, i luǵeto se naviknaa na ovoj vid odnos so nevidlivi, no aktivni duhovi. Vo protestantskata vera, mnogubrojni religiozni grupi održuvaat odnosi so demonite, veruvajḱi deka imaat odnos so Isus i negovite angeli. Demonite imaat golema lesnotija da gi izmamat hristijanite otfrleni od Boga, i tie sepak ḱe možat lesno da gi ubedat da se soberat za da ubijat, do posledniot čovek, pobožni hristijani i Evrei koi ja počituvaat sabotata. Ovaa ekstremna merka, koja im se zakanuva na dvete grupi so smrt, ḱe gi obedini vo blagoslovot na Isus Hristos. Za Boga, ova sobiranje ima za cel da gi sobere buntovnicite „ za bitkata na golemiot den na Semoḱniot Bog “. Ova sobiranje ima za cel da im dade na buntovnicite namera da ubivaat što ḱe gi napravi samite dostojni da stradaat od smrtta od racete na onie koi bile zavedeni i izmameni od nivnite religiozni lagi. Glavnata pričina za bitkata beše, tokmu, izborot na denot za odmor, a suptilno, Duhot posočuva deka predloženite denovi ne se ednakvi. Zašto ona što se odnesuva na svetata sabota e ništo pomalku po svojata priroda od „ golemiot den na Semoḱniot Bog “. Denovite ne se ednakvi, nitu pak sprotivstavenite sili. Isto kako što gi isteral ǵavolot i negovite demoni od neboto, Isus Hristos, kako moḱniot „ Mihail “, ḱe ja nametne svojata pobeda vrz svoite neprijateli.

Stih 15: „ Ete, doaǵam kako kradec. Blažen e onoj što bdee i gi pazi svoite ališta, za da ne odi gol i da ne mu se vidi sramot. “

Taborot što se bori protiv počituvačite na božestvenata sabota e onoj na lažnite neverni hristijani, vklučuvajḱi gi i onie od protestantizmot, na koi Isus im rekol vo Otk. 3:3: „ Zatoa, seti se kako si primil i čul, i pazi se i pokaj se. Ako ne bdeeš, ḱe dojdam kako kradec, i nema da znaeš vo koj čas ḱe dojdam vrz tebe .“ Od druga strana, Duhot im objavuva na adventističkite izbranici koi imaat korist od negovata celosna proročka svetlina vo poslednata era na „ Laodikeja “: „ Blažen e onoj što bdee i gi pazi svoite obleki “, a aludirajḱi na adventističkata institucija povratena od 1994 godina, toj isto taka veli: „ za da ne odi gol i nivniot sram da ne se vidi! “ Objavena i ostanuvajḱi „gola“, pri vraḱanjeto na Hristos, taa ḱe bide vo taborot na sramot i otfrlanjeto, vo soglasnost so 2 Kor. 5:2-3: „ Zatoa nie vozdivnuvame vo ovoj šator, kopneejḱi da se oblečeme vo našeto nebesno živealište, ako navistina se najdeme oblečeni, a ne goli .“

Stih 16: „ Gi sobraa na mestoto narečeno na hebrejski Armagedon. “

„Sobiranjeto“ za koe stanuva zbor ne se odnesuva na geografska lokacija, bidejḱi toa e duhovno „sobiranje“ koe vo svojot smrtonosen proekt gi združuva logorite na Božjite neprijateli. Pokraj toa, zborot „har“ znači planina i slučajno navistina postoi dolina Megido vo Izrael, no nema planina so toa ime.

Imeto „ Armagedon “ znači „skapocena gora“, ime koe, za Isus Hristos, go označuva Negovoto Sobranie, Negoviot Izbranik koj gi sobira site svoi izbranici. I stih 14 rečisi jasno ni otkri od što se sostoi bitkata „ Armagedon “; za buntovnicite, celta e božestvenata sabota i nejzinite počituvači; no za Boga, celta se neprijatelite na negovite verni izbranici.

Ovaa „skapocena planina“ vo isto vreme ja označuva „planinata Sinaj“ od koja Bog go proglasil svojot zakon na Izrael za prv pat po egzodusot od Egipet. Zašto celta na buntovnicite e navistina, vo isto vreme, osveteniot sedmi den Sabat od negovata četvrta zapoved i nejzinite verni počituvači. Za Boga, „skapoceniot“ karakter na ovaa „planina“ e nesporen, bidejḱi nema ednakva vo celata čovečka istorija. Za da ja zaštiti od čovečkoto idolopoklonstvo, Bog gi ostavil luǵeto neinformirani za nejzinata vistinska lokacija. Lažno smestena na jugot od egipetskiot poluostrov vo tradicijata, vsušnost e severoistočno od „ Madijan “, kade što živeel „ Jotor “, tatkoto na „ Sefora “, ženata na Mojsej, odnosno na sever od denešna Saudiska Arabija. Nejzinite žiteli ě go davaat na vistinskata planina Sinaj imeto „al Loz“, što znači „Zakonot“; opravdano ime koe svedoči vo prilog na bibliskata prikazna napišana od Mojsej. No, ne e na ova geografsko „ mesto “ kade buntovnicite ḱe se soočat so slavniot i božestven pobednički Hristos. Zašto ovoj zbor „ mesto “ e zabluduvački i vsušnost dobiva univerzalen aspekt, bidejḱi izbranite, vo ovoj moment, sč ušte se rasfrlani niz celata zemja. Živite izbrani i onie što se voskresnati ḱe bidat „sobrani“ od dobrite angeli na Isus Hristos za da mu se pridružat na Isus na nebesnite oblaci.

Stih 17: „ Sedmiot ja izlea svojata čaša vo vozduhot. I od hramot, od prestolot, izleze silen glas, velejḱi: „Svršeno e! ““

Pod znakot na „ sedmata nevolja izleana vo vozduhot “, pred buntovnicite da go sprovedat svojot zlostornički plan, Isus Hristos, vistinskiot, se pojavuva semoḱen i slaven, vo nepovtorliva nebesna slava, pridružuvan od mirijadi angeli. Povtorno se naoǵame vo momentot na „ sedmata truba “ kade što, spored Otk. 11:15, Isus Hristos, Semoḱniot Bog, go odzema carstvoto na svetot od ǵavolot. Vo Efes. 2:2, Pavle go označuva Satana so titulata „ knez na vlasta na vozduhot “. „ Vozduhot “ e elementot što go deli celoto zemno čoveštvo, nad koj toj vladee do slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Momentot na negovoto slavno doaǵanje e koga negovata božestvena moḱ ḱe mu ja odzeme na ǵavolot ovaa dominacija i moḱ nad čovečkite suštestva i ḱe ě stavi kraj.

Sfatete go trpenieto na Boga, koj 6000 godini čeka na momentot koga ḱe kaže: „ Svršeno e! “, a potoa razberete ja vrednosta što mu ja dava na „osveteniot sedmi den“, koj go prorokuva doaǵanjeto na ovoj moment koga slobodata što im e ostavena na negovite neverni sozdanija ḱe prestane. Buntovnite sozdanija ḱe prestanat da go frustriraat, da go iritiraat, da go preziraat i da go obesčestuvaat zatoa što ḱe bidat uništeni. Vo Daniel 12:1, Duhot go proreče ova slavno doaǵanje koe toj go pripišuva na „ Mihael “, nebesnoto angelsko ime na Isus Hristos: „ Vo toa vreme ḱe se krene Mihael , golemiot knez, koj se zalaga za sinovite na tvojot narod; i ḱe bide vreme na nevolja, kakvo što nemalo otkako postoi narod do toa vreme. Vo toa vreme, tvojot narod ḱe bide izbaven, sekoj što ḱe se najde zapišan vo knigata .“ Bog ne go olesnuva razbiranjeto na negoviot plan za spasenie bidejḱi Biblijata ne go spomenuva imeto „Isus“ za da go označi Mesijata i mu dava simbolični iminja što ja otkrivaat negovata skriena božestvenost: „ Emanuel “ (Bog so nas) Isaija 7:14: „ Zatoa samiot Gospod ḱe vi dade znak: Eve, devica ḱe začne i ḱe rodi sin, i ḱe go nareče Emanuel “; „ Večen Tatko “ vo Isaija 9:5: „ Zašto ni se rodi dete, ni se dade sin; i vlasta ḱe bide na negovoto ramo; i imeto ḱe mu bide Čudesen, Sovetnik, Bog silen, Večen Tatko , Knez na mirot “.

Stih 18: „ I se slučija molnji, glasovi i grmotevici, i golem zemjotres, kakov što ne bil otkako se luǵeto na zemjata, tolku golem zemjotres. “

Tuka ja naoǵame frazata od klučniot referenten stih od Otk. 4:5 obnovena vo Otk. 8:5. Bog izleze od svojata nevidlivost, nevernite i nevernite vernici, no i vernite adventistički izbranici, možat da go vidat Sozdatelot Bog Isus Hristos vo slavata na negovoto vraḱanje. Otk. 6 i 7 ni gi otkrija sprotivstavenite odnesuvanja na dvata tabora vo ovoj užasen i slaven kontekst.

I pretrpuvajḱi silen zemjotres, tie, preplašeni, go svedočat prvoto voskresenie rezervirano za Hristovite izbranici, spored Otk. 20:5, i nivnoto voznesenie na neboto kade što mu se pridružuvaat na Isus. Rabotite se slučuvaat kako što bea objaveni vo 1 Sol. 4:15 do 17: „ Zašto ova vi go kažuvame preku slovoto Gospodovo : nie, koi sme živi i ostanuvame do doaǵanjeto Gospodovo, nema da gi prethodime onie što počinale. Zašto samiot Gospod ḱe sleze od neboto so glas na arhangel i so truba Božja. I mrtvite vo Hrista ḱe voskresnat prvo. Potoa nie, koi sme živi i ostanuvame, ḱe bideme grabnati zaedno so niv vo oblacite za da se sretneme so Gospoda vo vozduhot , i taka sekogaš ḱe bideme so Gospoda .“ Go koristam ovoj stih za da go istaknam apostolskiot koncept za sostojbata na „ mrtvite “: „ nie, živite, koi ostanuvame do doaǵanjeto Gospodovo, nema da gi prethodime „ Onie koi se mrtvi .“ Pavle i negovite sovremenici ne mislele, kako lažnite hristijani denes, deka „ mrtvite “ izbranici se vo prisustvo na Hristos, bidejḱi negovoto razmisluvanje pokažuva deka, naprotiv, site mislele deka „ živite “ izbranici ḱe vlezat vo rajot pred „ mrtvite “.

Stih 19: „ I golemiot grad se razdeli na tri dela, i gradovite na narodite padnaa. I golemiot Vavilon se seti pred Boga, za da mu ja dade čašata so vino od žestokosta na Negoviot gnev. “

„ Trite dela “ se odnesuvaat na „ zmejot, dzverot i lažniot prorok “ sobrani vo stih 13 od ova poglavje. Vtoroto tolkuvanje se bazira na ovoj tekst od Zak. 11:8: „ Ḱe gi uništam trojcata pastiri za eden mesec; dušata Moja beše netrpeliva za niv, a i nivnata duša Me mrazeše .“ Vo ovoj slučaj, „ trite pastiri “ gi pretstavuvaat trite komponenti na izraelskiot narod: carot, sveštenstvoto i prorocite. Zemajḱi go predvid konečniot kontekst, vo koj protestantskata i katoličkata vera se združeni i obedineti, „ trite dela “ se identifikuvaat so: „ zmejot “ = ǵavolot; „ dzverot “ = zavedenite katolički i protestantski narodi; „ lažniot prorok “ = katoličkoto i protestantskoto sveštenstvo.

Vo porazeniot logor, dobroto razbiranje prestanuva, „ golemiot grad beše podelen na tri dela “; meǵu izmamenite i zavedenite žrtvi, logorite na dzverot i lažniot prorok, omrazata i ogorčenosta inspiriraat odmazda protiv izmamničkite zavodnici odgovorni za nivnoto gubenje na spasenieto. Togaš temata na „ berzata “ se ispolnuva so krvavo rasčistuvanje na smetkite čii glavni celi se, logično i pravedno, religioznite učiteli. Ova predupreduvanje od Jak. 3:1 potoa go dobiva svoeto celosno značenje: „ Braḱa moi, ne dozvoluvajte mnogumina od vas da stanat učiteli, zašto znaete deka ḱe bideme sudeni postrogo “. Vo ova vreme na „ zla “, ovaa akcija e evocirana so ovoj citat: „ I Bog se seti na Golemiot Vavilon za da mu ja dade čašata so vinoto na Svojot žestok gnev “. Otk. 18 ḱe bide celosno posvetena na evokacijata na ovaa kazna na bezbožnite religiozni.

Stih 20: „ I site ostrovi izbegaa, a planinite ne se najdoa. “

Ovoj stih ja sumira promenata na zemjata koja, podložena na ogromni potresi, dobiva aspekt na univerzalen haos, veḱe „ bezobličen “ i naskoro „ prazen “ ili „ pust “. Toa e rezultat, posledica na „ grevot “. „ pustoš “ osuden vo Daniel 8:13 i čija konečna kazna e prorečena vo Daniel 9:27.

Stih 21: „ I golem grad, težok eden talant , padna od neboto vrz luǵeto; i luǵeto go hulea Boga poradi nevoljata od gradot, zašto nevoljata beše mnogu golema. “

Otkako ḱe ja ispolnat svojata zlokobna zadača, žitelite na zemjata, pak, ḱe bidat uništeni od čuma od koja ḱe im bide nevozmožno da izbegaat: vrz niv ḱe paǵaat grad. Duhot im pripišuva težina od „ eden talant “ ili 44,8 kg. No, ovoj zbor „ talant “ e poveḱe duhoven odgovor baziran na „parabolata za talantite “. Na ovoj način, na padnatite im ja pripišuva ulogata na onie koi ne go napravile „ talantot “ ili darovite što Bog im gi dal vo parabolata da vrodat so plod. I ova lošo odnesuvanje na krajot gi čini život, prviot i vtoriot, koj im bil dostapen samo na vistinski izbranite. Do posledniot zdiv od životot, tie prodolžuvaat da go „ hulat “ (navreduvaat) „ Bogot “ nebesen koj gi kaznuva.

„Parabolata za talantite “ togaš bukvalno ḱe se ispolni. Bog ḱe mu dade na sekogo, spored svedoštvoto na delata na negovata vera; na nevernite hristijani ḱe im dade smrt i ḱe bide tolku surov i surov kako što mislele i go osuduvale. A na vernite izbranici ḱe im dade večen život spored verata što ja imale vo negovata ljubov i sovršena vernost, vozvišena vo Isus Hristos za niv; seto ova spored principot što go navel Isus vo Matej 8:13: „ Neka vi bide spored vašata vera .“

Po ovaa posledna nevolja, zemjata stanuva pusta, lišena od site formi na čovečki život. Taka, taa povtorno ja vraḱa karakterističnata „ bezdna “ od 1. Mojseeva 1:2.

 

 

 

 

 

Glava 17: Prostitutkata e razotkriena i identifikuvana

 

 

 

Stih 1: „ Togaš dojde eden od sedumte angeli što gi imaa sedumte činii i progovori so mene, velejḱi: ‚Dojdi, ḱe ti go pokažam sudot na golemata bludnica što sedi na mnogu vodi ‘.“

Od ovoj prv stih, Duhot ja označuva celta na ova poglavje 17: „ sudot “ na „ golemata prostitutka “. koj „ sedi nad mnogu vodi “ ili, koj vladee, spored stih 15, „ luǵe, mnoštva, narodi i jazici “ koi, pod simbolot „ Eufrat “, veḱe ja označuvaat Evropa i nejzinite planetarni proširuvanja na hristijanskata religija vo „ šestata truba “ od Otkrovenie 9:14: SAD, Južna Amerika, Afrika i Avstralija. Deloto na sudot e povrzano so kontekstot na „ sedumte posledni zla “ ili „ sedumte sadovi “ izleani od „ sedumte angeli “ vo prethodnata glava 16.

Ova značenje na brojot 17 kako „ presuda “ e potvrdeno od Daniel 4:17: „ Ovaa presuda e odluka na onie što bdeat , odluka“. e red na svetiite, za da znaat živite deka Sevišniot vladee vo čovečkoto carstvo i go dava komu saka , i postavuva nad nego najnižnite od luǵeto .

„ sud “ e onoj što go nosi Semoḱniot Bog, pred kogo sekoe sozdanie na neboto i na zemjata mora i ḱe mora da odgovori; ova pokažuva kolku e važno ova poglavje. Vo porakata na tretiot angel vo 14-ta glava vidovme deka ovaa identifikacija rezultira so večen život ili smrt. Kontekstot na ovoj „ sud “ e zatoa onoj na „ dzverot što izleguva od zemjata “ vo 13-ta glava.

I pokraj istoriskite i proročkite predupreduvanja, pak, protestantskata vera vo 1843 godina i oficijalnata adventistička vera vo 1994 godina bea osudeni od Boga kako nedostojni za spasenieto što go ponudi Isus Hristos. Vo potvrda na ovoj sud, obete vlegoa vo ekumenskiot sojuz predložen od rimokatoličkata vera, iako pionerite na obete grupi ja osudija nejzinata ǵavolska priroda. Za da se izbegne ovaa greška, izbraniot mora imperativno da bide ubeden vo identitetot na glavniot neprijatel na Isus Hristos: Rim, niz celata negova paganska i papska istorija. Vinata na protestantskata i adventističkata religija e ušte pogolema zatoa što pionerite na obete ja osuduvaa i ja poučuvaa ovaa ǵavolska priroda na rimokatolicizmot. Ova presvrtuvanje na obete pretstavuva čin na predavstvo kon Isus Hristos, edinstveniot Spasitel i golem Sudija. Kako ova stana možno? Obete religii pridavale važnost samo na zemskiot mir i dobroto razbiranje meǵu luǵeto; isto taka, bidejḱi katoličkata vera poveḱe ne progonuva, taa za niv stanuva česta ili ušte podobro, asociračka do toj stepen što se dogovaraat i sklučuvaat sojuz so nea. Otkrienoto mislenje i pravedniot sud Božji se preziraat i gazat pod noze. Greškata beše da se veruva deka Bog vo suština bara mir meǵu luǵeto, bidejḱi vsušnost, toj gi osuduva nepravdite što se pravat kon negovata ličnost, kon negoviot zakon i kon negovite principi na dobro otkrieni vo negovite uredbi. Faktot e ušte poseriozen bidejḱi Isus se izrazi mnogu jasno na ovaa tema velejḱi vo Matej 10:34 do 36: „ Nemojte da mislite deka dojdov da donesam mir na zemjata; ne dojdov da donesam mir, tuku meč. Zašto dojdov da razdvojam čovek od tatko si, i ḱerka od majka si, i snaa od svekrva si. „ i neprijateli na čovekot ḱe bidat negovite domašni .“ Od svoja strana, oficijalniot adventizam ne go posluša Božjiot Duh, koj, so vraḱanjeto na sedmiot den od sabotata pomeǵu 1843 i 1873 godina, mu ja pokaža rimskata nedela što ja narekuva „ žig na dzverot “ od negovoto vospostavuvanje na 7 mart 321 godina. Misijata na institucionalniot adventizam ne uspea zatoa što, so tekot na vremeto, negoviot sud za rimskata nedela stana prijatelski i bratski, za razlika od Božjiot, koj ostanuva nepromenlivo ist ; hristijanskata nedela nasledena od sončeviot paganizam pretstavuva glavna pričina za negoviot gnev. Edinstveniot sud što e važen e Božjiot, a Negovoto proročko otkrovenie ima za cel da nč vkluči vo Negoviot sud. Kako rezultat na toa, mirot ne smee da ja maskira legitimnata iritacija na živiot Bog. I nie mora da sudime kako što Toj sudi i da gi identifikuvame graǵanskite ili religioznite režimi spored Negoviot božestven pogled. Kako rezultat na ovoj pristap, go gledame „ dzverot “ i negovite postapki, duri i vo vreme na izmamen mir.

Stih 2: „ So nea bludstvuvaa carevite na zemjata, i žitelite na zemjata se opija so vinoto na nejzinoto bludstvo. “

Vo ovoj stih, se pravi vrska so postapkite na „ ženata Jezavela “ obvineta od Isus Hristos deka gi tera svoite slugi da pijat duhovno „ vino na blud (ili razvrat) “ vo Otk. 2:20; raboti potvrdeni vo Otk. 18:3. Ovie postapki ja povrzuvaat i „ bludnicata “ so „dzvezdata od pelin “ od Otk. 8:10-11; pelinot e nejzinoto otrovno vino so koe Duhot go sporeduva nejzinoto rimokatoličko religiozno učenje.

Vo ovoj stih, Božjiot prekor kon katoličkata religija e opravdan duri i vo naše vreme na mir, bidejḱi vinata što se prekoruva go napaǵa Negoviot božestven avtoritet. Spisite na Svetoto pismo, koi gi sočinuvaat Negovite „ dva svedoci “, svedočat protiv lažnoto religiozno učenje na ovaa rimska religija. No, vistina e deka negovoto lažno učenje ḱe ima najloši posledici za negovite zavedeni žrtvi: večna smrt; što ḱe go opravda nivnoto odmazdoljubivo dejstvo na „ berbata “ od Otkrovenie 14:18 do 20.

Stih 3: „ Me odvede vo duhot vo pustinata. I vidov žena kako sedi na crven dzver, poln so bogohulni iminja, so sedum glavi i deset rogovi. “

                               „ ... vo pustina “, simbolizirajḱi go testot na verata, no i „suvata“ duhovna klima vo kontekstot na našeto „ krajno vreme “ (Dan. 11:40), ovoj pat, posledniot test na verata vo zemnata istorija, Duhot ja pretstavuva duhovnata situacija što preovladuva vo ovoj posleden kontekst. „ Ženata vladee nad crven dzver “. Vo ovaa slika, Rim vladee nad „ dzverot što se izdiga od zemjata “, što gi označuva protestantskite SAD vo vremeto koga tie „ se poklonuvaat na žigot na dzverot “ od katolicite so nametnuvanje na nivniot den za odmor nasleden od carot Konstantin I. Vo ovoj posleden kontekst, nema poveḱe dijademi, nitu na „ sedumte glavi “ na religiozniot Rim, nitu na „ desette rogovi “, simboli, vo ovoj slučaj, na graǵanskite dominatori na evropskite i globalnite hristijanski narodi što gi manipulira. No, celata ovaa asocijacija e bojata na grevot: „ crvena “.

                               Vo Otk. 13:3 čitame: „ I vidov edna od negovite glavi kako da e smrtno raneta; i negovata smrtna rana beše iscelena. I celiot svet se voshiti po dzverot .“ Znaeme deka ova isceluvanje se dolži na Konkordatot na Napoleon I. Od ovoj moment pa natamu, rimokatoličkiot papizam poveḱe ne go progonuva, meǵutoa, da ja zabeležime važnosta, Bog prodolžuva da go narekuva „ dzverot “: „ I celata zemja se voshiti po dzverot .“ Ova go potvrduva objasnuvanjeto dadeno pogore. Neprijatelot Božji ostanuva negov neprijatel zatoa što negovite grevovi protiv negoviot zakon ne prestanuvaat, nitu vo vreme na mir, nitu vo vreme na vojna. I zatoa neprijatelot Božji e i neprijatelot na negovite verni izbranici vo vreme na mir ili vojna.

                               Stih 4: „ Ženata beše oblečena vo purpurna i crvena obleka, ukrasena so zlato, skapoceni kamenja i biseri. Vo rakata imaše zlatna čaša polna so gnasotii i nečistotii od nejzinata bludnica. “

I ovde, prezentiraniot opis gi targetira doktrinarnite duhovni greški. Bog gi osuduva nejzinite religiozni obredi; nejzinite misi i nejzinite odvratni evharistii i, pred sč, nejziniot vkus za luksuz i bogatstvo što ja vodi kon kompromisi što gi posakuvaat kralevite, blagorodnicite i site bogati na zemjata. „ Prostitutkata “ mora da gi zadovoli svoite „klienti“ ili svoite ljubovnici.

crvena “ boja ima poteklo od samata „ prostitutka “: „ purpurna i crvena“ . Terminot „ žena “ označuva „ crkva “, religiozno sobranie, spored Efesjanite 5:23, no isto taka i „ golemiot grad koj ima carstvo nad zemnite carevi “, kako što uči stih 18 od ova poglavje 17. Nakratko, možeme da gi prepoznaeme boite na uniformite na „kardinalite i episkopite“ na Rimskiot Vatikan. Bog gi stava katoličkite misi vo simbolika, so upotreba na „ zlatniot “ pehar vo koj alkoholnoto vino treba da ja pretstavuva krvta na Isus Hristos. No, što misli Gospod za toa? Toj ni kažuva: namesto nejzinata iskupitelna krv, toj gi gleda samo „ gadostite i nečistotiite na nejzinata prostitucija “. Vo Daniel 11:38, „ zlatoto “ e navedeno kako ukras na nejzinite crkvi što Duhot mu go pripišuva na „ bogot na tvrdinite “.

Stih 5: „ A na čeloto ě beše napišano ime: Tajna : golemiot Vavilon, majkata na bludnicite i na gnasotiite zemni. “

„ Misterijata “ navedena vo ovoj stih e „ misterija “ samo za onie koi Duhot na Isus Hristos ne gi prosvetluva; tie se isto taka, za žal, najbrojni. Zašto, „ uspehot i uspehot na lukavstvata “ na papskiot režim objaveni od Daniel 8:24-25 ḱe bidat potvrdeni do časot na negoviot sud, na krajot na svetot. Za Boga, toa e „ misterijata na bezzakonieto “ koja beše objavena i veḱe sprovedena od ǵavolot vo vremeto na apostolite, spored 2 Sol. 2:7: „ Zašto tajnata na bezzakonieto veḱe dejstvuva; samo onoj koj sč ušte ja drži, mora da se odzeme .“ „ Misterijata “ e povrzana so samoto ime „ Vavilon “, što e logično, bidejḱi antičkiot grad so ova ime poveḱe ne postoi. No, Petar veḱe go dal ova ime, duhovno, na Rim, vo 1 Pet. 5:13 i za žal za izmamenite tolpi, samo izbranite se vnimatelni na ovaa preciznost što ja nudi Biblijata. Vnimavajte na dvojnoto značenje na zborot „ zemja “, koj ovde označuva i protestantska poslušnost, bidejḱi kolku i da e obedineta katoličkata vera, protestantskata vera e poveḱekratna, za da se označat kako „ prostitutki “, ḱerki na nivnata katolička „ majka “. Ḱerkite gi delat „ merzostite “ na nivnata „ majka “. A glavnata od ovie „ merzosti “ e nedelata, „ belegot “ na nejziniot religiozen avtoritet što e povrzan so nea.

Bukvalnoto značenje na zborot „ zemja “ e opravdano i zatoa što katoličkata verska netolerancija e pottiknuvač na golemite meǵunarodni verski agresii. Taa ja oskverni i ja napravi hristijanskata vera omrazena pottiknuvajḱi gi kralevite da gi preobratat narodite na zemjata vo nejzina poslušnost. No, otkako ja izgubi svojata moḱ, nejzinite „ gadosti “ prodolžija, blagoslovuvajḱi gi onie što Bog gi prokolnuva i prokolnuvajḱi gi onie što toj gi blagoslovuva. Nejzinata paganska priroda se otkriva koga gi narekuva „brat“ muslimanite čija religija go pretstavuva Isus Hristos kako eden od najmalite proroci.

Stih 6: „ I ja vidov ženata pijana od krvta na svetiite i od krvta na mačenicite Isusovi. I koga ja vidov, se voshitiv od golem voshit. “

Ovoj stih zema citat od Dan. 7:21, precizirajḱi ovde deka „ svetiite “ protiv koi se bori i dominira se navistina „ svedoci na Isus “. Ova vo golema mera ja osvetluva misterijata na „ Golemiot Vavilon “ . Rimskata religija ja pie „ krvta “ na izbranite do točka na pijanstvo. Koj bi se somneval deka hristijanskata crkva, kako papskiot Rim od modernoto vreme, e ovaa „ prostitutka “ „ napiena so krvta proleana od svedocite na Isus “? Izbranite, no samo tie. Zašto, preku proroštvo, Duhot im gi objavil ubistvenite nameri na nivniot neprijatel. Ova vraḱanje kon nejzinata zlobna i surova priroda ḱe bide vidliva posledica od krajot na vremeto na blagodatta. No, ovaa zloba, pred sč, ušte pozačuduvački, ḱe bide prirodata na dominantnata protestantska vera vo ova vreme na krajot na svetot. Duhot gi citira oddelno „ svetiite “ i „ svedocite na Isus“ . Prvite „ svetci “ pretrpele republikanski i imperijalni paganski rimski progoni; „ svedocite na Isus “, od svoja strana, bile pogodeni od imperijalniot i papskiot paganski Rim. Zašto prostitutkata e grad: Rim; „ golemiot grad koj vladeel nad zemnite carevi “ od negovoto pristignuvanje vo Izrael, vo Judeja vo -63, spored Dan. 8:9: „ najubavata od zemjite “. Istorijata na spasenieto ḱe završi so test na verata vo koj „ svedocite na Isus “ ḱe se pojavat i ḱe dejstvuvaat za da go opravdaat ovoj izraz; tie na toj način ḱe mu dadat na Boga dobra pričina da intervenira za da gi spasi od programirana smrt. Vo negovo vreme, Jovan imal dobra pričina da bide začuden od „ misterioznosta “ vo vrska so gradot Rim. Toj ja znael samo vo nejziniot surov i nemilosrden paganski carski aspekt koj go ispratil vo pritvor na ostrovot Patmos. Religioznite simboli kako „ zlatnata čaša “ što ja držela „ prostitutkata “ zatoa so pravo možele da go iznenadat.

Stih 7: „ I angelot mi reče: „Zošto se čudiš? Ḱe ti ja kažam tajnata na ženata i na dzverot što ja nosi, koj ima sedum glavi i deset rogovi. “

„ Misterijata “ ne e nameneta da trae večno, i od stih 7 pa natamu, Duhot ḱe dade detali što ḱe im ovozmožat na Jovan i nam da ja razotkrieme „ misterijata “ i jasno da go identifikuvame gradot Rim i negovata uloga vo slikata od stih 3, čii simboli se povtorno citirani.

„ Žena “ se odnesuva na religioznata priroda na papskiot Rim, negovoto tvrdenje deka e „ nevestata na Jagneto “, Isus Hristos. No, Bog go negira ova tvrdenje narekuvajḱi ja „ prostitutka “.

„ Dzverot što go nosi “ gi pretstavuva režimite i narodite što gi priznavaat i legitimiziraat negovite religiozni pretenzii. Nivnoto istorisko poteklo se „ desette rogovi “ na carstvata formirani vo Evropa otkako bea oslobodeni od dominacijata na imperijalniot Rim vo soglasnost so slikata dadena vo Daniel 7:24. Tie go nasleduvaat imperijalniot Rim na „ četvrtiot dzver “. I ovie teritorii ostanuvaat isti do krajot. Granicite se dvižat, režimite se menuvaat, preminuvajḱi od monarhija vo republiki, no normata na lažnoto rimsko papsko hristijanstvo gi obedinuva na pološo. Vo tekot na 20 vek , ovoj sojuz pod rimsko pokrovitelstvo beše konkretiziran od Evropskata unija donesena vrz osnova na „Rimskite dogovori“ od 25 mart 1957 i 2004 godina.

Stih 8: „ Dzverot što go vide beše, i go nema; toj ḱe izleze od bezdnata i ḱe odi vo propast. I ḱe se čudat onie što živeat na zemjata, čii iminja ne se zapišani vo knigata na životot od sozdavanjeto na svetot, koga ḱe go vidat dzverot; zašto beše, go nema, i doprva ḱe dojde. “

„ Dzverot što go vide beše, i go nema .“ Prevod: Hristijanskata religiozna netolerancija postoeše od 538 godina i poveḱe ne postoi od 1798 godina. Duhot sugerira vremetraenje prorečeno vo različni formi za netolerantnoto papsko vladeenje od Dan. 7:25: „ vreme, vreminja i polovina vreme; 42 meseci; 1260 dena .“ Iako negovata netolerancija beše završena so dejstvoto na „ dzverot što izleguva od bezdnata “, što se odnesuva na Francuskata revolucija i nejziniot nacionalen ateizam vo Otk. 11:7, tuka terminot „ bezdnata “ e pretstaven kako aktivnost povrzana so ǵavolot, „ Uništuvačot “, koj uništuva životi i ja dehumanizira planetata Zemja, i kogo Otk. 9:11 go narekuva „ angel na bezdnata “. Otk. 20:1 ḱe go dade objasnuvanjeto: „ ǵavolot “ ḱe bide vrzan „ iljada godini “ na dehumaniziranata zemja narečena „ bezdnata “. Pripišuvajḱi mu go negovoto poteklo vo „ bezdnata “, Bog otkriva deka ovoj grad nikogaš nemal nikakva vrska so nego; nitu za vreme na negovata paganska dominacija, što e mnogu logično, tuku i vo tekot na negovata papska religiozna aktivnost, sprotivno na ona što mnoštvo izmameni čovečki suštestva veruvaat za nivnata zaguba , bidejḱi ḱe ja spodelat so nego, nejzinata konečna „ propast “ otkriena ovde. Otkako ja preziraa proročkata reč, žrtvite na zaveduvanjata na Rim ḱe bidat iznenadeni zatoa što religioznata netolerancija ḱe „ se pojavi povtorno “ vo ovoj posleden kontekst objaven i otkrien. Bog taka potsetuva deka gi znae iminjata na izbranite, ušte od „ osnovata na svetot “. Nivnite „ iminja “ bea zapišani vo „ knigata na životot na Jagneto “ Isus Hristos. I za da gi spasi, toj ja otvori nivnata inteligencija za misteriite na negovite bibliski proroštva.

Predlagam ovde vtora analiza na ovoj stih vo vrska so zborot „ bezdna “. Vo ova razmisluvanje, go zemam predvid konečniot kontekst nasočen od Duhot spored negoviot opis na „ crveniot dzver “ vo stih 3. Kako što vidovme, otsustvoto na „dijademite “ na „ desette rogovi “ i „ sedumte glavi “ go smestuva vo „ vremeto na krajot “; vremeto na našeto vreme. Dolgo vreme smetav deka poimot „ dzver “ može da se odnesuva samo na netolerantno i despotsko dejstvo, i koe sledstveno može da se pripiše samo na netolerantniot režim na poslednite denovi obeležani so posledniot test na univerzalnata vera. No, vsušnost, na krajot od ovaa zima 2020 godina vo božestveno vreme, vo mene e inspirirana druga ideja. „ Dzverot “ vsušnost postojano ubiva čovečki duši, a žrtvite na negovite vlošeni i skandalozni humanistički učenja se mnogu pobrojni od onie predizvikani od negovata netolerancija. Od kade doaǵa ova novo, zavodlivo i izmamničko humanističko odnesuvanje? Toa e plod na slobodnomislečkoto nasledstvo na revolucionernite filozofi koi Bog gi targetira vo Otk. 11:7 pod imeto „ dzver što izleguva od bezdnata“ . „ Skerletnata “ boja povrzana so „ dzverot “ na našeto vreme, vo stih 3 od ova poglavje, go osuduva grevot predizvikan od višokot sloboda što čovekot si ja dal. Kogo pretstavuva? Dominantnite zapadni sili od hristijansko poteklo čii religiozni temeli se nasledeni od evropskiot katolicizam: SAD i Evropa, celosno zavedeni od katoličkata religija. „Dzverot “ što Bog ni go pokažuva e konečniot rezultat na dejstvijata prorečeni vo porakata na „ pettata truba “. Protestantskata vera, zavedena od katoličkata vera napravena mirna, gi obedinuva protestantizmot i katolicizmot prokolnati od Boga, pridruženi od oficijalniot institucionalen adventizam vo 1994 godina, za „ podgotovka za bitkata “ od Otk. 9:7-9, „ na Armagedon “, spored Otk. 16:16, koja tie zaedno, po „ šestata truba “, ḱe ja vodat protiv poslednite verni slugi Božji, koi ja počituvaat i praktikuvaat negovata sabota; Ostatokot od sedmiot den e podreden spored četvrtata od negovite deset zapovedi. Vo vreme na mir, nivnite govori ja vozvišuvaat bratskata ljubov i slobodata na sovesta. No, ovaa skandalozna i lažna sloboda, napravena libertarijanska, vodi kon „ vtorata smrt “ na mnoštvoto što go naseluva zapadniot svet; što se karakterizira, delumno, so ateizam, delumno, so ramnodušnost, a vo pomal del, so religiozni obvrski što se smetaat za bezvredni, bidejḱi se osudeni od Boga, poradi nivnite lažni religiozni učenja. Na ovoj način, ova humanističko „ dzverče “ navistina go zelo svoeto poteklo vo „ bezdnata “, kako što otkriva Duhot vo ovoj stih, vo smisla deka hristijanskata religija stanala slika i primena na humanističkata misla na filozofite, grčkite, francuskite ili stranskite revolucioneri. Kako baknežot na Juda za Isus, Lažnata, zavodliva humanistička ljubov kon mirnodopskite vreminja ubiva poveḱe od mečot . „ Dzverot “ od našeto mirnodopsko vreme, isto taka, go nasleduva karakterot na „ temnina “ što zborot „ bezdna “ mu go dava vo Bitie 1:2: „ Zemjata beše bezlična i prazna, i temnina beše nad bezdnata , a Duhot Božji lebdeše nad vodite .“ I ovoj karakter na „ temnina “ na opštestvata od hristijansko poteklo e paradoksalno nasleden od „ prosvetitelstvoto “, imeto dadeno na francuskite revolucionerni slobodni misliteli.

Nudejḱi ja ovaa sinteza, Duhot ja postignuva svojata cel, a toa e da im go otkrie na svoite verni slugi svojot sud za našiot zapaden svet i prekorite što mu gi upatuva. Na toj način gi osuduva negovite mnogubrojni grevovi i negovite predavstva kon Isus Hristos, edinstveniot Spasitel kogo nivnite postapki go obesčestuvaat.

Stih 9: „ Tuka e umot što ima mudrost: sedumte glavi se sedum planini, na koi sedi ženata. “

Ovoj stih go potvrduva izrazot so koj Rim dolgo vreme beše označuvan: „ Rim, grad na sedum rida “. Go najdov ovoj naziv citiran vo eden staromoden geografski atlas od 1958 godina. No, toa ne e osporlivo; „ sedumte “ Planinite „narečeni „ridovi“ sč ušte postojat denes, nosejḱi gi iminjata: Kapitol, Palatin, Kelijan, Aventin, Viminal, Eskilin i Kvirinal. Vo svojata paganska faza, ovie ridovi „visoki mesta“ site imale hramovi posveteni na obožestvenite idoli osudeni od Boga. I za da go počituva „ bogot na tvrdinite “, katoličkata vera, pak, ja izgradila svojata bazilika, na Kelijan, što označuva „raj“ spored Rim. Na Kapitolot, „glavata“, se izdiga Gradskoto sobranie, graǵanskiot aspekt na magistraturata. Da navedeme deka sojuznikot na poslednite denovi, Amerika, isto taka dominira od „Kapitol“ smesten vo Vašington. Tuka povtorno, simbolot „glava“ e opravdan so ovaa visoka magistratura koja ḱe go zameni Rim i ḱe dominira, pak, vrz žitelite na zemjata, „ vo negovo prisustvo “ spored Otkrovenie 13:12.

Stih 10: „ I ima sedum carevi: petmina padnaa, edniot e, a drugiot sč ušte ne došol; a koga ḱe dojde, ḱe ostane kratko vreme. “

Vo ovoj stih, so izrazot „ sedum kralevi “, Duhot mu pripišuva na Rim „ sedum “ režimi na vladeenje koi se posledovatelno, za prvite šest: monarhijata od -753 do -510; Republikata, Konzulatot, Diktaturata, Triumviratot, Imperijata od Oktavijan, Cezar Avgust pod čie čelo e roden Isus, i Tetrarhijata (4 pridružni imperatori) na sedmoto mesto pomeǵu 284 i 324 godina, što ja potvrduva preciznosta „ mora da trae kratko vreme “; vsušnost 30 godini. Noviot imperator Konstantin I brzo ḱe go napušti Rim i ḱe se naseli na Istok vo Vizantija (Carigrad preimenuvan vo Istanbul od Turcite). No, od 476 godina, zapadnata Rimska imperija se raspaǵa i „ desette rogovi “ od Daniel i Otkrovenieto ja dobivaat svojata nezavisnost so formiranje na kralstvata na Zapadna Evropa. Od 476 godina, Rim ostanal pod okupacija na ostrogotskite varvari, od koi bil osloboden vo 538 godina od strana na generalot Velizarij, ispraten so svoite vojski od carot Justinijan, koj živeel na Istok vo Carigrad.

Stih 11: „ I dzverot što beše, a go nema, e osmi car, od sedumte, i odi vo propast. “

„Osmiot kral“ e papskoto religiozno upravuvanje vospostaveno vo 538 godina so povolniot carski dekret na carot Justinijan I. Taka, toj odgovoril na baranje od negovata sopruga Teodora, poranešna „prostitutka“, koja intervenirala vo ime na Vigilij, eden od negovite prijateli. Kako što e navedeno vo stih 11, papskiot režim se pojavuva vo vremeto na navedenite „sedum“ upravuvanja, dodeka pretstavuva nova, nevidena forma što Daniel ja posočil kako „ različen “ kral. Ona što prethodi vo vremeto na „sedumte“ prethodni kralevi e titulata na rimskiot religiozen vodač što veḱe im se pripišuva na negovite imperatori i od nejzinoto poteklo: „Pontifex Maximus“, latinski izraz preveden kako „Vrhoven pontif“, što e isto taka, od 538 godina, oficijalna titula na rimokatoličkiot papa. Rimskiot režim što postoi vo vremeto koga Jovan ja dobiva vizijata e Imperijata, odnosno šestoto rimsko upravuvanje; a vo negovo vreme, titulata „suveren pontif“ ja nosi samiot car.

Vraḱanjeto na Rim na istoriskata scena se dolži na frankiskiot kral Klovis I , koj se „preobratil“ vo lažnata hristijanska vera od toa vreme, vo 496 godina; odnosno, na rimokatolicizmot koj mu se pokoruval na Konstantin I i koj veḱe bil pogoden od Božjata kletva od 7 mart 321 godina. Po carskata dominacija, Rim bil napadnat i dominiran od stranski narodi koi pristignuvale vo masovni migracii. Nerazbiranjeto na različnite jazici i kulturi e vo korenot na problemite i vnatrešnite borbi što go uništile rimskoto edinstvo i sila. Ovaa akcija ja primenuva Bog vo naše vreme vo Evropa za da ja oslabne i da ja predade na nejzinite neprijateli. Prokletstvoto na iskustvoto na „Vavilonskata kula“ taka gi zadržuva niz vekovite i mileniumite site svoi efekti i svojata efikasnost vo vodenjeto na čoveštvoto vo nesreḱa. Što se odnesuva do Rim, konečno, toj padnal pod dominacija na arijanskite Ostrogoti, koi doktrinarno se sprotivstavuvale na rimokatoličkata vera poddržana od vizantiskite imperatori. Moraše da se oslobodi od ovaa dominacija za da može vospostavuvanjeto na rimskiot papski režim vo 538 godina da bide možno na nejzina počva. Za da se postigne ova, spored Daniel 7:8-20, „ tri roga bea poniženi „pred papizmot ( maliot rog ); se zagriženi narodi neprijatelski nastroeni kon rimokatolicizmot na Rimskite episkopi, posledovatelno, vo 476 godina, Herulite, vo 534 godina, Vandalite, a na 10 juli 538 godina, „so snežna bura“, osloboden od okupacijata na Ostrogotite od strana na generalot Belisarij ispraten od Justinijan I , Rim možeše da vleze vo svojot ekskluziven, dominanten i netoleranten papski režim, vospostaven od ovoj imperator, na baranje na intrigantniot Vigilij, prviot vladejački papa. Od toj moment, Rim povtorno stana „ golemiot grad koj go ima carstvoto nad zemnite carevi “, od stih 18, koj odi vo „ propast “ , kako što Duhot precizira, ovde, vtor pat, po stih 8.

Zatoa, papstvoto ne datira od Sveti Petar kako što tvrdi toj, tuku od dekretot na Justinijan I , vizantiskiot imperator, koj mu ja dal svojata titula i religiozen avtoritet. Taka, nedelata bila naredena od rimskiot imperator Konstantin I na 7 mart 321 godina, a papstvoto što ja opravduva bila vospostaveno od vizantiskiot imperator Justinijan I vo 538 godina; dva datumi so najstrašni posledici za celoto čoveštvo. Isto taka, vo 538 godina, rimskiot episkop ja zel titulata papa za prv pat.

Stih 12: „ Desette rogovi što gi vide se deset carevi, koi sč ušte ne primile carstvo, tuku dobivaat vlast kako carevi eden čas so dzverot. “

Tuka, za razlika od Daniel 7:24, porakata se odnesuva na mnogu kratko vreme locirano na krajot od „ vremeto na krajot “.

Kako i vo vremeto na Daniel, taka i vo vremeto na Jovan, „ desette rogovi “ na Rimskoto Carstvo sč ušte ne ja dobile ili ne ja vratile svojata nezavisnost. No, bidejḱi kontekstot na koj se odnesuva ova poglavje 17 e krajot na svetot, tokmu ulogata što ja imaat „ desette rogovi “ vo ovoj precizen kontekst e onaa što ja povikuva Duhot, kako što ḱe potvrdat stihovite što sledat. Prorečeniot „čas “ go označuva vremeto na posledniot test na verata objaven vo Otkrovenie 3:10 na vernite pioneri na Adventizmot na sedmiot den od 1873 godina. Porakata beše za nas, nivnite naslednici, vernite na adventističkata svetlina dadena od Isus Hristos, na negovite izbranici, vo 2020 godina.

Spored proročkiot kodeks daden na prorokot Ezekiel (Ezekiel 4:5-6), eden proročki „ den “ vredi kolku edna vistinska „ godina “, i zatoa, eden proročki „ čas “ vredi kolku 15 vistinski dena. Golemoto insistiranje na porakata na Duhot, koja tri pati ḱe go citira izrazot „ vo eden čas “ vo 18-to poglavje, me naveduva da zaklučam deka ovoj „ čas “ go opfaḱa vremeto pomeǵu početokot na 6-ta od „ sedumte posledni zla “ i vraḱanjeto vo slava na našiot božestven Gospod Isus, koj se vraḱa vo slavata na Arhangelot „ Mihail “ za da gi izvleče svoite izbranici od programiranata smrt. Zatoa, ovoj „ čas “ e onoj što ja trae „ borbata na Armagedon “.

Stih 1 :3 „ Ovie imaat edna namera i ḱe mu ja dadat svojata sila i vlast na dzverot. “

Celejḱi kon vremeto na ova posledno iskušenie, Duhot veli za „ desette rogovi “: „ Tie imaat eden um i ja predavaat svojata moḱ i avtoritet na dzverot “. Ovaa zaednička cel e da se osiguri deka site preživeani od tretata nuklearna svetska vojna ḱe go počituvaat nedelniot odmor. Propasta značitelno ja namali voenata moḱ na drevnite evropski nacii. No, pobednicite vo konfliktot, amerikanskite protestanti, dobivaat od preživeanite celosno predavanje na nivniot suverenitet. Motivot e ǵavolski, no padnatite ne se svesni za toa, a nivnite duhovi, predadeni na Satanata, možat da ja ispolnat samo negovata volja.

Samo od koalicijata na „ zmejot “, „ dzverot “ i „ lažniot prorok “, „ desette rogovi “ go predavaat svojot avtoritet na „ dzverot “. A ova otkažuvanje e predizvikano od intenzitetot na stradanjata što gi teraat da gi pretrpat Božjite zla. Pomeǵu objavuvanjeto na dekretot za smrt i negovata primena, na onie što ja počituvaat sabotata im e daden period od 15 dena da go prifatat „ žigot na dzverot “, negovata rimska „nedela“ oskverneta od paganskiot sončev kult. Vraḱanjeto na Isus Hristos se planira za proletta što prethodi na 3 april 2030 godina, osven ako nema greška vo tolkuvanjeto na terminot „ čas “, dekretot za smrt treba da se objavi za ovoj datum ili datum što se naoǵa pomeǵu nego i proletniot den vo 2030 godina od našiot segašen voobičaen kalendar.

Za celosno da razberete kakva ḱe bide situacijata vo poslednite denovi, razgledajte gi slednite fakti. Krajot na vremeto na blagodatta e prepoznatliv samo od izbranite, koi go povrzuvaat so objavuvanjeto na zakonot za nedelata; potočno, po nego. Za grupata neverni i buntovni narodi koi sč ušte se živi, objavuvanjeto na zakonot za nedelata se pojavuva samo kako merka od opšt interes bez posledici za niv. I duri otkako ḱe gi pretrpat prvite pet nevolji, nivniot odmazdoljubiv gnev gi naveduva celosno da ja odobrat odlukata da gi „ ubijat “ onie koi im se pretstaveni kako odgovorni za nivnata nebesna kazna.

Stih 14: „ Ovie ḱe vojuvaat protiv Jagneto, i Jagneto ḱe gi pobedi, zašto e Gospodar na gospodarite i Car na carevite. I onie što se so nego, koi se povikani, izbrani i verni, ḱe gi pobedat i niv. “

„ Tie ḱe vojuvaat protiv Jagneto, a Jagneto ḱe gi pobedi ...“, bidejḱi toj e semoḱniot Bog na kogo niedna sila ne može da mu odolee. „ Carot nad carevite i Gospodarot nad gospodarite “ ḱe ja nametne svojata božestvena sila vrz najmoḱnite carevi i gospodari na zemjata. I izbranite koi go razbrale ova ḱe pobedat so nego. Duhot ovde gi potsetuva trite kriteriumi što gi bara Bog od onie što gi spasuva i koi trgnale po patot na spasenieto, koj za niv započnuva so duhovniot status na „ povikani “ i koj potoa se transformira, koga e toa slučaj, vo status na „ izbrani “, preku „ vernost “ pokažana na Boga Tvorecot i celata negova bibliska svetlina. Bitkata za koja stanuva zbor e bitkata na „ Armagedon “, od Otk. 16:16; „ časot “ koga „ vernosta “ na „ izbranite “ „ povikani “ e stavena na test. Vo Otk. 9:7-9, Duhot ja otkri podgotovkata na protestantskata vera za ovaa duhovna „ vojna “. Osudeni na smrt poradi nivnata vernost kon sabotata, izbranite svedočat za doverbata stavena vo vetuvanjata prorečeni od Boga, a ova svedoštvo dadeno mu ja dava „ slavata “ što toj ja bara vo prvata angelska poraka od Otk. 14:7. Branitelite i poddržuvačite na zadolžitelnata nedela ḱe ja najdat, vo ova iskustvo, smrtta što se podgotvuvaat da im ja dadat na izbranite na Isus Hristos. Ovde gi potsetuvam onie koi se skeptični i se somnevaat deka Bog im dava tolku golemo značenje na denovite za odmor, deka našeto čoveštvo ja izgubilo svojata večnost poradi važnosta što im ja dal na „dvete drvja“ od zemskata gradina. „ Armagedon “ se bazira na istiot princip; namesto „dvete drvja“, denes go imame „denot na poznanieto na dobroto i zloto“, nedelata, i „denot na osveteniot život“, sabotata ili sabotata.

Stih 15: „ I mi reče: ‘Vodite što gi vide, kade što sedi bludnicata, se luǵe, množestva, pleminja i jazici. ’“

Stih 15 ni go dava klučot što ni ovozmožuva da im go pripišeme na „ vodite “ na koi „ sedi prostitutkata “ identitetot na evropskite narodi narečeni „hristijanski“, no pred sč, lažno i izmamnički „hristijanski“. Evropa ima karakteristika da gi zbližuva narodite što zboruvaat različni „ jazici “, što gi oslabuva vospostavenite sindikati i sojuzi. No, vo posledno vreme, angliskiot jazik služi kako most i promovira meǵunarodni razmeni; širokoto obrazovanie na čovečkite suštestva ja namaluva efikasnosta na oružjeto na božestvenoto prokletstvo i se sprotivstavuva na namerata na negoviot Tvorec. Zatoa, negoviot odgovor ḱe bide postrašen: smrt so vojna i, na krajot, so brilijantnosta na negovoto slavno doaǵanje.

Stih 16: „ Desette rogovi što gi vide i dzverot ḱe ja zamrazat bludnicata, ḱe ja soblečat gola, ḱe go izedat nejzinoto telo i ḱe ja progoltaat so ogan. “

Stih 16 ja najavuva programata na pretstojnata glava 18. Toj go potvrduva presvrtot na „ desette rogovi“. i dzverot „koj, otkako go poddržal i odobril, na krajot ja uništuva „ prostitutkata “. Tuka potsetuvam deka „ dzverot “ e režim na združuvanje na graǵanski i religiozni vlasti i deka vo ovoj kontekst ja označuva moḱta na oficijalno protestantskiot amerikanski narod i katoličkite i protestantskite evropski narodi, dodeka „ prostitutkata “ go označuva sveštenstvoto, odnosno učečkite vlasti na katoličkata religiozna moḱ: monasite, sveštenicite, episkopite, kardinalite i papata. Taka, vo presvrtot, katoličkite evropski narodi i protestantskiot amerikanski narod, odnosno dvete žrtvi na rimskata laga, se krevaat protiv sveštenstvoto na papskiot rimokatolicizam. I tie ḱe go „progoltaat so ogan “ koga, preku svojata slavna intervencija, Isus ḱe ja iskine nejzinata izmamnička, ǵavolska zavodliva maska. „ Desette rogovi “ ḱe ja „soblečat i ḱe ja napravat gola “ zatoa što živeela vo luksuz, ḱe bide soblečena, i zatoa što se oblečela vo izgled na svetost, ḱe se pojavi „ gola “, odnosno vo duhoven sram, bez nikakva nebesna pravda da ja obleče. Preciznosta, „ ḱe go jadat nejzinoto telo “, izrazuva krvavata svirepost na nejzinata kazna. Ovoj stih ja potvrduva temata na „ berbata “ od Otk. 14:18 do 20: Teško na grozjeto na gnevot!

Stih 17: „ Zašto Bog im stavi vo srcata da ja ispolnat Negovata volja, da se soglasat i da mu go dadat carstvoto svoe na dzverot, dodeka ne se ispolnat Božjite zborovi. “

Stih 17, pod brojot na sudot, ni otkriva važna misla za nebesniot Bog što luǵeto grešat ako ja preziraat ili ja tretiraat so ramnodušnost. Bog insistira ovde, za da bidat ubedeni negovite izbranici, deka toj e edinstveniot Gospodar na „užasnata igra“ što ḱe se vospostavi vo odredenoto vreme. Programata ne e dizajnirana od ǵavolot, tuku od samiot Bog. Sč što toj objavi vo svoeto golemo i vozvišeno Otkrovenie vo vrska so Daniel i Otkrovenieto ili veḱe e ispolneto ili ostanuva da se ispolni. I bidejḱi „ krajot na neštoto e podobar od negoviot početok “ spored Propovednik 7:8, Bog ni go postavuva ovoj posleden test na vernost što ḱe nč odvoi od lažnite hristijani i ḱe nč napravi dostojni da vlezeme vo negovata nebesna večnost po nuklearnoto uništuvanje od Tretata svetska vojna. Zatoa, treba samo da čekame so doverba bidejḱi sč što ḱe bide organizirano na zemjata e „ način “ zamislen od samiot Bog. I ako Bog e za nas, koj ḱe bide protiv nas, osven onie čii ubistveni „ nameri “ ḱe se svrtat protiv niv?

Što znači preciznosta „ dodeka ne se ispolnat Božjite zborovi “? Duhot se odnesuva na konečnata sudbina rezervirana za papskiot „ mal rog “, kako što veḱe e prorečeno, vo Dan. 7:11: „ Togaš gledav poradi arogantnite zborovi što gi zboruvaše rogot; i dodeka gledav, toj beše ubien, a negovoto telo beše uništeno, predadeno na ogan za da se izgori “; vo Dan. 7:26: „ Togaš ḱe dojde sudot, i nivnata vlast ḱe bide odzemena, i taa ḱe bide uništena i istrebena zasekogaš “; i Dan. 8:25: „ Poradi negoviot prosperitet i uspehot na negovite lukavstva, toj ḱe bide aroganten vo svoeto srce, i ḱe uništi mnozina što živeeja mirno, i ḱe se vozdigne protiv Knezot na knezovite; no ḱe bide skršen bez napor na racete“ . Ostatokot od „ zborovite Božji “ vo vrska so krajot na Rim ḱe bide pretstaven vo Otk. 18, 19 i 20.

Stih 18: „ A ženata što ja vide e golemiot grad, koj caruva nad zemnite carevi. “

Stih 18 ni nudi najubedliv dokaz deka „ golemiot grad “ e navistina Rim. Da sfatime deka angelot mu se obraḱa lično na Jovan. Znači, velejḱi mu: „ A ženata što ja vide e toj golem grad što caruva nad zemnite carevi “, Jovan e naveden da razbere deka angelot zboruva za Rim, „gradot na sedum ridovi“, koj, vo negovo vreme, dominiral na imperijalen način so različnite carstva na negovata ogromna kolonijalna imperija. Vo svojata imperijalna forma, toj veḱe go ima „ carstvoto nad zemnite carevi “ i ḱe go zadrži pod svojata papska vlast.

Vo ova poglavje 17, možete da vidite deka Bog gi koncentriral svoite otkrovenija dozvoluvajḱi ni so sigurnost da ja identifikuvame „ prostitutkata “, negoviot neprijatel na hristijanskata „golema tragedija“. Na toj način, toj mu dava na brojot 17 avtentično značenje na svojot sud. Tokmu ova nabljuduvanje me navede da ja cenam godišninata od 17-tata stogodišnina od vospostavuvanjeto na grevot, što pretstavuva usvojuvanje na denot na sonceto na 7 mart 321 godina (oficijalen datum, no 320 za Boga) što go doživeavme vo ovaa 2020 godina, sega pominata. Možeme da vidime deka Bog navistina go označil toa so prokletstvo bez presedan vo istorijata na hristijanskata era (Kovid-19) što predizvika globalen ekonomski kolaps pokatastrofalen od Vtorata svetska vojna. Drugite prokletstva na božestveniot praveden sud doaǵaat potoa, ḱe gi otkrieme, den po den.

Otkrovenie 18: Prostitutkata ja prima svojata kazna

 

 

Otkako ḱe gi otkrie detalite što ovozmožuvaat identifikacija na prostitutkata, poglavje 18 ḱe nč odvede vo mnogu specifičniot kontekst na krajot na „ bitkata kaj Armagedon “. Zborovite ja otkrivaat nejzinata sodržina: „ časot na kaznata na golemiot Vavilon, majkata na zemnite prostitutki “; časot na krvavata „ berba “.

 

Stih 1: „ Posle ovie raboti vidov drug angel kako sleguva od neboto, so golema vlast; i zemjata beše osvetlena od negovata slava. “

Angelot so golema vlast e na Božja strana, vsušnost, na samiot Bog. Mihail, načalnik na angelite, e drugo ime što Isus Hristos go nosel na neboto pred negovata zemska služba. Pod ova ime, i so vlasta što mu ja dale svetite angeli, toj gi isteral ǵavolot i negovite demoni od neboto, po negovata pobeda na krstot. Zatoa, pod ovie dve iminja toj se vraḱa na zemjata, vo slava na Otecot, za da gi povleče svoite dragoceni izbranici; dragoceni zatoa što se verni i zatoa što ovaa vernost, stavena na test, e dokažana. Vo ovoj kontekst, toj doaǵa da gi počesti so svojata vernost onie što mudro mu se pokorile, davajḱi mu ja „ slavata “ što ja baral od 1844 godina spored Otkrovenie 14:7. So počituvanjeto na sabotata, negovite izbranici go proslavija vo titulata Bog Tvorec, koja samo toj legitimno ja poseduva od negovoto sozdavanje na nebesnite i zemskite životi.

Stih 2: „ I izvika so silen glas, velejḱi: Padna, padna golemiot Vavilon i stana demonsko živealište, zasolnište na sekoj nečist duh i kafez na sekoja nečista i odvratna ptica. “

„ Taa “ Padna, padna golemiot Vavilon! Citatot od Otkrovenie 14:8 go naoǵame vo ovoj stih 2, no ovoj pat ne e kažan proročki, tuku zatoa što dokazot za negoviot pad im e daden na čovečkite preživeani od ovoj posleden moment na nejzinata izmamnička i zavodliva aktivnost. Maskata na svetosta na rimskiot papski Vavilon isto taka paǵa. Toj vsušnost e „ živealište na demoni, zasolnište na sekoj nečist duh, kafez na sekoja nečista i omrazna ptica“ . Spomenuvanjeto na „ pticata “ nč potsetuva deka zad zemnite dejstvija stojat nebesnite inspiracii na zlite angeli od logorot na Satana, nivniot vodač i prv buntovnik na božestvenoto sozdanie.

Stih 3: „ Zašto site narodi pieja od vinoto na gnevot na nejzinoto bludstvo, i carevite zemni bludstvuvaa so nea, i trgovcite zemni se zbogatija od izobilstvoto na nejzinite delikatesi. “

„... zatoa što site narodi se napija od vinoto na gnevot na nejzinoto bludstvo... “ Religioznata agresija se pojavi po pottik na rimokatoličkata papska vlast, koja, tvrdejḱi deka e vo služba na Isus Hristos, pokaža celosen prezir kon lekciite za odnesuvanje što gi poučuvaše svoite učenici i apostoli na zemjata. Isus poln so krotost, papite polni so bes; Isus, modelot na smirenie, papite, modeli na sueta i gordost, Isus živeeše vo materijalna siromaštija, papite živeeja vo luksuz i bogatstvo. Isus spasi životi, papite nepravedno i nepotrebno predizvikaa bezbroj čovečki životi da umrat. Ova rimokatoličko papsko hristijanstvo, zatoa, nemaše nikakva sličnost so verata što ja modeliral Isus. Vo Daniel, Bog go prorokuvaše „ uspehot na negovite lukavstva “, no zošto beše postignat ovoj uspeh? Odgovorot e ednostaven: zatoa što Bog mu go dade. Zašto mora da zapomnime deka pod naslovot kazna na „ vtorata truba “ od Otk. 8:8, toj go podigna ovoj surov i surov režim za da go kazni prekršuvanjeto na sabotata napuštena od 7 mart 321 godina. Vo komparativna studija so nevoljite što ḱe go pogodat Izrael poradi negovata nevernost kon Božjite zapovedi, vo Lev. 26:19, Bog reče: „ Ḱe ja skršam gordosta na tvojata moḱ, ḱe go napravam tvoeto nebo...“ kako železo , i tvojata zemja kako mesing .“ Vo noviot zavet, papskiot režim beše podignat za da gi ispolni istite ovie kletvi. Vo negoviot plan, Bog e istovremeno Žrtva, Sudija i Izvršitel za da gi zadovoli baranjata na svojot zakon na ljubovta i svojata sovršena pravda. Prekršuvanjeto na sabotata go čini čoveštvoto skapo od 321 godina, koe go plati svojot danok vo beskorisni vojni i masakri, i vo razorni smrtonosni epidemii sozdadeni od Boga sozdatelot. Vo ovoj stih, „ nečistotata “ (ili „ razvratot “) e duhovna i kvalifikuva nedostojno religiozno odnesuvanje. „ Vinoto “ go simbolizira negovoto učenje koe destilira, vo imeto na Hristos, ǵavolski „ bes “ i omraza meǵu site narodi koi stanale, poradi toa, žrtvi na agresija ili agresori.

Vinata na katoličkoto učenje ne treba da ja krie vinata na celoto čoveštvo, koe, vo svojata rečisi celosna suština, ne gi deli vrednostite što gi vozvišil Isus Hristos. Ako kralevite na zemjata piele „ vino na blud “ ( razvrat ) na „ Vavilon “, toa e zatoa što, kako „ prostitutka “, nejzina edinstvena griža bila da im ugodi na mušteriite; pravilo e, mušterijata mora da bide zadovolna, vo sprotivno nema da se vrati. A katolicizmot ja vozvišil na najvisoko nivo alčnosta, duri do točka na kriminal, i ljubovta kon bogatstvoto i luksuzniot život. Kako što učel Isus, pticite od perduvi se sobiraat zaedno. Zlite i gordi luǵe bi bile izgubeni vo sekoj slučaj so toa ili bez nego. Potsetnik: zlobata vlegla vo čovečkiot život preku Kain, ubiecot na svojot brat Avel od početokot na zemskata istorija. „ Trgovcite na zemjata se zbogatile preku moḱta na nejziniot luksuz “. Ova go objasnuva uspehot na rimokatoličkiot papski režim. Trgovcite so zemja veruvaat samo vo pari; tie ne se religiozni fanatici, no ako religijata gi zbogatuva, taa stanuva prifatliv, duri i poželen partner. Konečniot kontekst na temata me naveduva da gi identifikuvam prvenstveno amerikanskite protestantski trgovci, bidejḱi zemjata duhovno ja označuva protestantskata vera. Od 16 vek , Severna Amerika, suštinski protestantska po svoeto poteklo, gi prečekuva latinoamerikanskite katolici, i ottogaš, katoličkata vera e pretstavena kako i protestantskata vera. Za ovaa zemja, kade što e važen samo „biznisot“, religioznite razliki poveḱe ne se važni. Osvoeni od zadovolstvoto da se zbogatat, ohrabreni od ženevskiot reformator, Džon Kalvin, protestantskite trgovci naoǵaat vo katoličkata vera sredstvo za zbogatuvanje što originalnata protestantska norma ne go nudela. Protestantskite crkvi se prazni so goli dzidovi, dodeka katoličkite crkvi se preoptovareni so relikvii napraveni od skapoceni materijali, zlato, srebro, slonova koska, site materijali što ovaa tema gi naveduva vo stih 12. Bogatstvoto na katoličkoto bogosluženie e zatoa, za Gospod Bog, objasnuvanje za slabeenjeto na amerikanskata protestantska vera. Dolarot, noviot Mamon, dojde da go zameni Boga vo srcata, a temata na doktrinite go izgubi celiot interes. Opozicijata postoi, no samo vo politička forma.

Stih 4: „ I čuv drug glas od neboto kako veli: Izlezete od nea, narode Moj, za da ne bidete součesnici vo nejzinite grevovi i da ne gi primite nejzinite zla. “

Stih 4 go evocira momentot na konečnoto razdvojuvanje: „ Izlezete od nea, narode Moj “; toa e časot koga izbranite ḱe bidat grabnati na neboto, za da se sretnat so Isus. Ona što ovoj stih go ilustrira e momentot na „ žetvata “, temata na Otkrovenie 14:14 do 16. Tie se grabnati zatoa što, kako što naveduva stihot, ne smeat da „imaat del“ vo „nevoljite“ što ḱe go pogodat papskiot Rim i negovoto sveštenstvo. No, tekstot naveduva deka za da se bide meǵu izbranite grabnati, ne smee da se „ učestvuva vo negovite grevovi “. I bidejḱi glavniot grev e nedelniot odmor, „ žigot na dzverot “ što go počituvaat katolicite i protestantite vo posledniot test na verata, vernicite vo ovie dve glavni religiozni grupi ne možat da učestvuvaat vo voznesenieto na izbranite. Potrebata da se „izleze od Vavilon“ e postojana , meǵutoa vo ovoj stih Duhot go targetira momentot koga se pojavuva poslednata možnost da se počituva ovaa Božja zapoved zatoa što proglasuvanjeto na zakonot za nedela go označuva krajot na vremeto na proba. Ovaa proglaska ja promovira svesta kaj site preživeani od „ šestata truba “ (Treta svetska vojna), što go pravi nivniot izbor odgovoren pod budnoto oko na Boga, Sozdatelot.

Stih 5: „ Zašto nejzinite grevovi stignaa do neboto, i Bog se seti na nejzinite bezzakonija. “

Spored negovite zborovi, Duhot ja sugerira slikata na „Vavilonskata kula“, čie ime e vkoreneto vo imeto na „Vavilon“. Od 321 i 538 godina, Rim, „ golemiot grad “ kade što „ prostitutkata “ go ima svojot „ prestol “ , nejzinoto „sveto“ papsko sedište od 538 godina, gi množi svoite grevovi protiv Boga. Od neboto, gi broel i gi evidentiral svoite natrupani grevovi 1709 godini (od 321 godina). So svoeto slavno vraḱanje, Isus go razotkri papskiot režim, a za Rim i negovata lažna svetost, vreme e da se plati za nivnite zlostorstva.

Stih 6: „ Vratete ě kako što plati taa, i dajte ě dvojno spored nejzinite dela; vo čašata vo koja izlea, dajte ě dvojno. “

Sledejḱi go razvojot na temite od Otk. 14, po žetvata doaǵa grozdoberot . I tokmu na najzlobnite katolički i protestantski žrtvi na lagite na katolicizmot Bog im gi upatuva svoite zborovi: „ Vratete ě kako što platila, i dajte ě dvojno spored nejzinite dela “. Od istorijata se seḱavame deka nejzinite dela bea kladi i maki na nejzinite inkvizitorski sudovi. Zatoa, vakov vid sudbina katoličkite verski učiteli ḱe pretrpat dvojno, ako e možno. Istata poraka se povtoruva vo forma: „ Vo čašata kade što nalea, nalejte ě dvojno “. Slikata na čašata za pienje ja koristel Isus, za da go označi mačenjeto što negovoto telo ḱe go pretrpi, sč do poslednata agonija na krst, veḱe podignat od Rim, vo podnožjeto na planinata Golgota. Na ovoj način, Isus nč potsetuva deka katoličkata vera pokažala odvraten prezir kon stradanjeto što toj se soglasil da go izdrži, pa sega e negov red da go doživee. Edna stara pogovorka ḱe ja dobie svojata celosna vrednost vo ovoj moment: nikogaš ne im pravi na drugite ona što ne bi sakal da ti go pravat vam. Vo ovaa akcija, Bog go ispolnuva zakonot za odmazda: oko za oko, zab za zab; sovršeno praveden zakon čija individualna upotreba ja rezerviral za sebe. No, na kolektivno nivo, negovata primena bila ovlastena za čovečkite suštestva, koi sepak go osuduvale, mislejḱi deka možat da bidat popravedni i podobri od Bog. Posledicata e katastrofalna: zloto i negoviot buntoven duh se vlošile i dominirale kaj zapadnite narodi od hristijansko poteklo.

Vo Otk. 17:5, „ golemiot Vavilon “, „ bludnicata “, „ imaše zlatna čaša polna so nejzinite gnasotii “. Ova pojasnuvanje se odnesuva na nejzinata religiozna aktivnost i nejzinata posebna upotreba na čašata na Evharistijata. Nejzinoto nepočituvanje kon ovoj svet obred što go poučuva i osvetuva Isus Hristos ě zarabotuva podednakvo posebna kazna. Bogot na ljubovta mu otstapuva mesto na Bogot na pravdata, a mislata za negoviot sud jasno im se otkriva na luǵeto.

Stih 7: „ Kolku što se proslavila sebesi i živeela raskošno, tolku maki i taga dajte ě! Zašto vo srceto svoe veli: ‚Sedam kako carica, ne sum vdovica i nema da vidam taga‘. “

Vo stih 7, Duhot go istaknuva sprotivnoto pomeǵu životot i smrtta. Životot nedopren od bedata na smrtta e vesel, bezgrižen, lekomislen, vo potraga po novi zadovolstva. Papskiot rimski „Vavilon“ baral bogatstvo što kupuva luksuzen život. I za da go dobie od moḱnite i od kralevite, go koristel i sč ušte go koristi imeto na Isus Hristos za da go prodade prostuvanjeto na grevovite kako „indulgencii“. Ova e detalj što teži mnogu na vagata na Božjiot sud, za koj sega mora psihološki i fizički da se iskupi. Sramot na ova bogatstvo i luksuz se temeli na faktot deka Isus i negovite apostoli živeele siromašno, zadovolni so golite potrebi. „ Makite “ i „ taguvanjeto “ na toj način go zamenuvaat „bogatstvoto i luksuzot “ na papskoto rimokatoličko sveštenstvo.

Za vreme na nejzinata izmamnička aktivnost, Vavilon veli vo svoeto srce: „ Sedam kako kralica “, što ja potvrduva „ nejzinata vlast nad zemnite carevi “ od Otk. 17:18. I spored Otk. 2:7 i 20, nejziniot „ prestol “ e vo Vatikan (vaticinate = prorokuva), vo Rim. „ Jas ne sum vdovica “; nejziniot soprug, Hristos, čija nevesta taa tvrdi deka e, e živ. „ I nema da vidam taga “. Nadvor od Crkvata nema spasenie, im veli taa na site svoi protivnici. Taa go povtorila toa tolku mnogu pati što konečno poveruvala vo toa. I navistina e ubedena deka nejzinoto vladeenje ḱe trae večno. Otkako živeela tamu, ne e li Rim narečen „večen grad“? Pokraj toa, poddržana od zapadnite sili na zemjata, taa imala dobra pričina da se veruva sebesi za čovečki nedopirliva i neranliva. Nitu pak se plašela od moḱta Božja bidejḱi tvrdela deka mu služi i go pretstavuva na zemjata.

Stih 8: „ Zatoa vo eden den ḱe dojdat nejzinite nevolji: smrt, taga i glad; i ḱe bide progoltana so ogan. Zašto e silen Gospod Bog, Koj ja sudi. “

Ovoj stih stava kraj na site negovi iluzii: „ zatoa, vo eden den “; denot koga Isus ḱe se vrati vo slava, „ ḱe dojdat negovite nevolji “, odnosno ḱe dojde kaznata od Boga; „ smrt, taga i glad “, vsušnost, rabotite se ostvaruvaat vo obraten redosled. Nie ne umirame od glad vo eden den, pa zatoa, prvo, duhovniot „ glad “ e gubenje na lebot na životot, koj e osnova na hristijanskata religiozna vera. Potoa „ tagata “ se nosi za da ja označi smrtta na luǵeto koi ni se bliski, so koi spodeluvame semejni čuvstva. I konečno, „ smrtta “ go pogoduva vinovniot grešnik, bidejḱi „ platata za grevot e smrt “, spored Rimjanite 6:23. „ I ḱe bide progoltana od ogan “, vo soglasnost so proročkite najavi povtoreni vo Daniel i Otkrovenie. Taa samata predizvikala tolku mnogu suštestva da bidat izgoreni na klada, nepravedno, što e vo sovršena božestvena pravda taa samata da zagine vo ognot. „ Zašto e silen Gospod, Koj ja osudil “; Za vreme na nejzinata zavodliva aktivnost, katoličkata vera ja obožavala Marija, majkata na Isus, koja se pojavila samo vo forma na malo dete što go držela vo racete. Ovoj aspekt gi zaveduval čovečkite umovi skloni kon sentimentalnost. Žena, podobro kažano, majka, kolku smiruvačka stanala religijata! No, toa e časot na vistinata, a Hristos, koj ja sudi, štotuku se pojavil vo slavata na Semoḱniot Bog; i ovaa božestvena sila na Isus Hristos, koja ja razotkrila, ja uništuva, predavajḱi ja na odmazdoljubiviot gnev na nejzinite izmameni žrtvi.

Stih 9: „ I site zemni carevi, koi bludstvuvale i živeele raskošno so nea, ḱe plačat i ḱe ridaat za nea, koga ḱe go vidat čadot od nejzinoto gorenje. “

Ovoj stih go otkriva odnesuvanjeto na „ zemskite carevi koi izvršile blud i živeele raskošno so nea “. Ova gi vklučuva kralevite, pretsedatelite, diktatorite, site vodači na narodite koi go pottiknale uspehot i aktivnosta na katoličkata vera i koi, na poslednoto sudenje, ja odobrile odlukata za ubivanje na onie što ja počituvaat sabotata. Tie „ḱe plačat i ḱe ridaat nad nea, koga ḱe go vidat čadot od nejzinoto gorenje “. Jasno e deka zemskite carevi gledaat kako situacijata im se lizga od glava. Tie poveḱe ne vladeat so nikogo i samo go gledaat gorenjeto na Rim zapaleno od izmamenite žrtvi, instrumentite na božestvenata odmazda. Nivnoto plačenje i oplakuvanje se opravdani so faktot deka svetovnite vrednosti, koi gi dovedoa do najvisokata moḱ, odednaš se urivaat.

Stih 10: „ Stoejḱi podaleku od strav od nejzinite maki, tie ḱe rečat: ‚Lele! Lele, golemiot grad Vavilon, gradu moḱen! Za eden čas dojde tvojot sud!‘ “

„Večniot grad“ umira, gori, a zemnite carevi se držat na distanca od Rim. Tie sega se plašat deka ḱe mora da ja spodelat negovata sudbina. Ona što se slučuva pretstavuva, za niv , ogromna nesreḱa : „ Teško! Teško! Golemiot grad Vavilon “, teško se povtoruva dvapati kako, „ padna, padna, golemiot Vavilon “. „ Moḱniot grad! “; tolku moḱen što vladeeše so svetot preku svoeto vlijanie vrz vodačite na hristijanskite narodi; tokmu poradi ovaa vrska osudena od Boga, kralot Luj XVI i negovata avstriska sopruga Marija Antoaneta otidoa na gilotina, zaedno so nivnite poddržuvači, žrtvi na „ golemata nevolja “, kako što objavi Duhot, vo Otkrovenie 2:22-23. „ Za eden čas ḱe dojde tvojot sud! “; vraḱanjeto na Isus doaǵa za da go označi vremeto na krajot na svetot. Poslednoto iskušenie go označi simboličniot „ eden čas “ prorečen vo Otkrovenie 3:10, no toa ḱe bide dovolno za da se pojavi Isus Hristos, za celata segašna situacija da se smeni, i ovoj pat, „ eden čas “ vo bukvalna smisla ḱe bide dovolen za da se donese ovaa začuduvačka promena.

Stih 11: „ I trgovcite na zemjata plačat i taguvaat za nea, zašto nikoj veḱe ne go kupuva nivniot tovar “ .

Duhot ovoj pat gi targetira „ trgovcite na zemjata “, osobeno nasočen kon amerikanskiot trgovski duh usvoen od preživeanite niz celata zemja, kako što e diskutirano vo studijata na poglavje 17 pogore. I tie „ plačat i taguvaat za nea, bidejḱi nikoj poveḱe ne go kupuva nivniot tovar ; ...“. Ovoj stih ja naglasuva vinata za naklonetosta na protestantite kon katoličkata vera, za koja tie taguvaat , so što svedočat za nivnata lična privrzanost kon nea od ekonomski interes. Dodeka, vo apsolutna sprotivnost, deloto na reformata go pokrena Bog za da ja osudi rimokatoličkata papska vina i da gi vrati razbranite vistini; što go napravija vo nivno vreme vistinskite reformatori kako što se Piter Valdo, Džon Viklif i Martin Luter. Trgovcite, isto taka, so taga gledaat kako vrednostite što gi neguvaat se raspaǵaat pred nivnite oči, bidejḱi živeat samo za zadovolstvo da se zbogatat preku svoite komercijalni aktivnosti; vodenjeto biznis gi sumira radostite na nivnoto postoenje.

Stih 12: „ tovar od zlato, srebro, skapoceni kamenja, biseri, fin len, purpur, svila, crvena, sekakov vid ubavo drvo, sekakov vid slonova koska, sekakov vid mnogu skapoceno drvo, mesing, železo i mermer, “

Pred da gi nabrojam različnite materijali što se osnova na rimokatoličkata idolopoklonička religija, ovde se potsetuvam na ovaa posebna točka od vistinskata vera što ja poučuval Isus Hristos. Toj ě rekol na Samarjankata: „ Ženo“, ě rekol Isus, „veruvaj mi, doaǵa časot koga nema da Mu se poklonuvate na Otecot nitu na ovaa gora nitu vo Erusalim. Vie mu se poklonuvate na ona što ne go znaete; nie mu se poklonuvame na ona što go znaeme, zašto spasenieto e od Judejcite . No, doaǵa časot, i veḱe e, koga vistinskite poklonici ḱe Mu se poklonuvaat na Otecot vo duh i vistina, zašto Otecot bara takvi da Mu se poklonuvaat. Bog e Duh, i onie što Mu se poklonuvaat, mora da Mu se poklonuvaat vo duh i vistina . “ (Jovan 4:21-23).“ Taka, vistinskata vera ne bara nikakov materijal ili materijal, bidejḱi se zasnova isklučivo na sostojba na umot. I kako rezultat na toa, ovaa vistinska vera e od mal interes za alčniot i kradliv svet, bidejḱi ne zbogatuva nikogo, osven duhovno, izbranite. Izbranite mu se poklonuvaat na Boga vo duh, znači vo svoite misli, no i vo vistina , što znači deka nivnite misli mora da bidat izgradeni vrz standardot što go posočil Bog. Sč što ne e vo ovoj standard e forma na idolopoklonički paganizam kade što vistinskiot Bog se služi kako idol. Za vreme na svoite osvojuvanja, republikanskiot Rim gi usvoil religiite na osvoenite zemji. I golem del od negovite religiozni dogmi bile od grčko poteklo, prvata golema civilizacija na antikata. Vo našata era, vo papska forma, go naoǵame celoto ova nasledstvo povrzano so novite „hristijanski“ „svetci“ počnuvajḱi od 12-te apostoli Gospodovi. No, otkako otišla dotamu što ja potisnala vtorata Božja zapoved koja ja osuduva ovaa idolopoklonička praktika, katoličkata vera go ovekovečuva obožavanjeto na sliki izrezbani, naslikani ili koi se pojavuvaat vo demonski videnija. Zatoa, vo obredite na negovite kultovi gi naoǵame ovie izrezbani idoli na koi im se potrebni materijali za da dobijat oblik; materijali od koi samiot Bog go pretstavuva spisokot: „... ; ... tovar od zlato, srebro, skapoceni kamenja, biseri, fin len, purpur, svila, crvena, sekakov vid drvo od ubavo drvo, sekakov vid predmeti od slonova koska, sekakov vid mnogu skapoceno drvo, mesing, železo i mermer, ... “. „ Zlato, srebro, skapoceni kamenja i skapoceni predmeti “ „ oddavaat počit na bogot na tvrdinite “ na papskiot kral na Dan. 11:38. Potoa, „ purpur i crvena “ ja oblekuvaat Golemata bludnica Vavilon vo Otk. 17:4; „ zlato, skapoceni kamenja i biseri “ se nejzinite ukrasi ; „ fin len “ se odnesuva na nejzinoto baranje za svetost, spored Otk. 19:8: „ Zašto finiot len e pravednite dela na svetcite “. Drugite navedeni materijali se onie od koi taa gi pravi svoite rezbani idoli. Ovie luksuzni materijali go izrazuvaat visokoto nivo na posvetenost na katoličkiot idolopoklonik.

Stih 13: „ cimet, začini, masti, smirna, temjan, vino, maslo, fino brašno, pčenica, volovi, ovci, konji, kočii, i tela i duši čovečki. “

„ Parfemite“, od smirna, temjan, vino i maslo “, citiranite sugeriraat na nejzinite religiozni obredi. Drugite raboti se hranlivi materii i dobra što aludiraat na vladeenjeto na Solomon, sinot Davidov, graditel na prviot hram izgraden za Boga, spored 1 Carevi 4:20-28. Na ovoj način, Duhot go osuduva nejziniot nelegitimen obid da ja reproducira izgradbata na „ hramot Božji “ što taa go „ huli “ vo Otkrovenie 13:6 i go „ prevrtuva “ vo Dan. 8:11. Poslednata preciznost na stihot, vo vrska so „ telata i dušite na luǵeto “, ja osuduva nejzinata sorabotka so monarsite so koi taa nelegalno ja deli vremenskata moḱ. Vo imeto na Hristos, taa ima religiozno opravdano gnasni dejstvija, kako što se ropstvoto, mačenjeto i ubivanjeto na Božjite sozdanija; nešto što Bog go rezervira za sebe vo religioznata oblast; do toj stepen što gi sumira svoite dejstvija na sledniov način: „ krvta na site što bile zaklani na zemjata se najde vo nea “, vo stih 18 od ova poglavje 18. So citiranje „ „dušite na luǵeto “, Bog mu ja pripišuva zagubata na „ dušite “ predadeni na ǵavolot preku negovata aktivnost i negovite lažni religiozni pretenzii.

Potsetnik : Vo Biblijata i božestvenata misla, zborot „ duša “ označuva ličnost vo site nejzini aspekti, nejzinoto fizičko telo i nejzinata mentalna ili psihička misla, nejziniot intelekt i nejzinite čuvstva. Teorijata što ja pretstavuva „dušata “ kako element na životot, koja se odvojuva od teloto pri smrtta i go preživuva, e čisto od pagansko grčko poteklo. Vo stariot zavet, Bog ja identifikuva „dušata so krvta“ na negovite čovečki ili životinski suštestva: Lev. 17:14: „ Zašto životot na sekoe telo e negovata krv, što e vo nego. Zatoa im rekov na sinovite Izrailevi: Ne jadete ja krvta od niedno telo; zašto životot na sekoe telo e negovata krv ; koj ḱe ja jade, ḱe bide istreben. “ Taka, toj zazema sprotiven stav od idnite grčki teorii i podgotvuva bibliski kontrast na filozofskite misli što ḱe se rodat meǵu paganskite narodi. Čovečkiot i životinskiot život se zasnovaat na funkcioniranjeto na krvta. Isturena ili izvalkana so zadušuvanje, krvta poveḱe ne snabduva kislorod so elementite na fizičkoto telo, vklučuvajḱi go i mozokot , potporata na mislata. I ako vtoroto ne e oksigenirano, principot na mislata prestanuva i ništo ne ostanuva živo po ovaa krajna faza; osven seḱavanjeto na sostavot na mrtvata „ duša “ vo večnata misla za Boga so pogled na nejzinoto idno „voskresenie“, koga toj ḱe ja „voskresne“ ili, koga ḱe ja „voskresne“, kako što može da bide slučajot, za večen život ili za konečno uništuvanje na „ vtorata smrt “.

Stih 14: „ Plodovite što gi posakuvaše tvojata duša isčeznaa od tebe; i sč što e nežno i ubavo isčezna od tebe, i nema da gi najdeš povtorno. “

Vo potvrda na ona što beše objasneto vo prethodniot stih, Duhot gi pripišuva „ želbite “ na papskiot Rim na negovata „ duša “, na negovata zavodliva i izmamnička ličnost. Naslednička na grčkite filozofii, katoličkata vera beše prvata što go postavi prašanjeto za pripišuvanjeto na dušata na životnite i luǵeto otkrieni na novite zemji. Vsušnost, prašanjeto ima svoj odgovor; toa se temeli na izborot na vistinskiot pomošen glagol: čovekot nema duša , bidejḱi e duša.

Duhot gi sumira posledicite od vistinskata smrt što gi vospostavil i otkril vo Propovednik 9:5-6-10. Ovie detali nema da se povtorat vo spisite na noviot zavet. Zatoa ja gledame važnosta na proučuvanjeto na celata Biblija. Uništen, „ Vavilon “ ḱe gi „ izgubi “ zasekogaš plodovite što gi posakuvaše nejzinata duša i „ site nežni i ubavi raboti “ što gi ceneše i baraše. No, Duhot isto taka naveduva: „ za tebe “; zatoa što izbranite, za razlika od nego, ḱe možat večno da go prodolžat cenenjeto na čudata što Bog ḱe im gi ponudi da gi spodelat.

Stih 15: „ Trgovcite so ovie raboti, koi se zbogatija od nea, ḱe stojat podaleku od strav od nejzinite maki; ḱe plačat i ḱe taguvaat “.

Vo stihovite 15-19, Duhot gi targetira „ trgovcite koi se zbogatile preku nea “. Povtoruvanjata otkrivaat akcent na frazata „ za eden čas “, povtoruvana tri pati vo ova poglavje, kako i izvikot „ Teško! Teško! “. Brojot 3 simbolizira sovršenstvo. Zatoa, Bog insistira, da ja potvrdi nepovratnata priroda na proročkata objava; ovaa kazna ḱe se izvrši vo seta svoja božestvena sovršenost. Izvikot „ Teško! Teško! “, iniciran od trgovcite, go odrazuva predupreduvačkiot izvik iniciran od negovite izbranici vo Otk. 14:8: „ Padna! Padna Golemiot Vavilon “. Ovie trgovci go gledaat nejzinoto uništuvanje od daleku, „ vo strav od nejzinoto mačenje “. I tie se vo pravo što se plašat od ovoj plod na pravedniot gnev na živiot Bog, bidejḱi žalejḱi se za negovoto uništuvanje, tie se stavaat vo negoviot logor i za vozvrat ḱe bidat uništeni od ubistveniot čovečki gnev na neutešnite žrtvi na religioznata izmama. Ovoj stih nč pravi svesni za ogromnata odgovornost na komercijalnite interesi vo uspehot što go postigna Rimokatoličkata crkva. „ Trgovcite “ ja poddržuvaa prostitutkata i nejzinite najsurovi i despotski odluki, edinstveno od želba za finansisko i materijalno zbogatuvanje. Tie gi ignoriraa site nejzini mnogu gnasni baranja i zaslužuvaat da ja delat nejzinata konečna sudbina. Istoriski primer se odnesuva na Parižanite koi zastanaa na stranata na katoličkata vera protiv reformiranata vera od početokot na Reformacijata vo vremeto na kralot Francisk I i po nego.

Stih 16: „ I ḱe rečat: ‘Lele! Lele! Golemiot grad, koj beše oblečen vo tenok len, purpur i crveno, i ukrasen so zlato, skapoceni kamenja i biseri! Za eden čas e uništeno tolku bogatstvo! ’“

Ovoj stih ja potvrduva celta; „ golemiot Vavilon, oblečen vo tenok len, purpur i crvena boja “; boite na carskite nametki, bidejḱi tokmu vo ovoj kapacitet potsmevačkite rimski vojnici gi pokrivaa ramenata na Isus so „ purpurna “ nametka. Tie ne možea da go zamislat značenjeto što Bog go dade na nivnoto dejstvie: kako žrtva za iskupuvanje, Isus stana nositel na grevovite na svoite izbranici označeni so ovie boi, crvena ili purpurna , spored Isaija 1:18. „ Eden čas “ ḱe bide dovolen za da se uništi Rim, negoviot papa i negovoto sveštenstvo, po slavnoto vraḱanje na Isus Hristos, koj doaǵa da ja spreči smrtta na svoite izbranici. Vo ovoj posleden test, nivnata vernost ḱe napravi golema razlika, pa zatoa možeme da razbereme zošto Bog osobeno insistira na zajaknuvanje na nivnata vera i apsolutnata doverba što mora da ja imaat vo nego. Dolgo vreme, čovekot možeše da bide ubeden samo deka takvoto uništuvanje „ za eden čas “ e čudo i zatoa direktna intervencija na Boga, kako so Sodom i Gomora. Vo naše vreme koga čovekot go sovladal nuklearniot ogan, ova e pomalku iznenaduvačko.

Stih 17: „ I site kormilari, site što plovat kon toa mesto, mornarite i site što trguvaat po moreto, stoeja podaleku. “

Ovoj stih konkretno gi targetira „ onie što go eksploatiraat moreto, kormilarite, mornarite što plovat kon ova mesto, site držea distanca “. Iskoristuvajḱi ja želbata na kralevite da se zbogatat, papskata crkva se zbogati. Taa go poddržuvaše i opravduvaše osvojuvanjeto na zemji nepoznati za luǵeto sč do vremeto na nivnoto otkrivanje, koga nejzinite katolički slugi izvršija užasni masakri vrz naselenieto vo imeto na Isus Hristos. Ova beše prvenstveno slučaj vo Južna Amerika i krvavite ekspedicii predvodeni od generalot Kortes. Zlatoto izvlečeno od ovie teritorii se vrati vo Evropa za da gi zbogati katoličkite kralevi i součesničkoto papstvo. Pokraj toa, naglasuvanjeto na morskiot aspekt potsetuva deka tokmu kako režim na „ dzverot što se izdiga od moreto “ negovata vrska so „ mornarite “ beše zajaknata za nivno zaedničko zbogatuvanje.

Stih 18: „ I koga go vidoa čadot od nejzinoto gorenje, izvikaa, velejḱi: Koj grad e sličen na ovoj golem grad? “

„ Koj grad beše kako golemiot grad? “ izvikaa mornarite koga go vidoa „ čadot od negovoto gorenje “. Odgovorot beše ednostaven i brz: nieden. Zašto nieden grad ne koncentriral tolku mnogu moḱ, graǵanska kako carski grad, a potoa religiozen od 538 godina. Katolicizmot se proširil na sekoja zemja na planetata osven vo Rusija, kade što istočnata pravoslavna vera go otfrlila. Otkako go pozdravila, Kina isto taka se borela i go progonuvala. No, toj sč ušte dominira na celiot Zapad i negovite ogranoci vo Amerika, Afrika i Avstralija. Toa e vodečko religiozno turističko mesto vo svetot, privlekuvajḱi posetiteli od celiot svet. Nekoi doaǵaat da vidat „antički urnatini“, drugi odat tamu za da go vidat mestoto kade što živeat papata i negovite kardinali.

Stih 1: 9: „ Frlija prav na glavite, plačea i taguvaa, izvikuvajḱi: ‚Lele! Lele! Toj golem grad, vo koj site što imaa brodovi na moreto se zbogatija od negovoto bogatstvo, za eden čas beše uništen!‘ “

Ova e treto povtoruvanje kade što se sobrani site prethodni izrazi, kako i preciznosta „ za eden čas beše uništen “. „ Golemiot grad kade što site onie što imaat brodovi na moreto se zbogatija od negovata raskoš “. Obvinenieto stanuva mnogu jasno, navistina preku raskošot na papskiot režim, brodosopstvenicite se zbogatija nosejḱi vo Rim svetskoto bogatstvo. Rim go dobiva svoeto zbogatuvanje od spodeluvanjeto na dobrata na svoite protivnici ubieni od negoviot večen sojuznik, graǵanskata monarhiska moḱ, negovoto vooruženo krilo. Kako istoriski primer, ja imame smrtta na „Templarite“, čii dobra bea podeleni meǵu krunata na Filip Ubaviot i rimokatoličkoto sveštenstvo. Podocna, ova ḱe bide slučaj i so „protestantite“.

Stih 20: „ Raduvajte se za nea, nebesa! I raduvajte se i vie sveti, apostoli i proroci! Zašto Bog ve odmazdi so toa što ja osudi. “

Duhot gi pokanuva žitelite na neboto i vistinskite svetci, apostolite i prorocite, na zemjata, da se raduvaat na uništuvanjeto na rimskiot Vavilon. Zatoa, radosta ḱe bide soodvetna na bolkite i stradanjata što taa gi naterala ili sakala da gi natera slugite na Boga na vistinata da gi izdržat, vo odnos na poslednite izbranici verni na osvetenata sabota.

Stih 21: „ Togaš eden silen angel zede kamen kako golem vodenički kamen i go frli vo moreto, velejḱi: ‚Taka nasilno ḱe bide soboren Vavilon, golemiot grad, i nema poveḱe da se najde ‘.“

Sporedbata na Rim so „ kamen “ sugerira tri idei. Prvo, papstvoto se natprevaruva so Isus Hristos, koj samiot e simboliziran so „ kamen “ vo Dan. 2:34: „ Gledavte dodeka ne se otkina kamen bez race, i udri vo kipot vo negovite železni i glineni noze, i gi skrši na parčinja. “ Drugi stihovi vo Biblijata isto taka mu go pripišuvaat ovoj simbol na „ kamen “ vo Zak. 4:7; „ glaven agolen kamen “ vo Psal. 118:22; Mat. 21:42; i Dela 4:11: „ Isus e kamenot što go otfrlivte vie graditelite , no koj stana glaven agolen kamen .“ Vtorata ideja e aluzija na papskoto tvrdenje da go nasledi apostolot „ Petar “; glavnata pričina za „ uspehot na negovite potfati i uspehot na negovite lukavstva “, raboti što gi osudi Bog vo Dan. 8:25. Ova e ušte potočno bidejḱi apostol Petar nikogaš ne bil glava na hristijanskata crkva, bidejḱi ovaa titula mu pripaǵa na samiot Isus Hristos. Papskiot „ trik “ zatoa e isto taka „ laga “. Tretiot predlog se odnesuva na imeto na papskoto religiozno uporište, negovata prestižna bazilika narečena „Sveti Petar Rimski“, čija mnogu skapa izgradba dovela do usvojuvanje na prodažbata na „indulgencii“, što go razotkrilo vo očite na reformatorskiot monah Martin Luter. Ova objasnuvanje ostanuva tesno povrzano so vtorata ideja. Mestoto na Vatikan služelo kako grobišta, no pretpostavenata grobnica na Petar, apostolot Gospodov, vsušnost bila grobnica na „Simon Petar Magioničarot“, obožavatel i sveštenik na bogot zmija po ime Eskulapij.

Vraḱajḱi se vo našeto vreme, Duhot prorokuva protiv rimskiot „ Vavilon “. Toj go sporeduva negovoto idno uništuvanje so likot na „ golem vodenički kamen “ od „ kamen “ što „ angel go frla vo moreto “. So ovaa ilustracija, toj iznesuva protiv Rim obvinenie identifikuvano vo Matej 18:6: „ No, koj ḱe navede na grev edno od ovie mali što veruvaat vo Mene, podobro ḱe mu bide da mu se obesi vodenički kamen okolu vratot i da se udavi vo morskata dlabočina “. I vo negoviot slučaj, toa ne sopna samo edno od ovie mali što veruvaat vo nego, tuku mnoštva. Edno e sigurno: otkako ḱe bide „ uništeno, nikogaš poveḱe nema da se najde “. Nikogaš poveḱe nema da mu našteti na nikogo.

Stih 22: „ I zvukot na harfisti, muzičari, svirači na flejti i trubači poveḱe nema da se čue vo tebe; nikoj što se zanimava so kakov bilo zanaet nema da se najde vo tebe; zvukot na vodenički kamen poveḱe nema da se čue vo tebe. “

Potoa Duhot gi evocira muzičkite zvuci što ja izrazuvaa bezgrižnosta i radosta na žitelite na Rim. Otkako ḱe bidat uništeni, tie poveḱe nema da se slušaat tamu. Vo duhovna smisla, toa aludira na Božjite glasnici čii zborovi se slušale so ist efekt kako muzičkite zvuci na „ flejtite ili trubačite “; slika dadena vo parabola vo Mat. 11:17. Isto taka, gi evocira „ šumovite “ što gi sozdavale zanaetčiite preoptovareni so rabotni nalozi, bidejḱi od eden antički grad doaǵale samo „ šumovi “ od profesionalni aktivnosti, meǵu koi „ šumot na vodeničkiot kamen “ koj se vrtel za melenje na žitnoto zrno ili za ostrenje na instrumenti za sečenje kako što se srpot i kosata, noževite i mečevi; ova, veḱe vo drevniot haldejski Vavilon, spored Jer. 25:10.

Stih 23: „ Svetlinata od svetilkata nema da sveti vo tebe, nitu glasot na mladoženecot i nevestata ḱe se čue vo tebe, zašto tvoite trgovci bea golemci na zemjata, i site narodi bea izmameni od tvoite magii. “

„ Svetlinata na svetilkata poveḱe nema da sveti vo tebe. “ Na duhoven jazik, Duhot go predupreduva Rim deka svetlinata na Biblijata poveḱe nema da dojde da mu ponudi možnost da bide prosvetlen za da ja poznae vistinata spored Boga. Slikite od Jeremija 25:10 se povtoruvaat, no „ pesnite na mladoženecot i nevestata “ ovde stanuvaat „ glas na mladoženecot i nevestata, koj poveḱe nema da se čue vo tebe .“ Duhovno, ova se glasovite na povicite upateni od Hristos i Negoviot Izbran Sobor do izgubenite duši za da možat da se obratat i spasat. Ovaa možnost ḱe isčezne zasekogaš, po negovoto uništuvanje. „ Zašto vašite trgovci bea golemite na zemjata .“ Preku zaveduvanjeto na golemite na zemjata, Rim možeše da ja proširi svojata katolička religija na mnogu narodi na zemjata. Gi koristeše kako pretstavnici na svojata religiozna trgovija. I rezultatot e deka „ site narodi se izmameni od vašite magii .“ Ovde, Bog gi opišuva katoličkite misi kako „ magii “ što gi karakteriziraat paganskite kultovi na ǵavolskite volšebnici i vešterki. Vistina e deka so koristenje na formalistički, povtoruvački formuli i zaludni povtoruvanja, katoličkata religija ostava malku prostor za izrazuvanje na Boga Tvorecot. Toj duri i ne se obiduva da go stori toa, bidejḱi mu pripišuva „ tuǵ bog “ vo Dan. 11:39 i nikogaš ne ja prepoznal kako sluginka; „namesnik na Sinot Božji“, titulata na Papata, zatoa ne e negov namesnik. Sledniot stih ḱe ja dade pričinata za ova.

Stih 24: „ I zatoa što vo nea se najde krvta na prorocite i svetcite i na site što bea ubieni na zemjata. “

„... i zatoa što vo nea se najde krvta na proroci i svetci “: Tvrd, nepopustliv, nečuvstvitelen i surov niz celata svoja istorija, Rim si probil pat preku krvta na svoite žrtvi. Ova važelo za paganskiot Rim, no i za papskiot Rim, čii protivnici bile ubieni od kralevi, prosvetlenite Božji slugi koi se osmelile da ja osudat negovata ǵavolska priroda. Nekoi bile zaštiteni od Boga, kako što se Valdo, Viklif i Luter; drugi ne bile, i gi završile svoite životi kako mačenici za verata, na kladi, blokovi, stolbovi ili besilka. Proročkata perspektiva da se vidi negovoto dejstvo definitivno prekinato može samo da gi raduva žitelite na neboto i vistinskite svetci na zemjata. „... i na site onie što bile zaklani na zemjata “: Koj i da go donese ovoj sud znae za što zboruva, bidejḱi gi sledel postapkite na Rim od negovoto osnovanje vo 747 godina p.n.e. Globalnata situacija vo poslednite denovi e najnoviot plod što go nosi osvojuvačkiot i dominanten Zapad nad drugite narodi na zemjata. Monarhističkiot, a potoa i republikanskiot Rim gi progolta narodite na zemjata što ja potčini. Modelot na ova opštestvo ostana onoj od 2000 godini vistinsko i lažno hristijanstvo. Po paganskiot Rim, papskiot Rim ja uništi slikata za Hristoviot mir i mu go odzede na čoveštvoto modelot što ḱe im donese sreḱa na narodite. Opravduvajḱi go kolenjeto na vistinskite jagninja, učenicite na Isus Hristos, toj go otvori patot za religiozni sudiri što go vodat čoveštvoto kon užasna, genocidna treta svetska vojna. Ne e bez pričina što normata za kolenje javno ja prikažuvaat vooruženi islamski grupi. Ovaa omraza kon islamot e zadocnet odgovor na vojnite na krstonosnite vojni što gi započna Urban II od Klermon-Feran na 27 noemvri 1095 godina.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 19 : Bitkata Armagedon na Isus Hristos

 

 

 

Stih 1: „ Potoa čuv silen glas od golemo množestvo na neboto kako veli: ‚Aliluja! Spasenieto, slavata i silata mu pripaǵaat na našiot Bog ‘.“

Prodolžuvajḱi od prethodnoto poglavje 18, iskupenite i spaseni izbranici se naoǵaat na neboto, nosejḱi go „ novoto ime “ što ja označuva nivnata nova nebesna priroda. Radosta i veselbata vladeat, a vernite nebesni angeli go vozvišuvaat spasitelniot Bog. Ovaa „ tolpa “ „ Golemo mnoštvo “ se razlikuva od „ mnoštvoto što nikoj ne možeše da go izbroi “ spomenato vo Otk. 7:9. Toa pretstavuva sobiranje na Božjite sveti nebesni angeli koi ja vozvišuvaat negovata „ slava “ zatoa što vo stih 4, zemnite izbranici simbolizirani od „ 24-te starešini “ ḱe odgovorat i ḱe ja potvrdat svojata privrzanost kon izgovorenite zborovi, velejḱi: „ Amin! “ Što znači: Navistina!

Redosledot na terminite „ spasenie, slava, moḱ “ ima svoja logika. „ Spasenieto “ im bilo dadeno na zemnite izbranici i na svetite angeli koi mu dale „ slava “ na Boga Tvorecot, koj, za da gi spasi, ja povikal svojata božestvena „ moḱ “ da gi uništi zaedničkite neprijateli.

Stih 2: „ Zašto se vistiniti i pravedni Negovite sudovi; zašto ja osudi golemata bludnica, koja ja rasipa zemjata so svoeto bludstvo, i ja odmazdi krvta na Svoite slugi od nejzinite race. “

Izbranite, koi ja delea žedta za vistina i vistinska pravda, sega se celosno zadovolni i ispolneti. Vo svojata slepa glupost, čoveštvoto, otsečeno od Boga, misleše deka može da im donese sreḱa na poslednite narodi so omeknuvanje na standardot na svojata pravda; samo zloto profitiraše od ovoj izbor i, kako gangrena, go napadna celoto telo na čoveštvoto. Dobriot i milosrden Bog pokažuva vo svojot sud na „ Golemiot Vavilon “ deka onoj što nanesuva smrt mora da pretrpi smrt. Toa ne e čin na zloba, tuku čin na pravda. Taka, koga poveḱe ne znae kako da gi kazni vinovnite, pravdata stanuva nepravda.

Stih 3: „ I po vtor pat rekoa: Aliluja! ...i negoviot čad se kreva vo večni vekovi. “

Slikata e pogrešna, bidejḱi „ čadot “ od ognot što go uništuva Rim ḱe isčezne po negovoto uništuvanje. „ Vekovite na vekovite “ go označuva principot na večnosta, koj se odnesuva samo na pobednicite od univerzalnite nebesni i zemski iskušenija. Vo ovoj izraz, zborot „ čad “ sugerira uništuvanje, a izrazot „ vekovi na vekovite “ mu dava večen efekt, odnosno konečno uništuvanje; nikogaš poveḱe nema da se izdigne. Vsušnost, vo najloš slučaj, „ čadot “ može da se izdigne vo umovite na živite kako spomen na slavnoto božestveno dejstvo izvršeno od Boga protiv Rim, krvaviot neprijatel.

Stih 4: „ I dvaeset i četirite starešini i četirite živi suštestva padnaa ničkum i mu se poklonija na Boga, Koj sedeše na prestolot, velejḱi: Amin! Aliluja! “

Vistina! Slava mu na Jahve! ... velat zaedno iskupenite na zemjata i svetovite što ostanale čisti. Obožavanjeto na Boga e obeležano so poklonuvanje; legitimna forma rezervirana isklučivo za Nego.

Stih 5: „ I od prestolot dojde glas, velejḱi: „Falete go našiot Bog, site Negovi slugi, vie što se boite od Nego, i mali i golemi! “

Ovoj glas e glasot na „ Mihail “, Isus Hristos, dvata nebesni i zemski izrazi pod koi Bog se otkriva na svoite sozdanija. Isus veli: „ vie što se boevte od nego “, potsetuvajḱi na „ stravot “ od Boga što se bara vo prvata angelska poraka od Otkrovenie 14:7. „ Stravot od Boga “ samo go sumira inteligentniot stav na suštestvoto kon negoviot Tvorec koj ima moḱ na život i smrt nad nego. Kako što uči Biblijata vo 1 Jovanovo 4:17-18: „ sovršenata ljubov go izgonuva stravot “: „ Kakov što e Toj, taka sme i nie na ovoj svet. Vo ovoj ljubovta e usovršena vo nas, za da imame doverba vo denot na sudot. Vo ljubovta nema strav, tuku sovršenata ljubov go izgonuva stravot; zašto stravot vklučuva kazna, a onoj što se plaši ne e usovršen vo ljubovta .“ Taka, kolku poveḱe izbraniot go saka Boga, tolku poveḱe mu se pokoruva i tolku pomalku pričina ima da se plaši od nego. Izbranite se izbrani od Boga meǵu skromnite, kako apostolite i skromnite učenici, no i od meǵu golemite, kako golemiot car Navuhodonosor. Ovoj kral na kralevite od svoeto vreme e sovršen primer za toa kako, kolku i da e golem meǵu luǵeto, kralot e samo slabo suštestvo pred Semoḱniot Bog Sozdatel.

Stih 6: „ I čuv kako glas od golemo množestvo, i kako glas od mnogu vodi, i kako glas od silni gromovi, kako velat: Aliluja! Zašto se zacari Gospod, našiot Bog Sedržitel. “

Ovoj stih gi spojuva veḱe videnite izrazi. „ Golemoto mnoštvo “ vo sporedba so „ šumot od mnogu vodi “ e pretstaveno od negoviot Tvorec vo Otk. 1:15. „ Glasovite “ što zboruvaat se tolku „ mnogu “ što možat da se sporedat samo so tatnežite, „ šumot od grom .“ „ Aliluja! Zašto Gospod, našiot Bog Sedržitel, caruva. “ Ovaa poraka go označi dejstvoto na „ sedmata truba “ vo Otk. 11:17: „ velejḱi: Ti blagodarime, Gospodi Bože Sedržitel, Koj si i Koj beše, zašto ja zede Tvojata golema sila i se zacari .“

Stih 7: „ Da se raduvame i da se veselime, i da Mu oddavame slava, zašto dojde svadbata na Jagneto, i Negovata žena se podgotvi. “

„ Radosta “ i „ veselbata “ se celosno opravdani, bidejḱi vremeto na „ bitkata “ završi. Vo nebesnata „ slava “, „nevestata “, Sobranieto na iskupenite izbranici na zemjata mu se pridruži na svojot „ Mladoženec “, Hristos, živiot Bog „ Mihail “, Jahve. Vo prisustvo na site nivni nebesni prijateli, iskupenite i Isus Hristos ḱe ja proslavat „ svadbenata “ gozba što gi obedinuva. „ Nevestata se podgotvila “ so vraḱanje na site božestveni vistini što katoličkata vera gi otstranila vo svojata verzija na hristijanskata vera. „ Podgotovkata “ e dolga, izgradena vrz 17 vekovi religiozna istorija, no osobeno od 1843 godina, datumot na početokot na božestvenoto baranje za raznite obnovuvanja što stanale neophodni, odnosno site vistini što ne gi obnovile progonuvanite protestantski reformatori. Završuvanjeto na ovaa podgotovka go izvršija poslednite disidentski adventisti na sedmiot den koi ostanaa vo odobrenieto na Boga i svetlinata što im ja dade Isus do krajot i veḱe do početokot na 2021 godina, koga ja pišuvam ovaa verzija na negovite svetla.

Stih 8: „ I ě beše dadeno da se obleče vo čist i bel fin len. Zašto fin len se pravednite dela na svetiite. “

„ Lenot “ se odnesuva na „ pravednite dela na „vistinskite posledni“ svetci “ . Ovie „ dela “ što Bog gi narekuva „ pravedni “ se plod na božestvenite otkrovenija doneseni posledovatelno od 1843 i 1994 godina. Ova delo e najnoviot plod što gi otkriva božestvenite inspiracii dadeni od 2018 godina na onie što gi saka i blagoslovuva i gi „ podgotvuva “ za „ svadbata “ spomenata vo ovoj stih. Ako Bog gi blagoslovuva „ pravednite dela “ na svoite vistinski „ svetci “, naprotiv, toj gi prokolnuvaše i se boreše, sč dodeka ne go uništi, protiv taborot na lažnite svetci čii „ dela “ bea „nepravedni“.

Stih 9: „ I angelot mi reče: „Napiši: Blaženi se onie što se pokaneti na svadbenata večera na Jagneto!“ I mi reče: „Ova se vistinskite zborovi Božji .“

Ova blaženstvo im se dodeluva na svetiite iskupeni so krvta na Isus Hristos, čii pioneri bea zagriženi od onaa od Dan. 12:12 ( Blaženi se onie što čekaat do 1335 dena ) na pionerite koi precizno ḱe bidat simbolizirani so „ 144.000 “ ili 12 X 12 X 1000 od Otk. 7. Vleguvanjeto vo rajot za večnosta e navistina pričina za golema sreḱa što ḱe gi napravi božestveno „ sreḱni “ onie što ḱe ja imaat ovaa šansa. Sreḱata ne e edinstveniot faktor vo korista od ovaa privilegija, tuku ponudata za spasenie ni ja nudi Bog kako „vtora šansa“ po nasledstvoto i osudata na prvorodniot grev. Vetuvanjeto za spasenie i idnite nebesni radosti e potvrdeno kako ona na Božjata usna obvrska dostojna za našata vera zatoa što toj trajno gi drži svoite obvrski. Iskušenijata vo poslednite denovi ḱe baraat sigurnosti vo koi somnežot poveḱe nema da ima mesto. Izbranite ḱe mora da se potprat na verata izgradena vrz otkrienite vetuvanja Božji zatoa što ona što e napišano e prvo izgovoreno. Zatoa Biblijata, Svetoto Pismo, se narekuva: Božja Reč .

Stih 10: „ I padnav pred Negovite noze da Mu se poklonam. No toj mi reče: ‚Vnimavaj, ne go pravi toa! Jas sum tvoj soslužnik i na tvoite braḱa, koi go imaat svedoštvoto za Isus. Pokloni Mu se na Boga, zašto svedoštvoto za Isus e duhot na proroštvoto ‘.“

Bog ja iskoristuva greškata na Jovan za da ni ja otkrie svojata osuda na katoličkata vera, koja gi uči svoite členovi na vakov vid obožuvanje na sozdanija. No, toj ja targetira i protestantskata vera, koja isto taka ja pravi ovaa greška so počituvanje na paganskiot „den na sonceto“ nasleden od Rim. Angelot što mu zboruva e nesomneno „Gabriel“, onoj što e zadolžen za božestvena misija bliska do Boga, koj veḱe im se pojavil na Daniel i Marija, „surogat“ majkata na Isus. Kolku i da e visok rang, „Gabriel“ svedoči za istata poniznost kako i Isus. Toj ja tvrdi samo titulata „ sosluga “ na Jovan sč do posledniot disidentski adventistički izbran na krajot na vremeto. Od 1843 godina, izbranite go imaat so sebe „ svedoštvoto na Isus “, koe, spored ovoj stih, go označuva „duhot na proroštvoto“. Nekoi adventisti, na svoja šteta, go ograničile ovoj „ duh na proroštvoto “ na deloto što go izvršila Elena G. Vajt, glasnikot Gospodov, pomeǵu 1843 i 1915 godina. Taka, tie samite postavile granica na svetlinata dadena od Isus. Sepak, „ duhot na proroštvoto“ e traen dar što proizleguva od vistinskiot odnos meǵu Isus i negovite učenici i koj se temeli pred sč na negovata odluka da mu doveri misija na sluga kogo go izbira so celiot avtoritet na svoeto božestvo. Ova delo svedoči za ova: „duhot na proroštvoto “ e sč ušte mnogu aktiven i može da prodolži do krajot na svetot.

Stih 11: „ Potoa go vidov neboto otvoreno, i ete, bel konj. A Onoj što sedeše na nego se vika Veren i Vistinit, i vo pravednost sudi i vojuva. “

Vo ovaa scena, Duhot nč vraḱa na zemjata, pred konečnata pobeda i uništuvanje na „ Golemiot Vavilon “. Duhot go ilustrira momentot koga, po negovoto vraḱanje, slavniot Hristos se soočuva so zemskite buntovnici. Vo proslaveniot Isus Hristos, Bog izleguva od svojata nevidlivost: „ neboto se otvora “. Toj se pojavuva vo likot na „ prviot pečat “ od Otk. 6:2, kako javač, odnosno Vodač, koj trgnal „ pobeduvajḱi i da pobedi “ javajḱi na „ bel konj “, slika na negoviot logor obeležan so čistota i svetost. Imeto „ veren i vistinit “ što toj si go dava vo ovaa scena go smestuva dejstvoto vo prodolženie na poslednoto vreme prorokuvano so imeto „ Laodikeja “ vo Otk. 3:14. Ova ime znači „suden narod“, što ovde e potvrdeno so preciznosta: „ Toj sudi “. So toa što naveduva deka toj „ se bori so pravda “, Duhot go evocira momentot na „ borbata na Armagedon “ od Otk. 16:16, vo koja toj se bori protiv taborot na nepravdata predvoden od ǵavolot i obedinet preku česta dadena na „denot na sonceto“ nasleden od Konstantin I i rimokatoličkite papi.

Stih 12: „ Očite Mu bea kako ognen plamen, a na glavata Mu bea mnogu kruni; i imaše napišano ime što nikoj ne go znaeše osven Nego. “

Znaejḱi go kontekstot na scenata, možeme da razbereme deka „ negovite oči “ vo sporedba so „ ognen plamen “ gi gledaat celite na negoviot gnev, obedinetite buntovnici „ podgotveni za bitka “ od Otkrovenie 9:7-9, odnosno od 1843 godina. Značenjeto na „ mnogu dijademi “ što se nosat na „ negovata glava “ ḱe bide dadeno vo stih 16 od ova poglavje: toj e „ Car nad carevite i Gospodar nad gospodarite“ . Negovoto „ pišano ime što nikoj ne go znae osven nego “ ja označuva negovata večna božestvena priroda.

Stih 13: „ I beše oblečen vo obleka natopena vo krv. Negovoto ime se vika Božjo Slovo. “

Ovaa „ obleka natopena vo krv “ označuva dve raboti. Prvata e negovata pravednost, koja ja dobil so prolevanje na sopstvenata „ krv “ za otkup na svoite izbranici. No, ovaa žrtva, dobrovolno dadena od nego za da gi spasi svoite izbranici, bara smrt na nivnite agresori i progoniteli. Negovata „ obleka “ povtorno ḱe bide pokriena so „ krv “, no ovoj pat toa ḱe bide onaa na negovite neprijateli „ zgazeni vo gmečaloto na grozjeto na Božjiot gnev “ spored Isaija 63 i Otkrovenie 14:17-20. Ova ime „ Božjiot zbor “ ja otkriva vitalnata važnost na zemskata služba na Isus i negovite otkrovenija dadeni posledovatelno na zemjata i od neboto po negovoto voskresenie. Našiot Spasitel beše samiot Bog skrien vo zemen izgled. Negovoto kontinuirano učenje prifateno od negovite izbranici ḱe napravi golema razlika pomeǵu spaseniot i izgubeniot logor.

Stih 14: „ Nebesnite vojski Go sledea na beli konji, oblečeni vo fin len, bel i čist. “

Slikata e slavna, „ belata “ čistota ja karakterizira svetosta na Božjiot logor i negovite mnoštvo verni angeli. „ Lenot “ gi otkriva nivnite „ pravedni “ i čisti dela .

Stih 15: „ I od ustata Mu izleguvaše ostar meč, za da gi udri so nego narodite; i ḱe gi pase so železen žezol; i ḱe ja gazi kacata za vino na svireposta i gnevot na Semoḱniot Bog .“

„ Božjata reč “ se odnesuvaše na Biblijata, negovata sveta „ reč “ koja gi sobra negovite učenja što gi vodea izbranite vo negovata božestvena vistina. Na denot na negovoto vraḱanje, „ Božjata reč “ doaǵa kako „ ostar meč “ za da im dade smrt na negovite buntovnički, raspravični i raspravični neprijateli, podgotveni da ja proleat krvta na negovite posledni izbrani. Uništuvanjeto na negovite neprijateli go osvetluva izrazot „ toj ḱe vladee so niv so železen žezol “, što isto taka go označuva deloto na sud što go izvršuvaat izbranite koi ḱe pobedat spored Otk. 2:27. Planot na božestvenata odmazda narečen „ berba “ vo Otk. 14:17 do 20 e povtorno potvrden ovde. Ovaa tema e razviena vo Isa. 63 kade što Duhot naveduva deka Bog dejstvuva sam bez nikakov čovek so nego. Pričinata e što izbranite što veḱe se vodeni na neboto ne ja svedočat dramata što gi pogoduva buntovnicite.

Stih 16: „ I na oblekata i na bedroto imaše napišano ime: Car na carevite i Gospodar na gospodarite. “

„ Oblekata “ se odnesuva na delata na živo suštestvo, a „ negovoto bedro “ ukažuva na negovata sila i moḱ, bidejḱi važen detalj e toa što toj se pojavuva kako javač, a za da zastane na konj, muskulite na „ bedroto “, najgolemite kaj čovekot, se stavaat na test i go pravat dejstvoto možno ili ne. Negoviot lik kako javač beše značaen vo minatoto bidejḱi ova beše izgledot što go dobivaa voinite-borci. Denes, ni ostanuva simbolikata na ovaa slika koja ni kažuva deka javačot e učitel koj dominira nad grupa čovečki suštestva simbolizirani so konjaniot „ konj “. Onoj što go java Isus se odnesuva na negovite izbrani koi momentalno se rasfrlani niz celata zemja. Negovoto ime „ Car na carevite i Gospodar na gospodarite “ pretstavuva tema na vistinska uteha za negovite sakani izbranici podložni na nepravedniot diktat na carevite i gospodarite na zemjata. Ovaa tema zaslužuva razjasnuvanje. Modelot na zemnoto caruvanje ne beše dizajniran vrz osnova na principite odobreni od Boga. Vsušnost, Bog mu dal na Izrael, spored negovoto baranje , da bide upravuvan na zemjata od kral, citiram, „kako drugite narodi“ pagani što postoele vo toa vreme. Bog odgovori samo na baranjeto na nivnite zlobni srca. Zašto na zemjata, najdobriot kral e samo „odvratno“ suštestvo koe „ žnee tamu kade što ne poseal “ i onoj što go poznava Boga ne čeka da bide soboren od negoviot narod za da se reformira. Modelot što go prezentira Isus go osuduva modelot što na zemjata go prenesuvaat glupavi, neznaečki i zlobni luǵe. Vo Božjiot nebesen svet, vodačot e sluga na svojot narod i od nego ja crpi celata svoja slava. Klučot za sovršena sreḱa e tamu, bidejḱi niedno živo suštestvo ne strada poradi svojot bližen. Vo svoeto slavno vraḱanje, Isus doaǵa da gi uništi zlobnite kralevi i gospodari i nivnata zloba, koja mu ja pripišuvaat tvrdejḱi deka nivnoto vladeenje e božestveno pravo. Isus ḱe gi nauči deka toa ne e slučaj; ne samo za niv, tuku i za masite na čoveštvoto koi ja opravduvaat svojata nepravda. Ova e objasnuvanjeto na „parabolata za talantite“ koe potoa se ispolnuva i primenuva.

Po konfrontacijata

Stih 17: „ I vidov angel kako stoi na sonceto. I izvika so silen glas, velejḱi im na site ptici što letaat srede neboto: Dojdete, soberete se na golemata Božja večera. “

Isus Hristos „ Mihail “ doaǵa vo likot na sonceto, simbol na božestvenata svetlina, da se bori protiv lažnite hristijani koi go obožavaat bogot na sonceto, koj ja opravduva promenata na denot za odmor napravena od carot Konstantin I. Vo nivnata konfrontacija so Hristos Bog, tie ḱe otkrijat deka živiot Bog e postrašen od nivniot bog na sonceto. So silen glas, Isus Hristos povikuva grupa mesojadni ptici.

Zabeleška : Moram povtorno da istaknam deka buntovnicite ne sakaat svesno i dobrovolno da go obožavaat sončevoto božestvo, tuku go potcenuvaat faktot deka za Boga, prviot den što go počituvaat za nivniot nedelen odmor ja zadržuva damkata od negovata minato paganska upotreba. Slično na toa, nivniot izbor otkriva golem prezir kon redosledot na vremeto što go vospostavil od početokot na negovoto sozdavanje na zemjata. Bog gi broi denovite označeni so rotacijata na Zemjata okolu nejzinata oska. Vo svoite intervencii za svojot narod Izrael, toj se potseti na redosledot na nedelata so toa što go naznači, imenuvajḱi go, sedmiot den narečen „Sabota“. Mnogumina veruvaat deka možat da bidat opravdani od Boga poradi nivnata iskrenost. Nitu iskrenosta nitu ubeduvanjeto nemaat nikakva vrednost za onie što ja osporuvaat vistinata jasno izrazena od Boga. Negovata vistina e edinstveniot standard što ovozmožuva pomiruvanje preku vera vo dobrovolnata žrtva na Isus Hristos. Ličnite mislenja ne se slušaat ili priznavaat od Boga Tvorecot, Biblijata go potvrduva ovoj princip so ovoj stih od Isaija 8:20: „ Do zakonot i do svedoštvoto! Ako ne zboruvaat vaka, nema da ima zora za narodot .“

Dve „ gozbi “ se podgotveni od Boga: „ svadbenata gozba na Jagneto “, čii gosti se samite izbrani poedinečno, bidejḱi, kolektivno, tie ja pretstavuvaat „ Nevestata “. Vtorata „ gozba “ e od morbiden tip i korisnici na nea se samo „ ptici “ grablivi, mršojadci, kondori, zmejovi i drugi vidovi od rodot.

Stih 18: „ Za da jadam meso od carevi, i meso od vojvodi, i meso od silni luǵe, i meso od konji, i od onie što sedat na niv, i meso od site luǵe, i slobodni i robovi, i mali i golemi. “

Po uništuvanjeto na celoto čoveštvo, nema da ima nikoj što ḱe gi stavi telata pod zemjata i spored Jer. 16:4, „ ḱe bidat rasfrlani kako ǵubre po zemjata “. Da go najdeme celiot stih što nč uči za sudbinata što Bog ja rezervira za onie što gi prokolnuva: „ Ḱe umrat progoltani od bolest; nema da im se dadat solzi nitu pogreb; ḱe bidat kako ǵubre po zemjata; ḱe zaginat od meč i od glad; a nivnite mrtvi tela ḱe bidat hrana za pticite nebesni i za zemnite dzverovi “. Spored nabrojuvanjeto što go prezentira Duhot vo ovoj stih 18, nikoj čovek ne ja izbegnuva smrtta. Se seḱavam deka „ konjite “ gi simboliziraat narodite predvodeni od nivnite graǵanski i religiozni vodači spored Jak. 3:3: „ Ako im stavime uzda vo ustata na konjite za da ni se pokoruvaat, nie upravuvame i so celoto nivno telo “ .

Stih 19: „ I go vidov dzverot, i zemnite carevi, i nivnite vojski, sobrani za da vojuvaat protiv onoj što sedi na konjot, i protiv negovata vojska. “

Vidovme deka „ bitkata kaj Armagedon “ bila duhovna i deka na zemjata, nejziniot aspekt se sostoel od donesuvanje na odluka za smrtta na site posledni vistinski robovi na Isus Hristos. Ovaa odluka bila donesena pred vraḱanjeto na Isus Hristos i buntovnicite bile sigurni vo svojot izbor. No, vo vremeto na nejzinoto stapuvanje vo sila, nebesata se otvorile otkrivajḱi go božestveniot odmazdnik Hristos i negovite angelski vojski. Ottogaš, poveḱe nemalo nikakva možna borba. Nikoj ne može da se bori protiv Boga koga toj ḱe se pojavi, a rezultatot e onoj što ni go otkriva Otk. 6:15 do 17: „ Carevite na zemjata, golemcite, vojvodite, bogatite, silnite, sekoj rob i sekoj sloboden čovek se skrija vo pešterite i vo planinskite karpi. I im rekoa na planinite i karpite: „Padnete vrz nas i skrijte nč od liceto na Onoj što sedi na prestolot i od gnevot na Jagneto! Zašto dojde golemiot den na Negoviot gnev, i koj ḱe može da se održi? “ Na poslednoto prašanje, odgovorot e: izbranite koi trebaše da bidat ubieni od buntovnicite; izbrani osveteni preku nivnata vernost kon svetata sabota koja ja prorokuvaše pobedata na Isus nad site negovi neprijateli i onie na negovite otkupeni.“

Stih 20: „ I dzverot beše faten, a so nego i lažniot prorok, koj praveše čuda pred nego, so koi gi zavede onie što go primija belegot na dzverot i onie što se poklonuvaa na negoviot lik. I dvajcata bea frleni živi vo ognenoto ezero što gori so sulfur. “

Vnimanie! Duhot ni ja otkriva konečnata sudbina na Strašniot sud, kako što Bog go podgotvuva za „ dzverot i lažniot prorok “, imeno katoličkata vera i protestantskata vera, na koja ě se pridružija lažnite adventisti od 1994 godina. Zašto „ ezeroto što gori so ogan i sulfur “ ḱe ja pokrie zemjata duri na krajot od sedmiot milenium za da gi uništi i istrebi grešnicite, definitivno, po Strašniot sud. Ovoj stih ni ja otkriva prekrasnata smisla na sovršenata pravda na našiot Sozdatel Bog. Toj ja vospostavuva razlikata pomeǵu vistinski odgovornite i izmamenite, no vinovni žrtvi zatoa što tie se odgovorni za svojot izbor. Religioznite dominanti se „ frleni živi vo ognenoto ezero “ zatoa što, spored Otkrovenie 14:9, tie gi pottiknale mažite i ženite na zemjata da go počituvaat „ žigot na dzverot “ čija kazna beše objavena.

Stih 21: „ A ostanatite bea ubieni so mečot na Onoj što sedeše na konjot, što izleguvaše od ustata Negova; i site ptici se nasitija so nivnoto meso. “

Ovie „ drugi “ se nehristijani ili nevernici koi go sledele meǵunarodnoto dviženje i se pokoruvale na opštata naredba bez lično učestvo vo akcijata što ja izvršile hristijanskite religiozni buntovnici. Bidejḱi ne se pokrieni so pravednosta na krvta proleana od Isus Hristos, tie ne go preživuvaat vraḱanjeto na Hristos, no sepak se ubieni od negovata reč simbolizirana so „ mečot što izleguvaše od negovata usta “. Ovie padnati suštestva, očevidci na pojavuvanjeto na vistinskiot Bog, ḱe dojdat na Strašniot sud, no nema da pretrpat stradanje na prodolženata smrt vo „ognenoto ezero “ rezervirano za golemite religiozni vinovnici aktivni vo buntot. Otkako ḱe se soočat so slavata na golemiot Sozdatel Bog, Golemiot Sudija, tie odednaš ḱe bidat uništeni.

Otkrovenie 20:

iljada godini od sedmiot milenium

i posledniot sud

 

 

 

Kaznata na ǵavolot

Stih 1: „ I vidov angel kako sleguva od neboto, držejḱi go vo rakata klučot od bezdnata i golem sindžir. “

„ Angel “ ili glasnik Božji „ sleguva od neboto “ na zemjata, koja, lišena od site formi na zemski život, čovečki i životinski, tuka go dobiva imeto „ bezdna “ što ja označuva vo Bitie 1:2. „ Klučot “ go otvora ili zatvora pristapot do ovaa pusta zemja. A „ golemiot sindžir “ što go drži „vo negovata raka “ sugerira deka živo suštestvo ḱe bide vrzano za pustata zemja, koja ḱe stane negov zatvor.

Stih 2: „ Toj go fati zmejot, starata zmija, koja e ǵavolot i satanata, i go vrza za iljada godini. “

Izrazite što go označuvaat „ Satana “, buntovniot angel, vo Otk. 12:9 se povtorno citirani ovde. Tie nč potsetuvaat na negovata mnogu golema odgovornost vo stradanjata predizvikani od negoviot buntoven karakter; stradanja i fizički i moralni bolki nametnati na čovečkite suštestva od strana na vladetelite podloženi na negovite inspiracii i vlijanija zatoa što bile isto tolku zli kako i toj. Kako „ zmej “ vladeel so paganskiot imperijalen Rim, a kako „ zmija “, papskiot hristijanski Rim, no razotkrien vo vremeto na Reformacijata, toj povtorno se odnesuval kako „ zmej “ služen od vooruženite katolički i protestantski ligi i „zmejskite nacii“ na Luj XIV. Od logorot na demonskite angeli, „ Satanata “ e edinstveniot preživean, čekajḱi ja svojata iskupitelna smrt na Strašniot sud, toj ḱe ostane živ ušte „ iljada godini “ izoliran, bez nikakov kontakt so koe bilo suštestvo, na zemjata koja stanala bezličen i prazen pustinski zatvor, naselen samo so raspaǵački trupovi i koski od luǵe i životni.

 

Angelot na bezdnata na pustata zemja: Razrušitelot od Otk. 9:11 .

Stih 3: „ I go frli vo bezdnata, go zatvori i stavi pečat vrz nego, za da ne gi laže poveḱe narodite dodeka ne se ispolnat iljada godini; a potoa treba da bide osloboden za kratko vreme. “

Dadenata slika e precizna, Satana e staven na pustata zemja pod pokrivka što go sprečuva da pristapi do neboto; taka što toj se naoǵa sebesi podložen na ograničuvanjata na čovečkata norma čija zaguba ja predizvikal ili ohrabril. Drugite živi suštestva, nebesnite angeli i luǵeto koi stanale angeli, pak, se nad nego, odnosno na neboto do koe toj poveḱe nema pristap od pobedata na Isus Hristos nad grevot i smrtta. No, negovata situacija se vlošila zatoa što poveḱe nema društvo, nitu angel nitu čovek. Na neboto se „ narodite “ što ovoj stih gi citira bez da se spomene „zemjata“. Ova e od pričina što site otkupeni od ovie nacii se na neboto vo Božjoto carstvo. Ulogata na „ sindžirot “ e otkriena na toj način; toj go prinuduva da ostane sam i izoliran na zemjata. Vo Božjata programa, ǵavolot ḱe ostane zatvoren „ iljada godini “, na krajot od koi ḱe bide osloboden, imajḱi pristap i kontakt so zlite mrtvi voskresnati vo vtoro voskresenie, za „ vtorata smrt “ na konečniot sud, na zemjata, koja potoa, za moment, ḱe bide povtorno naselena. Toj povtorno ḱe gi pokori osudenite buntovni narodi vo zaluden obid da se bori protiv otkupenite sveti angeli i Isus Hristos, golemiot Sudija.

 

Iskupeniot gi sudi zlite

Stih 4: „ I vidov prestoli, i na onie što sedea na niv im beše dadena vlast da sudat. I gi vidov dušite na onie što bea obezglaveni za svedoštvoto za Isus i za slovoto Božjo, i koi ne mu se poklonija na dzverot, nitu na negoviot lik, nitu primija negov beleg na svoite čela ili na svoite race. I oživeaja i caruvaa so Hrista iljada godini .“

„ Onie što sedat na prestoli “ imaat kralska „ vlast “ „ da sudat “ . Ova e važen kluč za razbiranje na značenjeto što Bog mu go dava na zborot „ car “. Sega, vo svoeto carstvo, vo Isus Hristos „ Mihail “, Bog go deli svojot sud so site svoi čovečki suštestva otkupeni od zemjata. Sudot na zlite na zemjata i na neboto ḱe bide kolektiven i spodelen so Boga. Ova e edinstveniot aspekt na carstvoto na otkupenite izbranici. Dominionot ne e rezerviran za edna kategorija izbranici, tuku za site, a Duhot nč potsetuva deka vo vremeto što pominalo na zemjata, imalo prvi užasni ubistveni progoni što toj gi povikuva citirajḱi: „ dušite na onie što bile obezglaveni poradi svedoštvoto na Isus i poradi Božjata reč “; Pavle bil eden od niv. Taka, Duhot gi povikuva hristijanskite žrtvi na rimskiot paganizam i netolerantnata rimska papska vera aktivna pomeǵu 30 i 1843 godina. Potoa, toj gi targetira poslednite izbranici koi se zakanuvaat so smrt od „ dzverot što se kreva od zemjata “ od Otkrovenie 13:11-15, vo posledniot čas od zemnoto vreme; vo tekot na 2029 godina do prviot den od proletta što ě prethodi na Pashata vo 2030 godina.

Vo soglasnost so objavata za „ sedmata truba “ vo Otk. 11:18, „ dojde vreme da im se sudi na mrtvite “, a toa e celta na vremeto na „ iljada godini “ spomenato vo ovoj stih 4. Ova ḱe bide zanimanjeto na otkupenite koi vlegle vo Božjata nebesna večnost. Tie ḱe mora da „ sudat “ zli luǵe i padnatite nebesni angeli. Pavle izjavuva vo 1 Kor. 6:3: „ Ne znaete li deka ḱe im sudime na angelite? Kolku poveḱe ḱe gi sudime rabotite od ovoj život? “

 

Vtoroto voskresenie za padnatite buntovnici

Stih 5: „ A drugite mrtvi ne oživeaja dodeka ne se navršija iljada godini. Toa e prvoto voskresenie. “

Pazete se od stapicata! Rečenicata „ Ostanatite mrtvi ne oživeaja dodeka ne se navršija iljada godini “ pretstavuva zagrada, a izrazot što sledi „ Ova e prvoto voskresenie “ se odnesuva na prvite mrtvi vo Hristos voskresnati na početokot od navedenite „ iljada godini “. Zagradata, bez da ja imenuva, povikuva najavata za vtoro „ voskresenie “ rezervirano za zlite mrtvi koi ḱe bidat voskresnati na krajot od „ iljada godini “ za posledniot sud i smrtnata kazna na „ ognenoto i sulfurnoto ezero “; što ja ostvaruva „ vtorata smrt “.

Stih 6: „ Blažen i svet e onoj koj ima del vo prvoto voskresenie! Nad takvite vtorata smrt nema vlast, tuku ḱe bidat sveštenici Božji i Hristovi i ḱe caruvaat so Nego iljada godini. “

Ovoj stih mnogu ednostavno go sumira otkrieniot praveden sud Božji. Blaženstvoto e upateno do vistinskite izbranici koi učestvuvaat na početokot na „ iljada godini “ vo „ voskresenieto na mrtvite vo Hrista “. Tie nema da dojdat na sud, tuku samite ḱe bidat sudii na sudot organiziran od Boga, na neboto, za „ iljada godini“ . Objavenoto „ vladeenje “ od „ iljada godini “ e samo „ vladeenje “ na sudska aktivnost i e ograničeno na ovie „ iljada godini “. Otkako vlegle vo večnosta, izbranite ne mora da se plašat ili da stradaat od „ vtorata smrt “, bidejḱi naprotiv, tie se onie koi ḱe ja nanesat vrz osudenite zli mrtvi. I znaeme deka ova se najgolemite i najzlite, najsurovite i najubistvenite religiozni vinovnici. Izbranite sudii ḱe mora da go odredat vremetraenjeto na stradanjeto što sekoe od osudenite suštestva mora individualno da go doživee, vo procesot na nivno uništuvanje od „ vtorata smrt “, što nema ništo zaedničko so segašnata prva zemska smrt. Zašto Bog Tvorec mu dava na ognot oblik na negovoto destruktivno dejstvo. Ognot nema nikakvo dejstvo vrz nebesnite tela i zemnite tela zaštiteni od Boga, kako što dokažuva iskustvoto na trojcata drugari na Daniel vo Daniel 3. Za Strašniot sud, voskresenieto vo teloto ḱe reagira različno od segašnoto zemno telo. Vo Marko 9:48, Isus ja otkriva negovata osobenost, velejḱi: „ kade što nivniot crv ne umira i ognot ne se gasi “. Isto kako što spiralite na teloto na doždovniot crv ostanuvaat individualno oživeani, telata na prokolnatite ḱe imaat život do posledniot atom. Zatoa, brzinata na nivnoto uništuvanje ḱe zavisi od dolžinata na vremeto na stradanje što go odredile svetite sudii i Isus Hristos.

 

Konečnoto soočuvanje

Stih 7: „ A koga ḱe se navršat iljada godini, satanata ḱe bide osloboden od svojot zatvor. “

Na krajot od „iljadata godini“, toj povtorno nakratko ḱe najde društvo. Ova e vremeto na vtoroto „ voskresenie “ rezervirano za zemnite buntovnici.

Stih 8: „ I ḱe izleze da gi izmami narodite što se na četirite kraišta na zemjata, Gog i Magog, za da gi sobere za vojna; čij broj e kako pesok morski. “

Ovaa družina e onaa na „ narodite “ voskresnati na celata zemja, kako što e navedeno so formulata na „ četirite agli“. na zemjata “ ili četiri kardinalni točki koi mu davaat na dejstvoto univerzalen karakter. Takvoto sobiranje nema ništo sporedlivo, osven na nivo na voena strategija sličnost so konfliktot od Tretata svetska vojna na „ šestata truba “ od Otk. 9:13. Tokmu ovaa sporedba go naveduva Boga da im gi dade na sobranite na posledniot sud iminjata „Gog i Magog“ prvično citirani vo Ezekiel 38:2, a pred toa vo Bitie 10:2 kade što „Magog“ e vtoriot sin na Jafet; no mal detalj go otkriva samo komparativniot aspekt na ovaa evokacija, bidejḱi vo Ezekiel, Magog e zemjata na Gog, i ja označuva Rusija koja ḱe stavi vo akcija, za vreme na Tretata svetska vojna, najgolem broj vojnici vo celata čovečka voena istorija; što go opravduva nejzinoto ogromno širenje i brzoto osvojuvanje na zemjite od zapadnoevropskiot kontinent.

Duhot gi sporeduva so „ morskiot pesok “, so što se naglasuva važnosta na brojot na žrtvi na Strašniot sud. Toa e isto taka aluzija na nivnoto pokoruvanje na ǵavolot i negovite čovečki agenti otkrieni vo Otkrovenie 12:18 ili 13:1 (vo zavisnost od bibliskata verzija): zboruvajḱi za „ zmejot “, čitame: „ I toj zastana na morskiot pesok “ .

Kako nepopravliv buntovnik, Satana počnuva da se nadeva deka može da ja pobedi Božjata vojska i gi zaveduva drugite osudeni luǵe da se vklučat vo borba protiv Boga i negovite izbranici.

Stih 9: „ I se iskačija po liceto na zemjata i go opkolija logorot na svetiite i sakaniot grad. No ogan sleze od neboto i gi progolta. “ No osvojuvanjeto na teritorija poveḱe ne znači ništo koga ne može da se osvoi protivnikot zatoa što toj stanal nedopirliv; kako i drugarite na Daniel, nitu ogan nitu nešto drugo ne može da im našteti. I naprotiv, „ ogan od neboto “ gi pogoduva duri i vo „ logorot na svetiite “ vrz koj nema nikakvo vlijanie. No, ovoj ogan gi „ progoltuva “ neprijatelite na Boga i negovite izbranici. Vo Zaharija 14, Duhot gi prorokuva dvete vojni oddeleni so „ iljada godini “. Onaa što prethodi i se ispolnuva so „šestata truba“ e pretstavena vo stihovite 1 do 3, ostanatoto se odnesuva na vtorata vojna što se vodi vo časot na posledniot sud, a po nea, na univerzalniot poredok vospostaven na novata zemja. Vo stih 4, proroštvoto zboruva za sleguvanjeto na Hristos i negovite izbranici na zemjata na sledniov način: „ I nozete Negovi ḱe stojat vo toj den na Maslinovata Gora, koja e pred Erusalim na istok; i Maslinovata Gora ḱe se rascepi na dva dela, na istok i na zapad, i ḱe ima mnogu golema dolina: polovina od planinata ḱe se pomesti kon sever, a polovina kon jug. “ Taka e identifikuvan i lociran logorot na svetiite na Strašniot sud. Da zabeležime deka samo na krajot od nebesnite „ iljada godini “ „ nozete “ na Isus „ ḱe stojat „na zemjata“, na Maslinovata Gora, koja e pred Erusalim na istok .“ Pogrešno protolkuvan, ovoj stih dovel do pogrešno veruvanje vo zemnoto vladeenje na Isus Hristos za vreme na „mileniumot“.

Stih 10: „ A ǵavolot, koj gi zabluduvaše, beše frlen vo ognenoto i sulfurnoto ezero, kade što se dzverot i lažniot prorok. I ḱe bidat mačeni denje i noḱe vo večni vekovi. “

Dojde vreme da se sprovede sudot na religioznite buntovnici otkrien vo Otk. 19:20. Vo soglasnost so objavata na ovoj stih, „ ǵavolot, dzverot i lažniot prorok “ se zaedno „ frleni živi vo ognenoto i sulfurnoto ezero “, što e rezultat na dejstvoto na „ oganot od neboto “, na koj se dodava stopenata podzemna magma oslobodena od puknatinite na korata na zemjinata kora po celata površina na planetata. Zemjata potoa dobiva izgled na „sonce“ čij „ogan“ go progoltuva mesoto na buntovnicite, koi samite se obožavateli (nesvesni, no vinovni) na sonceto sozdadeno od Boga. Vo ova dejstvo zemnite i nebesnite vinovnici gi trpat „ makite “ na „ vtorata smrt “ prorečena od Otk. 9:5-6. Poddrškata što nepravedno mu se dava na lažniot den na odmor go predizvika ovoj užasen kraj. Za sreḱa na osudenite, kolku i da e dolgo, i „ vtorata smrt “ ima kraj. I izrazot „ zasekogaš i zasekogaš “ ne se odnesuva na samite „ maki “, tuku na destruktivnite posledici od „ ognot “ što gi predizvikuva, bidejḱi toa se posledicite što ḱe bidat konečni i večni.

 

Principite na Strašniot sud

Stih 11: „ I vidov golem bel prestol i Onoj što sedeše na nego. Od Negovoto lice pobegnaa zemjata i neboto, i ne se najde mesto za niv .“

„ Bel “ so sovršena čistota, negoviot „ golem prestol “ e slika na sovršeno čistiot i svet karakter na Bog, sozdatelot na celiot život i neštata. Negovoto sovršenstvo ne može da go tolerira prisustvoto na „ zemjata “ vo nejziniot opustošen i istrošen aspekt što ě go dade posledniot sud. Pokraj toa, zlite od site potekla se uništeni, vremeto na simbolite e završeno i nebesniot univerzum i negovite milijardi dzvezdi poveḱe nemaat nikakva pričina da postojat; „ neboto “ na našata zemska dimenzija i sč što sodrži e zatoa eliminirano, isčeznato vo ništožnost. Dojde vremeto za večen život vo večen den.

Stih 12: „ I gi vidov mrtvite, mali i golemi, kako stojat pred prestolot. I knigite se otvorija. I druga kniga se otvori, knigata na životot. I mrtvite bea sudeni spored ona što e napišano vo knigite, spored nivnite dela. “

Ovie vinovni „ mrtvi “ bea voskresnati za konečniot sud. Bidejḱi Bog ne pravi isklučok, negoviot praveden sud gi zasega „ golemite “ i „ malite “, bogatite i siromašnite, i im ja nametnuva istata sudbina, smrtta, za prv pat vo nivnite životi, ednakva sudbina.

Slednite stihovi davaat detali za dejstvoto na Strašniot sud. Veḱe prorečeno vo Daniel 7:10, „ knigite “ na svedoštvata na angelite bea „ otvoreni “ i ovie nevidlivi svedoci gi zabeležaa greškite i zlostorstvata izvršeni od osudenite, a po presudata na sekoj slučaj od strana na izbranite i Isus Hristos, ednoglasno beše donesena konečna, definitivna i neotpovikliva presuda. Vo vremeto na Strašniot sud, izrečenata presuda ḱe bide izvršena.

Stih 13: „ Moreto gi predade mrtvite što bea vo nego, i smrtta i Adot gi predadoa mrtvite što bea vo niv; i sekoj beše suden spored negovite dela. “

Principot definiran vo ovoj stih važi i za obete voskresenija. „ Mrtvite “ isčeznuvaat vo „ moreto “ ili na „zemjata“; ova se dvete možnosti što se označeni vo ovoj stih. Da ja zabeležime formata „ živealište na mrtvite “ so koja se povikuva entitetot „zemja“. Zašto navistina, ova ime e opravdano, Bog mu objavil na grešniot čovek: „ Ti si prav i vo prav ḱe se vratiš “ vo Bitie 3:19. „ Živeališteto na mrtvite “ zatoa e „ pravot “ na „zemjata“. Smrtta ponekogaš gi progoltuvala so ogan čovečkite suštestva koi zatoa ne se „ vratile vo prav “ spored voobičaeniot pogreben obred. Zatoa, ne isklučuvajḱi go ovoj slučaj, Duhot naveduva deka samata „ smrt “ ḱe gi vrati onie što gi pogodila vo kakva bilo forma; vklučuvajḱi go i raspaǵanjeto predizvikano od nuklearen ogan što ne ostava traga od celosno raspadnato čovečko telo.

Stih 14: „ I smrtta i Adot bea frleni vo ognenoto ezero. Toa e vtorata smrt, ognenoto ezero. “

„ Smrtta “ beše princip sprotiven vo apsolutna smisla na principot na životot i negovata cel beše da gi eliminira suštestvata čie životno iskustvo beše osudeno i osudeno od Boga. Životot nema druga cel osven da mu pretstavi na Boga nov kandidat za negoviot izbor na večni prijateli. Otkako se sluči ovoj izbor, a zlite bea uništeni, „ smrtta “ i „zemjata“ „ živeališteto na mrtvite “ poveḱe nemaat nikakva pričina da postojat. Destruktivnite principi na ovie dve raboti se samite uništeni od Boga. Po „ ognenoto ezero “, mesto se pravi za životot i božestvenata svetlina što gi prosvetluva negovite suštestva.

Stih 15: „ I koj ne beše zapišan vo knigata na životot, beše frlen vo ognenoto ezero. “

Ovoj stih potvrduva deka Bog navistina postavil pred čovekot samo dva pata, dva izbora, dve sudbini, dve sudbini (Vtor. 30:19). Iminjata na izbranite mu se poznati na Boga ušte od sozdavanjeto na svetot, ili duri i podaleku, od planiranjeto na negoviot proekt da si obezbedi slobodni i nezavisni suštestva. Ovoj izbor bi go činel užasno stradanje vo telo od meso, no negovata želba za ljubov e pogolema od negoviot strav, pa zatoa go započnal svojot proekt i odnapred go znael detalnoto ispolnuvanje na našata istorija na nebesniot život i zemniot život. Toj znael deka negovoto prvo suštestvo eden den ḱe stane negov smrten neprijatel. No, i pokraj ova znaenje, mu dal sekoja šansa da se otkaže od svojot proekt. Toj znael deka toa e nevozmožno, no dozvolil da se sluči. Taka gi znael iminjata na izbranite, nivnite postapki, svedoštvoto za celiot nivni život i gi vodel i vodel kon sebe, sekoj vo svoeto vreme i era. Samo edno e nevozmožno za Boga: iznenaduvanjeto.

Toj gi znaeše i iminjata na mnoštvoto ramnodušni, buntovni, idolopoklonički čovečki suštestva što gi sozdade procesot na čovečka reprodukcija. Razlikata vo Božjiot sud otkriena vo Otkrovenie 19:19-20 se odnesuva na site Negovi sozdanija. Nekoi od niv, pomalku vinovni, ḱe bidat ubieni od „ slovot Božji “ bez da gi doživeat „ makite na ognot na vtorata smrt “ koi se nameneti isklučivo za vinovnite hristijanski i evrejski religiozni luǵe. No, vtoroto „ voskresenie “ se odnesuva na site Negovi čovečki suštestva rodeni na zemjata i angelski suštestva sozdadeni na neboto, bidejḱi Bog izjavi vo Rimjanite 14:11: „ Zašto e napišano: Živ sum Jas, veli Gospod, sekoe koleno ḱe se pokloni pred Mene, i sekoj jazik ḱe Mu ispoveda na Boga .“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Apokalipsa 21: Simboliziran e proslaveniot Nov Erusalim

 

 

 

Stih 1: „ Togaš vidov novo nebo i nova zemja, zašto prvoto nebo i prvata zemja pominaa, i moreto go snema. “

Duhot gi spodeluva so nas čuvstvata inspirirani od vospostavuvanjeto na noviot poveḱedimenzionalen poredok po krajot na 7-miot milenium . Od toj moment, vremeto poveḱe nema da se broi, sč što živee vleguva vo beskonečna večnost. Sč e novo ili potočno obnoveno. „ Neboto i zemjata “ od erata na grevot isčeznaa, a „ moreto “, simbolot na „ smrtta “, poveḱe ne postoi. Kako Sozdatel, Bog go promenil izgledot na planetata Zemja, pravejḱi da isčezne sč što pretstavuvalo rizik, opasnost za nejzinite žiteli; zatoa nema poveḱe okeani, nema poveḱe planini so strmni karpesti vrvovi. Taa stanala golema gradina kako prviot „ Eden “ kade što sč e slava i mir; što ḱe bide potvrdeno vo Otkrovenie 22.

Stih 2: „ I go vidov svetiot grad, noviot Erusalim, kako sleguva od neboto od Boga, podgotven kako nevesta, ukrasena za svojot maž. “

Ova novo presozdavanje ḱe go prečeka sobranieto na otkupenite izbrani svetci na zemjata, narečeno vo ovoj stih „ svet grad “, kako vo Otk. 11:2, „ Nov Erusalim “, „ nevestata “ na Isus Hristos, nejziniot „ soprug “ . Taa „ sleguva od neboto “, od carstvoto Božjo, vo koe vleze pri slavnoto vraḱanje na svojot Spasitel. Potoa se spušti na zemjata za prv pat na krajot od „ iljada godini “ nebesen sud za konečniot sud. Posle toa, otkako se voznese nazad na neboto, taa čekaše dodeka „ novoto nebo i novata zemja “ ne bea podgotveni da ja primat. Zabeležete deka zborot „ nebo “ e vo ednina, bidejḱi povikuva sovršeno edinstvo, sprotivno na množinata „ nebesa “, što sugerira vo Bitie 1:1, podelba na nebesnite suštestva vo dva sprotivstaveni tabora.

Stih 3: „ I čuv silen glas od neboto kako veli: „Ete, Božjiot šator e so luǵeto, i Toj ḱe živee so niv, i tie ḱe bidat Negov narod, a samiot Bog ḱe bide so niv. “

„ Novata zemja “ prečekuva istaknat gostin, bidejḱi „ samiot Bog “, napuštajḱi go svojot poranešen nebesen prestol, doaǵa da go postavi svojot nov prestol na zemjata kade što gi pobedil ǵavolot, grevot i smrtta. „ Šatorot Božji “ go označuva nebesnoto telo na Bogot Isus Hristos „ Mihail “ (= koj e kako Bog). No, toj e isto taka simbol na Soborot na izbranite nad koj vladee Duhot na Isus Hristos. „ Šator, hram, sinagoga, crkva “, site ovie termini se simboli na otkupeniot narod na svetci pred da bidat gradbi izgradeni od čovekot; sekoj od niv označuva faza vo napredokot na božestveniot proekt. I prvo, „ šatorot “ go označuva egzodusot od Egipet na Evreite vodeni i vodeni od Boga vo pustinata, vidlivo manifestiran od oblakot što se spuštil kako stolb na svetiot šator. Toj togaš veḱe bil „ so luǵeto “, što ja opravduva upotrebata na ovoj termin vo ovoj stih. Potoa „ hram “ ja označuva trajnata izgradba na „ šatorot “; delo naračano i izvršeno pod carot Solomon. Na hebrejski, isklučivo, zborot „ sinagoga “ znači: sobir. Vo Otk. 2:9 i 3:9, Duhot Hristov go označuva buntovniot evrejski narod so izrazot „ sinagoga na Satanata “. Posledniot zbor „ crkva “ go označuva sobranieto na grčki (eklezija); jazikot na širenjeto na hristijanskoto učenje na Biblijata. Isus go sporedil „ negoviot “ telo “ vo „ hramot “ na „ Erusalim “, a spored Efesjanite 5:23, Sobranieto, negovata „ Crkva “, e „ negovoto telo “: „ zašto mažot e glava na ženata, kako što e Hristos glava na crkvata, koja e negovoto telo, čij Spasitel e toj “. Se seḱavame na tagata što ja čuvstvuvale apostolite na Isus koga gi napuštil za da se voznese na neboto. Ovoj pat, „ mojot maž ḱe živee so mene “ može da kaže Izbranata vo nejzinata instalacija na „ novata zemja “. Vo ovoj kontekst, porakite za dvanaesette iminja na „ dvanaesette pleminja “ od Otkrovenie 7 možat da ja izrazat čistata radost i sreḱa od nivnata pobeda.

Stih 4: „ Ḱe ja izbriše sekoja solza od nivnite oči, i smrt nema da ima veḱe, nitu ḱe ima poveḱe taga, ni plač, nitu bolka, zašto poranešnoto pomina. “

Vrskata so Otk. 7:17 e potvrdena so naoǵanjeto ovde na božestvenoto vetuvanje so koe završuva Otk. 7: „ Toj ḱe ja izbriše sekoja solza od nivnite oči “. Lekot za solzite e radosta i veselbata. Zboruvame za vremeto koga Božjite vetuvanja ḱe bidat ispolneti i ispolneti. Vnimatelno poglednete ja ovaa prekrasna idnina, bidejḱi pred nas e vremeto programirano za „ smrt, taga, plač, bolki “ koi poveḱe nema da bidat samo obnova na site nešta od našiot vozvišen i prekrasen tvorec Bog. Preciziram deka ovie užasni raboti ḱe isčeznat samo po posledniot sud koj ḱe se izvrši na krajot od „iljada godini“. Za izbranite, no samo za niv, efektite na zloto ḱe prestanat so slavnoto vraḱanje na Gospod Bog Semoḱen.

Stih 5: „ I Onoj, Koj sedeše na prestolot, reče: „Ete, sč novo pravam!“ I reče: „Napiši, zašto ovie zborovi se verni i vistiniti. “

Bog Tvorec, lično, se obvrzuva so vetuvanje i svedoči za ovaa proročka reč: „ Ete, pravam sč novo “. Nema smisla da barame slika vo našata zemna realnost za da se obideme da dobieme ideja za toa što Bog podgotvuva, bidejḱi ona što e novo ne može da se opiše. I dosega, Bog samo nč potsetuvaše na bolnite raboti od našeto vreme kažuvajḱi ni deka tie poveḱe nema da bidat vo „ novata zemja i novoto nebo “, koi na toj način ja zadržuvaat celata svoja misterija i iznenaduvanja. Angelot dodava na ovaa izjava: „ zašto ovie zborovi se verni i vistiniti “. Povikot na blagodatta što go lansira Bog vo Isus Hristos bara nepokolebliva vera za da se dobie nagradata na božestvenite vetuvanja. Toa e težok pat što e sprotiven na normite na svetot. Bara golem duh na žrtva, na samoodrekuvanje, vo poniznost na rob potčinet na svojot Gospodar. Zatoa, Božjite napori da ja zajaknat našata doverba se dobro opravdani: „sigurnosta vo otkrienata i izrazena vistina“ e standardot na vistinskata vera.

Stih 6: „ I mi reče: ‚Svršeno e! Jas sum Alfa i Omega, početokot i krajot. Na onoj što e žeden, ḱe mu dadam da pie od izvorot na vodata na životot .‘“

Bog Tvorec Isus Hristos sozdava „ sč novo “. „ Se napravi! “; Psalm 33:9: „ Zašto toj reče, i se napravi; toj zapoveda, i se sluči “. Negoviot tvorečki zbor se ispolni štom zborovite izlegoa od negovata usta. Od 30-tata godina, zad nas, programata na hristijanskata era otkriena vo Daniel i Otkrovenie e ispolneta do najmali detali. Bog nč pokanuva povtorno da pogledneme vo idninata što ja podgotvil za svoite izbranici ; objavenite raboti ḱe se ispolnat na ist način, so celosna sigurnost. Isus ni kažuva kako vo Otkrovenie 1:8: „ Jas sum Alfa i Omega, početokot i krajot “. Idejata za „ početok i kraj “ ima smisla samo vo našeto iskustvo so zemniot grev, koj ḱe bide celosno završen na „ krajot “ na sedmiot milenium po uništuvanjeto na grešnicite i smrtta. Na sinovite Božji rasfrlani niz trgovska zemja, Isus nudi „ besplatno “, „ od izvorot na vodata na životot“ . Toj samiot e „ izvorot “ na ovaa „ voda na životot “, koja simbolizira večen život. Božjiot dar e besplaten; ovaa preciznost ja osuduva prodažbata na rimokatoličkite „indulgencii“, koi označuvaat pomiluvanje dobieno za pari od papstvoto.

Stih 7: „ Koj pobeduva, ḱe nasledi sč; Jas ḱe mu bidam Bog, a toj ḱe mi bide sin .“

Božjite izbranici se sonaslednici so Isus Hristos. Prvo, preku svojata „ pobeda “, Isus „ nasledil “ kralska slava priznata od site negovi nebesni sozdanija. Po nego, negovite izbranici, isto taka „ pobednici “, no preku negovata „ pobeda “, „ ḱe gi nasledat ovie novi raboti “ specijalno sozdadeni od Bog za niv. Isus mu ja potvrdil svojata božestvenost na apostol Filip vo Jovan 14:9: „ Isus mu reče: „Tolku vreme sum so vas, a ti ne me poznavaš, Filipe? Koj me videl mene, go videl i Otecot; kako veliš: ‚Pokaži ni go Otecot? ‘“ Čovekot Mesija se pretstavil sebesi kako „ večen Otec “, so što ja potvrdil objavata prorečena vo Isaija 9:6 (ili 5) za nego. Zatoa, Isus Hristos e za svoite izbranici, i za nivniot brat i za nivniot Otec. I tie samite se negovi braḱa i negovi sinovi. No, povikot e individualen, taka veli Duhot, kako na krajot od 7-te epohi od temata na „Pismata“: „ na onoj što pobeduva “, „ toj ḱe mi bide sin “. Potrebna e pobeda nad grevot za da se ima korist od statusot „ sin “ na živiot Bog.

Stih 8: „ A na strašlivite, i na nevernite, i na gnasnite, i na ubijcite, i na bludnicite, i na vražalcite, i na idolopoklonicite, i na site lažlivci, ḱe im bide delot vo ezeroto, koe gori so ogan i sulfur; toa e vtorata smrt. “

Ovie kriteriumi za čovečki karakter se naoǵaat niz celoto pagansko čoveštvo, meǵutoa, Duhot ovde gi targetira plodovite na lažnata hristijanska religija; osudata na evrejskata religija e jasno izrazena i otkriena od Isus vo Otkrovenie 2:9 i 3:9.

Spored Otk. 19:20, „... ezeroto što gori so ogan i sulfur “ ḱe bide, na posledniot sud, delot rezerviran za „ dzverot i lažniot prorok “: katoličkata vera i protestantskata vera. Lažnata hristijanska religija ne se razlikuva od lažnata evrejska religija. Nejzinite prioritetni vrednosti se sprotivni na Božjite. Taka, dodeka farisejskite Evrei gi prekoruvale Isusovite učenici zatoa što ne gi miele racete pred jadenje (Mat. 15:2), Isus nikogaš ne gi prekoruval, a potoa rekol, vo Mat. 15:17 do 20: „ Ne razbirate li deka sč što vleguva vo ustata, odi vo stomakot i se frla vo tajnite mesta? A ona što izleguva od ustata, izleguva od srceto, i toa go oskvernuva čovekot. Zašto od srceto izleguvaat zli pomisli, ubistva, preljubi, bludstva, kražbi, lažni svedoštva, kleveti .“ Toa se neštata što go oskvernuvaat čovekot; a jadenjeto so neizmieni race ne go oskvernuva čovekot. „Slično na toa, lažnata hristijanska religija gi maskira svoite grevovi protiv Duhot so toa što prvo gi kaznuva grevovite na teloto. Isus go dade svoeto mislenje kažuvajḱi im na Evreite vo Matej 21:3: „ carinicite i prostitutkite ḱe vlezat vo carstvoto nebesno pred vas “; očigledno, pod uslov sekoj da se pokae i da se preobrati kon Boga i negovata čistota. Lažnata religija što Isus ja narekuva „ slepi vodači “ ja prekoruva vo Matej 23:24, za „ cedenje na komarecot i goltanje na kamilata “ ili za „ gledanje na raskata vo okoto na bližniot, a ne gledanje na gredata što e vo svoeto“ spored Luka 6:42 i Matej 7:3 do 5.

Malku nadež ima za sekoj što se identifikuva so site ovie osobini na ličnosta što gi naveduva Isus. Ako barem eden karakter odgovara na vašata priroda, ḱe mora da se borite protiv nego i da ja nadminete vašata maana. Prvata bitka na verata e protiv sebesi; i ova e najteškata nevolja što treba da se nadmine.

Vo ova nabrojuvanje, davajḱi prednost na nivnoto duhovno značenje, Isus Hristos, golemiot božestven sudija, gi naveduva greškite što se pripišuvaat na lažnata hristijanska vera od tipot na papskiot rimokatolicizam. So targetiranje na „plašlivite“, toj gi označuva onie što odbivaat da pobedat vo nivnata borba na verata, bidejḱi site negovi vetuvanja se zadržani „ za onoj što pobeduva “. Sega, ne postoi možna pobeda za onoj što odbiva da se bori. „ Verniot svedok “ mora da bide hrabar; izlezi plašlivecot. „ Bez vera e nevozmožno da mu se ugodi na Boga “ (Evr. 11:6); izlezi, „ nevernikot “. A verata što ne e vo soglasnost so verata na Isus dadena kako model što treba da se imitira, e samo neverie. „ Gnasotiite “ se gnasni za Boga i tie ostanuvaat plodovi na paganite; izlezi, „ gnasnite “ . Ova e zlostorstvo što mu se pripišuva na „ golemiot Vavilon, majkata na bludnicite i na gnasotiite na zemjata “ spored Otk. 17:4-5. „ Ubijcite “ ja prekršuvaat šestata zapoved; izlez, „ ubiecot “. Ubistvoto se pripišuva na katoličkata vera i na protestantskata vera na „ licemerite “ spored Daniel 11:34. „ Bludnicite “ možat da gi promenat svoite patišta i da go nadminat svoeto zlo, vo sprotivno; izlez, „ bludnikot “. No, duhovniot „ blud “ što se pripišuva na katoličkata vera vo sporedba so „ prostitutka “ celosno ja zatvora vratata kon rajot za nea. Pokraj toa, Bog vo nego go osuduva „ bludot “, što vodi do duhovna „ preljuba “: trgovija so ǵavolot. „ Magičari “ se katolički sveštenici i protestanti koi se vešti vo demonskiot spiritualizam; izlez, „ volšebnikot “; ova dejstvo se pripišuva na „ golemiot Vavilon “ vo Otkrovenie 18:23. „ Idolopoklonici “ se odnesuva i na katoličkata vera, nejzinite rezbani idoli kako predmeti na obožavanje i molitva; izlez, „ idolopoklonnikot “. I konečno, Isus gi citira „ lažlivcite “ čij duhoven tatko e „ ǵavolot, lažlivec i ubiec od početokot i tatko na lagite “ spored Jovan 8:44; izlez, „ lažlivecot “.

Stih 9: „ Togaš dojde eden od sedumte angeli što gi imaa sedumte sadovi polni so sedumte posledni zla i zboruvaše so mene, velejḱi: ‚Dojdi, ḱe ti ja pokažam nevestata, ženata na Jagneto‘. ““

Vo ovoj stih, Duhot upatuva poraka na ohrabruvanje do izbranite koi pobedonosno ḱe pominat niz tragičnoto i užasno vreme na božestvenite „ sedum posledni zla“ . Nivnata nagrada ḱe bide da ja vidat („ Ḱe vi pokažam “) slavata rezervirana za pobedonosnite izbrani koi ja sočinuvaat i pretstavuvaat, vo ovaa posledna istoriska faza od zemjata na grevot, „ nevestata, ženata na Jagneto “, Isus Hristos.

„ Sedumte angeli koi gi imaa sedumte sadovi polni so sedumte posledni zla “ gi targetiraa čovečkite suštestva koi gi ispolnuvaa kriteriumite na lažnata hristijanska religija citirani vo prethodniot stih. Ovie „ sedum posledni zla “ bea delot što Bog naskoro ḱe im go dade na padnatite tabori. Toj sega ḱe ni go pokaže, preku simbolični sliki, delot što ḱe im se vrati na pobedonosnite otkupeni izbranici. Vo simbolika što gi otkriva čuvstvata što Bog gi ima kon niv, angelot ḱe gi pokaže izbranite čie sobranie kolektivno ja pretstavuva „ nevestata na Jagneto “. So naveduvanje „ ženata na Jagneto “, Duhot go potvrduva učenjeto dadeno vo Efesjanite 5:22 do 32. Apostol Pavle opišuva idealen odnos meǵu soprug i sopruga koj, za žal, ḱe go najde svoeto ispolnuvanje samo vo odnosot na Izbraniot so Hristos. I nie mora da naučime da ja prepročituvame prikaznata od Bitie, vo svetlinata na ovaa lekcija dadena od Duhot na živiot Bog, sozdatelot na celiot život i brilijanten izumitel na negovite sovršeni vrednosti. Zborot „ žena “ ja povrzuva „nevestata “, „ Izbranata “ na Hristos so likot na „ ženata “ pretstavena vo Otkrovenie 12.

Opšt opis na proslaveniot Izbranik

Stih 10: „ I me odnese vo duhot na golema i visoka planina, i mi go pokaža svetiot grad Erusalim, kako sleguva od neboto od Boga, imajḱi ja slavata Božja. “

Vo duh, Jovan e prenesen vo momentot koga Isus Hristos i negovite izbranici se simnuvaat od neboto po nebesniot sud na „ iljada godini “ od sedmiot milenium. Vo Otk. 14:1, „ 144.000 “ „ zapečateni “ adventisti od hristijanskite duhovni „ dvanaeset pleminja “ bea prikažani na „ gorata Sion“ . Po „ iljada godini “, proročenoto nešto se ispolnuva vo realnosta na „ novata zemja “. Od vraḱanjeto na Isus Hristos, izbranite dobile od Boga proslaveno nebesno telo koe stanalo večno. Tie na toj način ja odrazuvaat „ slavata Božja “. Ovaa transformacija ja pretskažal apostol Pavle vo 1 Kor. 15:40-44: „ Ima i nebesni tela i zemski tela. No, edna e slavata na nebesnite tela, a druga e slavata na zemskite tela. Edna e slavata na sonceto, druga e slavata na mesečinata, a druga e slavata na dzvezdite; zašto edna dzvezda se razlikuva po slava.“ Taka e i so voskresenieto na mrtvite. Teloto se see vo raspadlivost; voskresnuva vo neraspadlivost; Se see vo prezir, voskresnuva vo slava; se see vo slabost, voskresnuva vo sila; se see telo prirodno, voskresnuva telo duhovno. Ako ima telo prirodno, ima i duhovno telo .

Stih 11: „ I sjajot mu beše kako najskapocen kamen, kako kamen jaspis, čist kako kristal. “

Citirano vo prethodniot stih, „ slavata Božja “ što go karakterizira e potvrdeno bidejḱi „ kamenot jaspis “ isto taka go označuva aspektot na „ Onoj što sedi na prestolot “ vo Otk. 4:3. Pomeǵu dvata stiha, zabeležuvame razlika bidejḱi vo Otk. 4, za kontekstot na sudot, ovoj „ kamen jaspis “ što go simbolizira Boga, isto taka, ima aspekt na „ sardij “. Tuka, otkako problemot so grevot e rešen, Izbranata se pretstavuva vo aspekt na sovršena čistota „ prodzirna kako kristal “.

Stih 12: „ Imaše golem i visok dzid, so dvanaeset porti, a na portite dvanaeset angeli, i na niv napišani iminja, iminjata na dvanaesette pleminja na sinovite Izrailevi. “

Slikata predložena od Duhot na Isus Hristos se bazira na simbolikata na „ hramot “ Duhoven „ svet “ spomenat vo Efesjanite 2:20 do 22: „ Vie ste izgradeni vrz temelite na apostolite i prorocite, a samiot Isus Hristos e agolen kamen. Vo Nego celata zgrada, soodvetno sostavena, raste vo svet hram vo Gospoda. Vo Nego i vie se gradite zaedno za živealište Božji vo Duhot. “ No, ovaa definicija se odnesuvaše samo na Izbranikot od apostolskata era. „ Visokiot dzid “ ja prikažuva evolucijata na hristijanskata vera od 30-tata godina do 1843-tata godina; da zabeležime deka do ovoj datum, standardot na vistinata razbran i poučen od apostolite ostanal nepromenet. Zatoa promenata na denot za odmor vospostavena vo 321-ta godina go krši svetiot zavet sklučen so Boga preku krvta na Isus Hristos. Vo vrska so vistinskite primateli na Otkrovenieto na ova proroštvo, simbolite što ja pretstavuvaat adventističkata vera, izdvoena od Boga od 1843 godina, se pretstaveni so „ dvanaeset vrati “, „ otvoreni “ pred izbranite od „ Filadelfija “ (Otk. 3:7) i „ zatvoreni “ pred padnatite „ živi mrtvi “ od „ Sardis “ (Otk. 3:1). Tie „ gi nosat iminjata na 12-te pleminja zapečateni so Božjiot pečat “ vo Otk. 7.

Stih 13: „ Na istok tri porti, na sever tri porti, na jug tri porti i na zapad tri porti. “

Ovaa orientacija na „ vratite “ kon četirite kardinalni točki go ilustrira negoviot univerzalen karakter; što ja osuduva i ja pravi nelegitimna religijata koja tvrdi deka e univerzalna, prevedena so grčkiot koren „katolikos“ ili „katolička“. Taka, od 1843 godina, za Boga, adventizmot e edinstvenata hristijanska religija na koja toj ě go doveril svoeto „ večno Evangelie “ (Otk. 14:6) za univerzalna misija na poučuvanje na naselenieto na zemjata. Osven vistinata što mu ja otkriva na svojot duhoven Izbranik do krajot na svetot, nema spasenie . Adventizmot se rodil vo forma na dviženje za religiozno oživuvanje motivirano od najavata za vraḱanjeto na Isus Hristos, koe se očekuva, za prv pat, za proletta 1843 godina; i mora da go zadrži ovoj karakter do vistinskoto konečno vraḱanje na Isus Hristos, zakažano za proletta 2030 godina. Bidejḱi „dviženjeto“ e aktivnost vo postojana evolucija, vo sprotivno toa poveḱe ne e „dviženje“, tuku „blokirana institucija“ i mrtva, koja ja privilegira tradicijata i religiozniot formalizam; odnosno sč što Bog go mrazi i osuduva; i veḱe gi osudi buntovnite Evrei, prvite nevernici.

 

Detalen opis po hronološki redosled

 

Osnovite na hristijanskata vera

Stih 14: „ Gradskiot dzid imaše dvanaeset temeli, a na niv dvanaesette iminja na dvanaesette apostoli na Jagneto. “

Ovoj stih ja ilustrira apostolskata hristijanska vera koja, kako što vidovme, go opfaḱa periodot pomeǵu 30 i 1843 godina, a čie učenje bilo iskriveno od Rim vo 321 i 538 godina. „ Visokiot dzid “ e formiran od vekovnoto sobranie na „ živi kamenja “ spored 1. Pet. 2:4-5: „ Dojdete kaj Nego, živiot kamen , otfrlen od luǵeto, no izbran i skapocen pred Boga; a vie samite, kako živi kamenja , se izgraduvate vo duhoven dom , sveto sveštenstvo , za da prinesuvate duhovni žrtvi prifatlivi za Boga preku Isusa Hrista .“

Stih 15: „ Onoj što mi zboruvaše imaše zlatna trska za merenje, za da go izmeri gradot, negovite porti i negoviot dzid. “

Tuka, kako i vo Otk. 11:1, stanuva zbor za „ merenje “ ili, za donesuvanje presuda, za vrednosta na proslaveniot Izbranik, za adventističkata era ( 12-te porti ) i za apostolskata vera ( temelot i dzidot ). Ako „ trska “ od Otk. 11:1 bila „ kako pračka “, instrument za kazna, togaš sprotivnoto, onaa od ovoj stih e „ zlatna trska “; „ zlatoto “ e simbol na „ vera pročistena so ispituvanje “, spored 1 Pet. 1:7: „ taka što iskušenieto na vašata vera, koe e poskapoceno od zlatoto što propaǵa (iako se ispituva so ogan), da rezultira so pofalba, slava i čest pri otkrovenieto na Isus Hristos “. Zatoa, verata e standard na Božjiot sud.

Stih 16: „ Gradot imaše oblik na kvadrat, a negovata dolžina beše ednakva na negovata širina. Toj go izmeri gradot so trska i najde deka e dvanaeset iljadi stadiumi; negovata dolžina, negovata širina i negovata visina bea ednakvi. “

„ Kvadratot “ e površno sovršena idealna forma. Prvično se naoǵa vo aspektot na „svetinjata nad svetinjite“ ili „najsvetoto mesto“ na šatorot izgraden vo vremeto na Mojsej. Oblikot na „ kvadratot “ e dokaz za inteligentna implikacija, prirodata ne pretstavuva nikakov sovršen „ kvadrat “. Božjata inteligencija se pojavuva vo dimenziite na evrejskoto svetilište koe bilo formirano so poramnuvanje na tri „ kvadrati “. Dva bile koristeni za „ svetinjata “, a tretiot, za „svetinjata nad svetinjite “ ili „ najsvetoto mesto “, koe bilo isklučivo rezervirano za prisustvoto na Boga i sledstveno, oddeleno so „ prevez “, slika na grevot za koj Isus ḱe se iskupi vo svojot čas. Ovie proporcii od tri tretini bile vo slikata na 6000 ili tri pati po 2000 godini posveteni na izborot na izbranite vo proektot za spasenie zamislen od Boga. Na krajot od ovoj izbor, izbranite se pretstaveni so „ kvadratot “ na „ najsvetoto mesto “ koj ja prorokuval kulminacijata na proektot za spasenie; Ova duhovno mesto stanuva dostapno poradi pomiruvanjeto doneseno od zavetot vo Hristos. I duhovniot „ kvadrat “ na opišaniot hram taka go dobi svoeto osnovanje na 3 april, 30, koga spasenieto započna so dobrovolnata iskupitelna smrt na našiot Otkupitel Isus Hristos. Slikata na „ kvadratot “ ne e dovolna za da se usovrši ovaa definicija za vistinsko sovršenstvo čij simboličen broj e „tri“. Isto taka, toa e slika na „kocka“ što ni e pretstavena. Imajḱi ja istata merka, vo „ dolžina, širina i visina “, ovoj pat go imame simbolot „tri“ na sovršenoto „kubno“ sovršenstvo, na sobranieto na izbranite iskupeni od Isus Hristos. Vo 2030 godina, ḱe bide završena izgradbata na „ kvadratniot grad “ (pa duri i kuben: „ negovata visina “), negoviot temel i negovite dvanaeset porti . Pripišuvajḱi mu kubna forma, Duhot go zabranuva bukvalnoto tolkuvanje na „grad“ što mu go davaat mnoštvata.

Izmereniot broj, „ 12.000 stadiumi “, ima isto značenje kako i „ 12.000 zapečateni “ od Otk. 7. Kako potsetnik: 5 + 7 x 1000, t.e. čovek (5) + Bog (7) x vo mnoštvo (1000). Zborot „ stadiumi “ sugerira nivno učestvo vo trkata čija cel e da se „ osvoi nagradata na nebesniot povik “ spored učenjeto na Pavle, vo Fil. 3:14: „ Se stremam kon celta, za da ja osvojam nagradata na nebesniot povik Božji vo Hrista Isusa “. i vo 1 Kor. 9:24: „ Ne znaete li deka onie što trčaat na stadionot , site trčaat, no eden ja dobiva nagradata? Trčajte na takov način što ḱe ja dobiete “. Pobedničkite izbrani trčaa i ja osvoija nagradata dodelena od Boga vo Isusa Hrista.

Stih 17: „ I go izmeri dzidot i otkri deka e sto četirieset i četiri lakti, spored čovečka merka, što beše merka na angel. “

Zad „ laktitite “, izmamničkite merki, Bog ni go otkriva svojot sud i ni otkriva deka samo luǵe simbolizirani so brojot „5“ koi sklučile sojuz so Boga čij broj e „7“ vleguvaat vo sostavot na Izbraniot. Vkupniot zbir od ovie dva broja dava „12“, koj, „vo kvadrat“, go dava brojot „144“. Preciznata „ merka na čovekot “ ja potvrduva presudata na „ luǵeto “ izbrani iskupeni so krvta proleana od Isus Hristos. Brojot „12“ e zatoa prisuten vo site fazi od proektot na svetiot sojuz sklučen so Boga: 12 evrejski patrijarsi, 12 apostoli na Isus Hristos i 12 pleminja za da ja ilustriraat adventističkata vera vospostavena od 1843-1844 godina.

Stih 18: „ Dzidot beše izgraden od jaspis, a gradot beše od čisto zlato, kako čisto staklo. “

Preku ovie simboli, Bog ja otkriva svojata blagodarnost za verata što ja pokažale negovite izbrani do 1843 godina. Tie čestopati imale malku svetlina, no nivnoto svedoštvo za Boga go nadomestuvalo i go ispolnuvalo so ljubov. „Čistoto zlato i čistoto staklo “ od ovoj stih ja ilustriraat čistotata na nivnite duši. Tie čestopati se otkažuvale od svoite životi vo ime na doverbata što ja imale vo Božjite vetuvanja otkrieni od Isus Hristos. Doverbata što ja imaat nema da bide razočarana; toj samiot ḱe gi prečeka pri „ prvoto voskresenie “, ona na vistinski „ mrtvite vo Hrista “, vo proletta 2030 godina.

 

Apostolskata osnova

Stih 19: „ Temelite na gradskiot dzid bea ukraseni so sekakov vid skapoceni kamenja: prviot temel beše od jaspis, vtoriot od safir, tretiot od halcedon, a četvrtiot od smaragd “ .

Stih 20: „ Pettiot od sardoniks, šestiot od sard, sedmiot od hrizolit, osmiot od beril, devettiot od topaz, desettiot od hrizopras, edinaesettiot od hiacint, dvanaesettiot od ametist. “

Bog gi znae mislite na čovečkite suštestva i što čuvstvuvaat koga se voshituvaat na ubavinata na skapocenite kamenja koga se sečat ili poliraat. Za da gi steknat ovie raboti, nekoi trošat bogatstvo do toj stepen što se uništuvaat sebesi, tolku e golema nivnata naklonetost kon niv. Na ist način, Bog ḱe go iskoristi ova čovečko čuvstvo za da gi izrazi čuvstvata što gi ima kon svoite sakani i blagosloveni izbrani.

Ovie različni „ skapoceni kamenja “ nč učat deka izbranite ne se identični klonovi, bidejḱi sekoja ličnost ima svoja ličnost, na fizičko nivo, očigledno, no osobeno na duhovno nivo, na nivo na nivniot karakter. Primerot daden od „ dvanaesette apostoli “ na Isus ja potvrduva ovaa misla. Pomeǵu Jovan i Petar, kakva razlika! Sepak, Isus gi sakaše i dvajcata so i poradi nivnata različnost. Vistinskoto bogatstvo na životot sozdaden od Boga leži vo ovie različnosti na ličnosta koi site znaeja kako da mu go dadat prvoto mesto vo nivnite srca i vo celata svoja duša.

 

 

Adventizam

Stih 21: „ Dvanaesette porti bea od dvanaeset biseri; sekoja porta beše od eden biser. Gradskata ulica beše od čisto zlato, kako prodzirno staklo. “

Od 1843 godina, izbranite izbranici ne pokažale vera pogolema od onaa na onie što im prethodele na sudot na Spasitelot Sudija. Simbolot na „ eden biser “ se dolži na pristapot na blagosloveniot adventizam do celosnoto razbiranje na planot na božestvenoto spasenie. Za Boga, od 1843 godina, izbranite adventistički izbranici se pokažale dostojni da ja primat celata negova svetlina. No, bidejḱi ova e isporačano vo postojan porast, samo poslednite neistomisleni adventisti ja dobivaat poslednata sovršena forma na proročki objasnuvanja. Ona što go mislam e deka posledniot izbran adventist nema da bide od pogolema vrednost od drugite iskupeni od apostolskite vreminja. „ Biserot “ go označuva kulminacijata na planot za spasenie što go postavil Bog. Toj otkriva specifično iskustvo koe se sostoelo vo vraḱanje na site doktrinarni vistini iskriveni i napadnati od papskata rimokatolička vera i protestantskata vera padnata vo otpadništvo. I konečno, ni ja otkriva ogromnata važnost što Bog ja dava na sproveduvanjeto na dekretot od Daniel 8:14 vo proletta 1843 godina: „ Do dve iljadi i trista večer i utro, i svetosta ḱe bide opravdana “. „ Biserot “ e slikata na ovaa „ opravdana svetost “ koja, za razlika od drugite skapoceni kamenja, ne smee da se seče za da se otkrie nejzinata ubavina. Vo ovoj posleden kontekst, sobranieto na osvetenite izbrani izgleda harmonično, „ bezgrešno “ spored Otkrovenie 14:5, davajḱi mu na Boga celata slava što ja zaslužuva. Proročkata sabota i sedmiot milenium što gi prorekol toj se spojuvaat i se ispolnuvaat vo seto sovršenstvo na spasonosniot proekt zamislen od golemiot tvorec Bog. Negoviot „ skapocen biser “ od Matej 13:45-46 go izrazuva celiot sjaj što sakal da mu go dade.

 

Golemite promeni vo Noviot Erusalim

Duhot precizira: „ Ulicata na gradot beše od čisto zlato, kako prodzirno staklo “. Naveduvajḱi ja ovaa „ ulica od čisto zlato “ ili čista vera, toj predlaga sporedba so onaa na Pariz, koja go nosi likot na grevot so toa što gi dobiva iminjata „ Sodom i Egipet “ vo Otkrovenie 11:8.

Stih 22: „ Ne vidov hram vo nego, zašto negoviot hram e Gospod Bog Sedržitel, i Jagneto. “

Vremeto na simbolite završi, izbranite vlegoa vo vistinskoto ostvaruvanje na božestveniot spasonosen proekt. Kako što go sfaḱame denes na zemjata, „ hramot “ na sobiranjeto poveḱe nema da ima nikakva upotreba. Vleguvanjeto vo večnosta i realnosta ḱe gi napravi beskorisni „ senkite “ što gi prorokuvaa spored Kol. 2:16-17: „ Zatoa, nikoj da ne ve osuduva za jadenje ili pienje, ili za praznik, ili za mlada mesečina, ili za saboti; tie se senka na ona što ḱe dojde, a teloto e vo Hrista .“ Vnimanie! Vo ovoj stih, formulata „ na sabotite “ se odnesuva na „ sabotite “ predizvikani od religiozni praznici, a ne na „ nedelnata sabota “ vospostavena i osvetena od Boga na sedmiot den od sozdavanjeto na svetot. Isto kako što prvoto Hristovo doaǵanje gi napravi beskorisni prazničnite obredi što go prorokuvaa vo stariot zavet, vleguvanjeto vo večnosta ḱe gi napravi zemskite simboli zastareni i ḱe im ovozmoži na izbranite da go vidat, slušnat i sledat Jagneto, odnosno Isus Hristos, vistinskiot svet božestven „ hram “ koj ḱe bide, večno, vidliv izraz na tvorečkiot Duh.

Stih 23: „ I gradot nemaše potreba od sonce, nitu od mesečina za da svetat vo nego, zašto slavata Božja go osvetluvaše, a Jagneto mu beše svetilka. “

Vo božestvenata večnost, izbranite živeat vo trajna svetlina bez izvor na svetlina kako našeto segašno sonce, čie postoenje e opravdano samo so promena na „ denot i noḱta “; „ noḱta ili temninata “ opravdani poradi grevot. Otkako grevot ḱe se reši i ḱe isčezne, ima mesto samo za „ svetlinata “ što Bog ja proglasil za „ dobra “ vo Bitie 1:4.

Božjiot Duh ostanuva nevidliv, a Isus Hristos e aspektot vo koj negovite sozdanija možat da go vidat. Vo ovoj kapacitet toj e pretstaven kako „ fakel “ na nevidliviot Bog.

No duhovnoto tolkuvanje otkriva golema promena. Otkako ḱe vlezat vo rajot, izbranite ḱe bidat direktno poučeni od Isus, togaš poveḱe nema da im treba „ sonceto “, simbolot na noviot zavet, nitu „ mesečinata “, simbolot na stariot evrejski zavet; i dvata se, spored Otkrovenie 11:3, vo Svetoto pismo, bibliskite „ dva svedoci “ Božji, korisni za prosvetluvanje na luǵeto vo nivnoto otkrivanje i razbiranje na negoviot plan za spasenie. Nakratko, na izbranite poveḱe nema da im treba Svetoto pismo.

Stih 24: „ Narodite ḱe odat vo negovata svetlina, a carevite zemni ḱe ja donesat svojata slava vo nea. “

„ narodi “ se „ narodite “ koi se nebesni ili stanale nebesni. Bidejḱi „ novata zemja “ stanala i novoto carstvo Božjo, tamu sekoe živo suštestvo može da go pronajde tvorecot Bog. „ Carevite na zemjata “ koi gi sočinuvaat izbranite ḱe ja „ donesat slavata “ na čistotata na nivnata duša vo ovoj večen život vospostaven na „ novata zemja “. Ovoj izraz „ carevi na zemjata “, koj najčesto pejorativno gi targetira buntovnite zemski vlasti, suptilno gi označuva izbranite vo Otk. 4:4 i 20:4 kade što se pretstaveni „ sednati “ na „ prestoli “. Slično na toa, čitame vo Otk. 5:10: „ Gi napravi carstvo i sveštenici na našiot Bog, i tie ḱe caruvaat na zemjata “.

Stih 25: „ Negovite porti nema da bidat zatvoreni denje, zašto tamu nema da ima noḱ. “

Porakata go istaknuva isčeznuvanjeto na momentalnata nesigurnost. Mirot i bezbednosta ḱe bidat sovršeni vo svetlinata na večniot, beskraen den. Vo istorijata na životot, slikata na temninata e sozdadena na zemjata samo poradi bitkata što ḱe ja postavi božestvenata „ svetlina “ protiv „ temninata “ na ǵavolskiot logor.

Stih 26: „ Slavata i česta na narodite ḱe bidat doneseni vo nego. “

Vo tekot na 6000 godini, narodite se organizirale vo pleminja, narodi i nacii. Za vreme na hristijanskata era, na Zapad, narodite gi transformirale svoite kralstva vo nacii, a izbranite hristijani bile izbrani meǵu niv poradi „slavata i česta “ što mu ja davale na Boga vo Isus Hristos.

Stih 27: „ Ništo nečisto nema da vleze vo nego, nitu nekoj što pravi gnasni dela ili laže, tuku samo onie što se zapišani vo knigata na životot na Jagneto .“

Bog potvrduva deka spasenieto e predmet na golemo baranje od negova strana. Samo sovršeno čisti duši, svedočejḱi za ljubovta kon božestvenata vistina, možat da bidat izbrani za da dobijat večen život. Ušte ednaš, Duhot go obnovuva svoeto otfrlanje na „ oskvernetite “ što ja označuva padnatata protestantska vera vo porakata na „ Sardi “ vo Otkrovenie 3:4, i katoličkata vera čij sledbenik „ se posvetuva na gnasotija i lagi “ religiozni i graǵanski. Zašto, onie što ne mu pripaǵaat na Boga dozvoluvaat da bidat manipulirani od ǵavolot i negovite demoni.

Ušte ednaš, Duhot nč potsetuva deka iznenaduvanjata se rezervirani za luǵeto zatoa što Bog, od sozdavanjeto na svetot, gi znae iminjata na svoite izbranici zatoa što tie se „zapišani vo Negovata kniga na životot “. I so naveduvanje „ vo knigata na životot na Jagneto “, Bog gi isklučuva site nehristijanski religii od svojot plan na spasenie . Otkako vo svojata Apokalipsa go otkri isklučuvanjeto na lažnite hristijanski religii, patot na spasenieto se čini „ tesen i tesen “ kako što izjavil Isus vo Matej 7:13-14: „ Vlezete niz tesnata porta. Zašto široka e portata i širok e patot što vodi kon propast, i mnozina se onie što vleguvaat niz nea. A tesna e portata i tesen e patot što vodi kon život, i malkumina se onie što go naoǵaat .“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkrovenie 22 : Beskonečniot den na večnosta

 

 

 

Sovršenstvoto na zemnoto vreme na božestvena selekcija beše završeno so Otk. 21:7 x 3. Brojot 22 paradoksalno go označuva početokot na edna prikazna, iako vo ovaa kniga go sočinuva nejziniot epilog. Ova obnovuvanje, koe se odnesuva na „ sč “ spored Boga, e povrzano so „ novata zemja i novoto nebo “, obete večni.

Stih 1: „ I mi pokaža bistra reka so voda na životot, bistra kako kristal, koja izvira od prestolot na Boga i na Jagneto. “

Vo ovaa vozvišena, životvorna slika na svežina, Duhot nč potsetuva deka sobranieto na izbranite što stanalo večno, pretstaveno so „ rekata na vodata na životot “, e tvorenie, delo Božjo duhovno presozdadeno vo Hristos čie vidlivo prisustvo e sugerirano od negoviot „ prestol “; i toa, preku žrtvata na „jagneto “, Isus Hristos; večnosta e plod na novoto raǵanje što ovaa žrtva go proizvede vo izbranite.

„ Rekata “ e tek na sveža voda so silen ritam. Taa go pretstavuva životot, koj, kako i taa, e vo postojana aktivnost. Svežata voda sočinuva 75% od našeto čovečko zemno telo; ova pokažuva kolku svežata voda e neophodna za nego, i ova e pričinata zošto Bog go sporeduva svojot zbor, isto tolku neophoden za dobivanje večen život, so „ izvor na vodi na život “ spored Otkrovenie 7:17, bidejḱi samiot e ovoj „ izvor na živa voda “ spored Jeremija 2:13. Vo negovoto Otkrovenie, vidovme vo Otkrovenie 17:15 deka „ vodite “ simboliziraat „ narodi “; tuka, „ rekata “ e simbol na otkupenite izbranici koi stanale večni.

Stih 2: „ Na sredinata od ulicata, od dvete strani na rekata, beše drvoto na životot, koe raǵaše dvanaeset plodovi, sekoj mesec davajḱi go svojot plod, a lisjata negovi bea za isceluvanje na narodite. “

Na ovaa vtora slika, Isus Hristos, „drvoto na životot “, se naoǵa „ vo sredinata “ na negoviot sobir na izbrani sobrani okolu nego na „ ploštadot “ na sobirot. Toj e „ vo sredinata “ na niv, no i od nivnite strani, pretstaven so „ dvata brega na rekata “. Zašto božestveniot Duh na Isus Hristos e seprisuten; prisuten nasekade i vo sekogo. Plodot na ova „ drvo “ e „ život “, koj se obnovuva postojano, bidejḱi „ negoviot plod “ se dobiva vo sekoj od „ 12-te meseci “ od našata zemna godina. Ova e ušte edna prekrasna slika za večniot život i potsetnik deka toj se održuva večen po voljata Božja.

Isus često go sporeduval čovekot so ovošni „ drvja “ koi „ se ocenuvaat spored nivnite plodovi “. Toj si pripišuval sebesi, ušte od samiot početok vo Bitie 2:9, simbolična slika na „ drvo na životot “. Sega, drvjata imaat za „ obleka “, ukras na nivnite „ lisja “. Za Isus, negovata „ obleka “ gi simbolizira negovite pravedni dela i zatoa negovoto iskupuvanje na grevovite na negovite izbrani koi mu go dolžat svoeto spasenie. Taka, isto kako što „ lisjata “ na „ drvjata “ lekuvaat bolesti, pravednite dela što gi postignal Isus Hristos ja „ lekuvaat “ smrtonosnata bolest na prvorodniot grev nasledena od izbranite ušte od Adam i Eva, koi koristele „ lisja “ od drvjata za da ja pokrijat svojata fizička i duhovna golotija otkriena so iskustvoto na grevot.

Stih 3: „ Nema poveḱe da ima prokletstvo. Prestolot na Boga i na Jagneto ḱe bide vo nego; Negovite slugi ḱe Mu služat i ḱe go gledaat Negovoto lice. “

Od ovoj stih pa natamu, Duhot zboruva vo idno vreme, davajḱi mu na svojata poraka značenje na ohrabruvanje za izbranite koi sč ušte ḱe mora da se borat protiv zloto i negovite posledici do vraḱanjeto na Hristos i nivnoto otstranuvanje od zemjata na grevot.

Toa beše „ anatemata “, prokletstvoto na grevot izvršen od Eva i Adam, što go napravi Boga nevidliv za čovečkite oči. Sozdavanjeto na Izrael od stariot zavet ne promeni ništo, bidejḱi grevot sč ušte go praveše Boga nevidliv. Toj sč ušte moraše da se krie pod izgledot na oblak preku den, koj stanuvaše plamen preku noḱ. Najsvetoto mesto na svetilišteto beše rezervirano isklučivo za nego, pod smrtna kazna za prestapnikot. No, ovie zemski uslovi poveḱe ne postojat. Na novata zemja, Bog e vidliv za site svoi slugi; kakva ḱe bide nivnata služba sč ušte ostanuva misterija, no tie ḱe imaat kontakt so nego dodeka apostolite se družea so Isus Hristos i razgovaraa so nego; lice v lice.

Stih 4: „ i negovoto ime ḱe im bide na čelata. “

Božjoto ime go pretstavuva vistinskiot „ pečat na živiot Bog “. Sabotniot odmor e samo negov nadvorešen „znak“. Zašto „ imeto “ Božjo go označuva negoviot karakter, koj toj go simbolizira so licata na „ četirite životni “: „ lavot, teleto, čovekot i orelot “, koi sovršeno gi ilustriraat harmoničnite kontrasti na Božjiot karakter: kralski i silen, no sepak spremen za žrtva, čovečki po izgled, no sepak nebesen po priroda. Zborovite na Isus se ispolnija; onie koi imaat ist um se sobiraat zaedno. Isto taka, onie koi gi delat božestvenite vrednosti se izbrani od Boga za večen život i se sobrani kaj Nego. „ Čeloto “ go smestuva čovečkiot mozok, dvižečkiot centar na negovata misla i ličnost. I ovoj oživean mozok go proučuva, razmisluva i go odobruva ili otfrla standardot na vistinata što Bog mu go pretstavuva za negovoto spasenie. Umovite na izbranite ja sakaa demonstracijata na ljubovta organizirana od Boga vo Isus Hristos i se borea, spored utvrdenite pravila, da go nadminat zloto so negova pomoš, so cel da go dobijat pravoto da živeat so Nego.

Na krajot na kraištata, site što go delat karakterot Božji otkrien od Isus Hristos se naoǵaat kaj Nego za da Mu služat večno. Prisustvoto na Božjoto „ ime “ „ napišano na nivnite čela “ ja objasnuva nivnata pobeda; i ova, osobeno, vo posledniot adventistički test na verata vo koj luǵeto imaa izbor da go napišat na „ svoite čela “ „ imeto Božjo “ ili imeto na buntovniot „ dzver “.

Stih 5: „ I noḱ nema da ima veḱe, i nema da im trebaat svetilka ni svetlina, zašto Gospod Bog ḱe im dade svetlina. I ḱe caruvaat vo večni vekovi. “

Spored Bitie 1:5, zad zborot „ noḱ “ stoi zborot „ temnina “, simbol na grevot i zloto. „ Svetilka “ se odnesuva na Biblijata, svetiot pišan zbor Božji što go otkriva standardot na „ negovata svetlina “, onaa na dobroto i ispravnoto. Taa poveḱe nema da bide korisna; izbranite ḱe imaat direkten pristap do nejzinata božestvena inspiracija, no taa momentalno ja zadržuva, na zemjata na grevot, svojata neophodna „ osvetluvačka “ uloga, koja sama vodi kon večen život.

Stih 6: „ I mi reče: „Ovie zborovi se verni i vistiniti; i Gospod, Bog na svetite proroci, go isprati Svojot angel da im pokaže na Svoite slugi što treba brzo da se sluči.“ „.

Po vtor pat, ja naoǵame ovaa božestvena potvrda: „ Ovie zborovi se verni i vistiniti .“ Bog se stremi da go ubedi čitatelot vo proroštvoto, bidejḱi negoviot večen život e vo prašanje vo negovite izbori. Soočeni so ovie božestveni potvrdi, čovečkite suštestva se usloveni od pette setila što im gi dal nivniot Tvorec. Iskušenijata se poveḱekratni i efikasni vo nivnoto odvraḱanje od duhovnosta. Zatoa, Božjoto insistiranje e celosno opravdano. Opasnosta za dušite e realna i seprisutna.

Soodvetno e da go ažurirame našeto čitanje na ovoj stih, koj pretstavuva redok bukvalen karakter vo ova proroštvo. Vo ovoj stih nema simbol, tuku potvrda deka Bog e inspirator na prorocite koi gi napišale knigite od Biblijata i deka vo svoeto posledno otkrovenie, toj go ispratil „Gabriel“ kaj Jovan, za da može da mu otkrie preku sliki što, vo 2020 godina, ḱe se sluči „ vednaš “, ili veḱe e postignato, vo mnogu golem del. No, pomeǵu 2020 i 2030 godina, ḱe mora da se pominat najstrašnite vreminja; užasni vreminja obeležani so smrt, nuklearno uništuvanje i užasnite „ sedum posledni zla na Božjiot gnev “; čovekot i prirodata ḱe stradaat užasno do stepen na isčeznuvanje.

Stih 7: „ I ete, doaǵam brzo . Blažen e onoj, koj gi pazi zborovite na proroštvoto na ovaa kniga! “

Vraḱanjeto na Isus e najaveno za proletta 2030 godina. Blaženstvo e za nas, do stepen do koj gi „ zadržuvame “ do krajot „ zborovite na proroštvoto od ovaa kniga “ Otkrovenie.

Prilogot „ vednaš “ go definira nenadejnoto pojavuvanje na Hristos vo vremeto na negovoto vraḱanje, bidejḱi vremeto teče redovno bez da se zabrzuva ili zabavuva. Od Daniel 8:19, Bog nč potsetuva: „ ima vreme odredeno za krajot “: „ Togaš mi reče: „Ḱe ti kažam što ḱe se sluči vo posledniot del od gnevot, vo vremeto odredeno za krajot “. Toa može da se sluči samo na krajot od 6000-te godini programirani od Boga za negoviot izbor na izbranite, odnosno prviot den od proletta što prethodi na 3 april 2030 godina.

Stih 8: „ Jas, Jovan, gi čuv i gi vidov ovie raboti. I koga čuv i vidov, padnav da se poklonam i da mu se poklonam pred angelot što mi gi pokaža ovie raboti . “

Po vtor pat, Duhot doaǵa da ni go upati svoeto predupreduvanje. Vo originalnite grčki tekstovi, glagolot „proskunéo“ se preveduva kako „da se pokloni pred“. Glagolot „da se pokloni“ e nasledstvo od latinskata verzija narečena „Vulgata“. Ovoj pogrešen prevod navidum go otvoril patot za napuštanje na fizičkoto poklonuvanje vo religioznata praktika na otpadničkoto hristijanstvo, do točka na molitva „stoejḱi“, poradi ušte eden pogrešen prevod na grčkiot glagol „istemi“ vo Marko 11:25. Vo tekstot, negovata forma „stékété“ ima značenje „da se ostane cvrst ili da se istrae“, no prevodot Oltramare, prezemen vo verzijata na L.Segond, go prevel kako „staza“, što bukvalno znači „stoenje“. Pogrešniot prevod na Biblijata na toj način izmamnički legitimira nedostoen, aroganten i skandalozen stav kon golemiot Bog Tvorec, Semoḱniot, od strana na luǵeto koi go gubat čuvstvoto za ona što e navistina sveto . I ne e edinstvenata... Zatoa našiot stav kon bibliskite prevodi mora da bide somničav i pretpazliv, osobeno zatoa što vo Otk. 9:11, Bog ja otkriva „destruktivnata“ upotreba ( Abadon-Apolion ) na Biblijata napišana „ na hebrejski i grčki “. Vistinata se naoǵa samo vo originalnite tekstovi, začuvani na hebrejski, no isčeznati i zameneti so grčkite spisi na noviot zavet. I tamu, mora da se prepoznae, „stoečkata“ molitva se pojavi meǵu protestantskite vernici, meta na božestvenite zborovi na „ 5-ta truba . Zašto, paradoksalno, molitvata na kolena traela podolgo kaj katolicite, no ova ne treba da bide iznenaduvački, bidejḱi tokmu vo ovaa katolička religija ǵavolot gi naveduva svoite sledbenici i žrtvi da se poklonuvaat pred rezbanite likovi zabraneti so vtorata od desette Božji zapovedi; zapoved što katolicite ja ignoriraat, bidejḱi vo rimskata verzija taa e otstraneta i zameneta.

Stih 9: „ No toj mi reče: ‚Vnimavaj, ne go praviš toa! Jas sum tvoj sluga i na tvoite braḱa proroci i na onie što gi pazat zborovite na ovaa kniga. Pokloni se na Boga i pokloni se ‘“

Greškata što ja napravil Jovan e predložena od Boga kako predupreduvanje upateno do negovite izbrani: „pazete se da ne padnete vo idolopoklonstvo!“, što pretstavuva glavna greška na hristijanskite religii otfrleni od Boga vo Isus Hristos. Toj ja organizira ovaa scena na ist način kako što ja organiziraše svojata posledna lekcija nareduvajḱi im na svoite apostoli da go zemat svoeto oružje za časot na negovoto apsenje. Koga dojde vreme, im zabrani da go koristat. Lekcijata beše dadena i reče: „ Pazete se da ne go pravite toa “. Vo ovoj stih, Jovan dobiva objasnuvanje: „ Jas sum vašiot soslužnik “. „ Angelite “, vklučuvajḱi go i „ Gabriel “, se, kako luǵeto, suštestva na Bog-tvorec koj zabranil vo vtorata od negovite deset zapovedi da se poklonuvame pred negovite sozdanija, pred rezbani likovi ili naslikani likovi; site formi što može da gi zeme idolot. Taka možeme da naučime lekcija od ovoj stih zabeležuvajḱi gi sprotivstavenite odnesuvanja na angelite. Tuka Gabriel, najdostojnoto nebesno suštestvo po Mihail, zabranuva poklonuvanje pred nego. Od druga strana, Satanata, vo svoite zavodlivi prividenija, pod maskata na „Devica“, bara da se podignat spomenici i mesta za bogoslužba za da ě se poklonuvaat i da ě služat... paǵa svetlečkata maska na temninata.

Angelot ponatamu precizira „ i na vašite braḱa, prorocite i na onie što gi pazat zborovite na ovaa kniga “. Pomeǵu ovaa rečenica i onaa od Otkrovenie 1:3 ja zabeležuvame razlikata poradi vremeto što pominalo pomeǵu početokot na erata na dešifriranje, 1980 godina, i onaa na segašnata verzija od 2020 godina. Pomeǵu ovie dva datuma, „ onoj što čita “ ja spodelil dešifriranata svetlina so drugi Božji deca i tie za vozvrat vlegle vo deloto na „ prorocite “. Ova množenje im ovozmožuva na ušte poveḱe drugi povikani da pristapat do izborot preku slušanje na otkrienata vistina i preku nejzino sproveduvanje vo konkretna praksa.

Stih 10: „ I mi reče: Ne gi zapečatuvaj proročkite zborovi na ovaa kniga, zašto vremeto e blizu. “

Porakata e pogrešna bidejḱi e upatena do Jovan, kogo Bog go prenel vo našeto posledno vreme od početokot na knigata, spored Otk. 1:10. Isto taka, mora da razbereme deka zapovedta da ne se zapečatuvaat zborovite na knigata e direktno upatena do mene vo vremeto koga knigata e celosno otpečatena; togaš taa stanuva „ malata otvorena kniga “ od Otk. 10:5. I koga ḱe se „ otvori “ so Božja pomoš i ovlastuvanje, poveḱe nema prašanje za nejzino zatvoranje so „pečati“. I ova, „ zašto vremeto e blizu “; vo proletta 2021 godina, ostanuvaat 9 godini do slavnoto vraḱanje na Gospod Bog Isus Hristos.

Sepak, prvoto otvoranje na „ malata kniga “ započnalo po dekretot od Daniel 8:14, odnosno po 1843 i 1844 godina; bidejḱi važnoto razbiranje na temata za poslednoto iskušenie na adventističkata vera se dolži na otkrovenijata dadeni direktno od samiot Isus Hristos, ili od negoviot angel, na našata sestra Elen G. Vajt, za vreme na nejzinata služba.

Stih 11: „ Koj e nepraveden, neka bide ušte nepraveden; i koj e oskvernet, neka bide ušte oskvernet; i koj e praveden, neka bide ušte praveden; i koj e svet, neka bide ušte svet. “

Na prvo čitanje, ovoj stih ja potvrduva implementacijata na dekretot od Dan. 8:14. Razdeluvanjeto na adventistite izbrani od Boga pomeǵu 1843 i 1844 godina ja potvrduva porakata od „ Sardi “ kade što gi naoǵame protestantite „ živi “, no „ mrtvi “ i „ oskverneti “ duhovno, a adventističkite pioneri „ dostojni za belina “ vo ovoj stih gi narekuvaat „ pravednost i osvetuvanje “. No, otvoranjeto na „ malata kniga “ e progresivno kako „ patot na pravednite što prodolžuva da raste kako dnevnata svetlina, od zorata do nejziniot zenit “. A adventistite pioneri ne bea svesni deka testot na verata ḱe gi zagatne pomeǵu 1991 i 1994 godina, kako što ni otkri proučuvanjeto na „ 5-tata truba “ . Odednaš, drugi čitanja na ovoj stih stanuvaat možni.

Vremeto na zapečatuvanje e pred kraj bidejḱi čitame vo Otk. 7:3: „ Ne naštetuvajte na zemjata, ni na moreto, ni na drvjata, dodeka ne gi zapečatime čelata na slugite na našiot Bog. “ Kade treba da go postavime ovlastuvanjeto da im naštetime na zemjata, moreto i drvjata? Postojat dve možnosti. Pred „ šestata truba “ ili pred „ sedumte posledni zla “? „ Šestata truba “ što pretstavuva šesta predupreduvačka kazna dadena od Boga na zemnite grešnici, vo ovoj slučaj mi se čini logično da ja zadržam vtorata možnost. Bidejḱi „ sedumte posledni zla na Božjiot gnev “ gi imaat kako cel protestantskata „ zemja “ i katoličkoto „more “. Da zememe predvid deka uništuvanjata izvršeni od „ šestata truba “ ne go sprečuvaat, tuku go promoviraat preobraḱanjeto na izbranite narečeni iskupeni so krvta na Isus Hristos.

Zatoa, po „ šestata truba “ i neposredno pred „ sedumte posledni zla “, i vo vremeto na zapiranjeto na zapečatuvanjeto koe go označuva krajot na vremeto na kolektivnata i individualnata blagodat, sč ušte možeme da gi postavime zborovite od ovoj stih: „ Koj e nepraveden, neka bide ušte nepraveden; i koj e oskvernet, neka bide ušte oskvernet; i koj e praveden, neka bide ušte praveden; i koj e svet, neka bide ušte svet “. Sekoj ḱe može da go vidi tuka načinot na koj Duhot doaǵa da go potvrdi vo ovoj stih dobriot prevod što go pretstaviv za fundamentalniot „adventistički“ stih, odnosno Daniel 8:14: „... svetosta ḱe bide opravdana “. Zborovite „ pravednost i svetost “ se silno poddržani i zatoa potvrdeni od Boga. Zatoa, ovaa poraka go predviduva vremeto na krajot na vremeto na blagodatta, no drugo objasnuvanje e slednovo. Dostignuvajḱi go krajot na knigata, Duhot go targetira vremeto koga celosno dešifriranata kniga stanuva „ mala otvorena kniga “ i od toj moment, nejzinoto prifaḱanje ili odbivanje ḱe ja napravi razlikata pomeǵu „ onoj što e praveden i onoj što e oskvernet “ i našiot Gospod go pokanuva „ svetecot povtorno da se osveti “. Povtorno se seḱavam deka „ oskvernatosta “ mu se pripišuva na protestantizmot vo porakata od „ Sardi “. Duhot so svoite zborovi go targetira ovoj protestantizam i institucionalen adventizam koj go deli svoeto prokletstvo od 1994 godina, datumot koga mu se pridruži so vleguvanjeto vo ekumenskiot sojuz. Prifaḱanjeto na dešifriranata poraka od ovaa kniga zatoa „ ušte ednaš , no na krajot, ḱe ja napravi razlikata pomeǵu onoj što mu služi na Boga i onoj što ne mu služi “ spored Mal. 3:18.

Znači, gi sumiram lekciite od ovoj stih. Prvo, toj go potvrduva odvojuvanjeto na adventistite od protestantizmot pomeǵu 1843 i 1844 godina. Vo vtoroto čitanje, toa se odnesuva na oficijalniot adventizam, koj se vrati vo protestantskiot i ekumenskiot sojuz po 1994 godina. I predlagam treto čitanje koe ḱe se odnesuva na krajot na uslovniot period vo 2029 godina pred vraḱanjeto na Isus Hristos, postaveno za početokot na proletta, koe doaǵa pred 3 april, Pasha 2030 godina.

Po ovie objasnuvanja, ni ostanuva da razbereme deka pričinata za padot na institucionalniot adventizam, što dovede do negovo „ povraḱanje “ od Isus Hristos vo negovata poraka do Laodikija, e pomalku odbivanjeto da se veruva vo negovoto vraḱanje za 1994 godina, otkolku odbivanjeto da se zeme predvid pridonesot na svetlinata što dojde da go osvetli vistinskiot prevod na Daniel 8:14; svetlina demonstrirana na neosporen način od samiot originalen hebrejski bibliski tekst. Ovoj grev možeše da bide osuden samo od Bogot na pravdata koj ne gi smeta vinovnite za nevini.

Stih 12: „ Ete, doaǵam brzo , i nagradata Moja e so Mene, za da mu dadam na sekogo spored negovite dela .“

Za 9 godini, Isus ḱe se vrati vo neopisliva božestvena slava. Vo Otk. 16-20, Bog ni ja otkri prirodata na delot od negovata odmazda rezerviran za grešnite katolički, protestantski i nepravedni i netolerantni adventistički buntovnici. Toj ni go pretstavi i delot rezerviran za negovite verni adventistički izbranici koi ja počituvaat negovata proročka reč i negoviot svet sedmi den - sabotata, vo Otk. 7:14, 21 i 22. „ Odmazdata “ ḱe „ mu vrati na sekogo spored negovoto delo “, što ostava malku prostor vinovnite da se opravdaat vo očite na Hristos. Zborovite za samoopravduvanje stanuvaat beskorisni zatoa što togaš ḱe bide predocna da se transformiraat greškite od minatite izbori.

Stih 13: „ Jas sum Alfa i Omega, prviot i posledniot, početokot i krajot. “

Ona što ima početok, ima i kraj. Ovoj princip važi za vremetraenjeto na zemnoto vreme planirano od Boga za negoviot izbor na izbranite. Pomeǵu alfa i omega ḱe pominat 6.000 godini. Vo 30-tata godina, na 3 april, dobrovolnata iskupitelna smrt na Isus Hristos ḱe go označi i alfa vremeto na 2.000-godišniot hristijanski zavet; proletta 2030 godina silno ḱe go odbeleži svoeto omega vreme.

No, alfa e isto taka 1844 so nejzinoto omega 1994. I konečno, alfa e za mene i poslednite izbrani, 1995 so nejzinoto omega, 2030.

Stih 14: „ Blaženi se onie što gi pazat Negovite zapovedi (a ne“) da gi perat svoite obleki ) , za da imaat pravo na drvoto na životot i da vlezat niz portite vo gradot !

Vtorata forma na „ golemata nevolja “ e pred nas, so nejzinata posledica od mnoštvo smrtni slučai. Zatoa, stanuva itno da se dobie zaštitata i pomošta od Boga preku Isus Hristos. Kako što sugerira slikata, grešnikot mora da „ gi pazi svoite zapovedi“. »; onie Božji i onie na Isus, „ Božjoto Jagne “, što znači deka toj mora da se otkaže od site formi što može da gi zeme grevot. Prikrieniot prevod na ovoj stih začuvan vo našite segašni Biblii se dolži na rimokatolicizmot nasočen od Vatikan. Drugite rakopisi, najstarite i zatoa poverni, predlagaat: „ Blaženi se onie što gi držat negovite zapovedi “. I bidejḱi grevot e prekršuvanje na zakonot, porakata e iskrivena i ja zamenuva neophodnata i vitalna poslušnost so ednostavnoto baranje za hristijanska pripadnost. Koj ima korist od zlostorstvoto? Onie što ḱe se borat protiv sabotata do slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Vistinskata poraka e sumirana vaka: „Blažen e onoj što go poslušuva svojot Tvorec“. Ovaa poraka samo ja povtoruva onaa navedena vo Otkrovenie 12:17 i 14:12, imeno: „ onie što gi držat Božjite zapovedi i verata vo Isus “. Ova se primatelite na poslednata poraka upatena od Isus. Sudijata na rezultatot e samiot Isus Hristos, a negovite baranja se soodvetni na stradanjata što gi izdržal vo svoeto mačeništvo. Nagradata na izbranite ḱe bide mnogu golema; Tie ḱe dobijat besmrtnost i ḱe vlezat vo večen život preku adventističkiot pat simboliziran so „ dvanaesette porti “ na simboličniot „ nov Erusalim “.

Stih 15: „ Nadvor od kučinjata, volšebnicite, bludnicite, ubijcite, idolopoklonicite i sekoj što saka i praktikuva laga! “

Koi se onie što Isus gi narekuva taka? Ova skrieno obvinuvanje se odnesuva na celata hristijanska vera što otpadnala; katoličkata vera, raznovidnata protestantska vera, vklučuvajḱi ja i adventističkata vera što vleze vo negoviot sojuz od 1994 godina; adventističkata vera tolku bogato blagoslovena od nego na početokot na svoeto postoenje, a ušte poveḱe vo odnos na nejzinite posledni pretstavnici prinudeni na nesoglasuvanje. „ Kučinjata “ se paganite, no isto taka, i pred sč, onie koi tvrdat deka se negovi braḱa i go predavaat . Ovoj termin „ kučinja “ e paradoksalno za sovremenite zapadni luǵe kako životno što se smeta za simbol na vernost, no za orientalcite e samata slika na prokletstvo. I tuka, Isus ja osporuva duri i nivnata čovečka priroda i gi smeta za nedelikatni životni. Drugite termini ja potvrduvaat ovaa presuda. Isus gi potvrduva zborovite izgovoreni vo Otkrovenie 21:8 i tuka, dodavanjeto na terminot „ kučinja “ go izrazuva negoviot ličen sud. Po vozvišenata demonstracija na ljubov što im ja dade na luǵeto, ništo ne e postrašno od toa da bideš predaden od onie koi tvrdat deka se negova i negova žrtva.

Potoa Isus gi narekuva „ magičari “ poradi nivnite odnosi so zli angeli, spiritualizam, koj prvo ja zavede katoličkata vera so javuvanjata na „Deva Marija“, nešto bibliski nevozmožno. No, čudata što gi pravat demonite se slični na onie što gi pravele „ magičarite “ na faraonot pred Mojsej i Aron.

Narekuvajḱi gi „ neskromni “, Isus go osuduva osloboduvanjeto na moralot, no pred sč neprirodnite religiozni sojuzi što gi sklučuvaat protestantskite crkvi so katoličkata vera, osudeni od Božjite proroci kako slugi na ǵavolot. Tie ja reproduciraat, „kako ḱerki“, „ neskromnosta “ na nivnata „ majka bludnica Golemiot Vavilon “, osudena vo Otkrovenie 17:5.

Otpadnicite se isto taka „ ubijci “ koi ḱe se podgotvat da gi ubijat izbranite na Isus ako toj ne intervenira za da gi spreči so svoeto slavno doaǵanje.

Tie se „ idolopoklonici “ zatoa što mu davaat pogolemo značenje na materijalniot život otkolku na duhovniot. Tie ostanuvaat ramnodušni koga Bog im ja nudi svojata svetlina, koja tie drsko ja otfrlaat demonizirajḱi gi negovite vistinski glasnici.

I za da go zakluči ovoj stih, toj precizira: „ i sekoj što saka i praktikuva lagi! “ Pravejḱi go toa, toj gi osuduva onie čija priroda e povrzana so lagite, do toj stepen što se celosno nečuvstvitelni na vistinata. Se veli deka vkusovite i boite ne se sporni; istoto važi i za ljubovta kon vistinata ili lagite. No, za svojata večnost, Bog gi izbira, isklučivo, meǵu svoite sozdanija što gi budi čovečkoto razmnožuvanje, onie koi ja imaat ovaa ljubov kon vistinata.

Konečniot ishod od Božjiot plan za spasenie e užasen. Eden po drug se isfrlaat zakoravenite, nepokajani pretpotopni grešnici, neverniot evrejski star zavet, gnasnata papska rimokatolička vera, idolopokloničkata pravoslavna vera, kalvinističkata protestantska vera i, konečno, institucionalnata adventistička vera, poslednata žrtva na duhot na tradicijata što site prethodni ja favorizirale podednakvo.

„Adventističkata“ poraka imaše fatalni posledici, prvo, za Evreite, koi padnaa poradi nivnoto odbivanje da veruvaat vo prvoto doaǵanje na Mesijata objaveno vo Dan. 9:24 do 27. Vtoro, hristijanite proterani od Isus, koi site ja delat vinata za pokažuvanje nezainteresiranost za najnovata „adventistička“ poraka koja go najavuva negovoto vtoro doaǵanje . Nivniot nedostatok na ljubov kon nejzinata vistina e fatalen za niv. Vo 2020 godina, site ovie glavni oficijalni religii ja delat ovaa užasna poraka što Isus ja upati vo 1843 godina do protestantizmot od erata na „ Sardi “ vo Otk. 3:1: „ Se veli deka si živ, a si mrtov .“

Stih 16: „ Jas, Isus, go isprativ Svojot angel da vi svedoči za ova vo crkvite. Jas sum koren i rod Davidov, svetlata dzvezda utrinska. “

Isus go isprati svojot angel Gavriel kaj Jovan, a preku Jovan i kaj nas, negovite verni slugi od poslednite denovi. Zašto samo denes ovaa celosno dešifrirana poraka ni ovozmožuva da gi razbereme porakite što toj im gi upatuva na svoite slugi i učenici od sedumte eri ili sedumte sobranija. Isus go otstranuva somnežot za negovoto simbolično povikuvanje na Otk. 5: „ korenot i potomcite na David “. Toj dodava: „ svetlata i utrinska dzvezda “. Ovaa dzvezda e sonceto, no toj se identifikuva so nea samo kako simbol. Zašto, nesvesno, iskrenite suštestva koi go sakaat Isus Hristos poradi negovata žrtva go počituvaat našeto sonce, ovaa dzvezda obožena od paganite. Ako mnogumina ne se svesni za toa, mnoštva, duri i onie prosvetleni na ovaa tema, ne se podgotveni ili sposobni da ja razberat serioznosta na ova pagansko idolopokloničko dejstvie. Čovekot mora da se zaboravi sebesi, da se stavi na mestoto na Boga, koj gi čuvstvuva rabotite mnogu poinaku zatoa što negoviot um gi sledi postapkite na luǵeto veḱe rečisi 6000 godini. Toj ja identifikuva sekoja akcija za ona što navistina ja pretstavuva; Ova ne e slučaj za luǵeto čii kratki životi se preokupirani pred sč so zadovoluvanje na svoite želbi, prvenstveno telesni i zemski, tuku e slučaj i so onie koi se duhovni i mnogu religiozni i koi ostanuvaat blokirani od počituvanjeto na tradiciite na otcite.

Na krajot od porakata od Tiatir , Duhot mu rekol na „ onoj što pobeduva “: „ I ḱe mu ja dadam dzvezdata Denica “. Tuka Isus se pretstavuva sebesi kako „ dzvezdata Denica “. Zatoa, pobednikot ḱe go dobie Isus, a so nego i celata svetlina na životot što go ima svojot izvor vo nego. Potsetuvanjeto na ovoj termin sugerira celoto vnimanie na vistinskite posledni „adventisti“ na ovie stihovi od 1. Pet. 2:19-20-21: „ I imame proročka reč pouverena, na koja dobro pravite da vnimavate, kako na svetilo što sveti na temno mesto, dodeka ne osamne denot i dzvezdata Denica ne zagree vo vašite srca. Prvo znaejḱi go ova, deka niedno proroštvo od Pismoto ne e od sopstveno tolkuvanje, zašto proroštvoto nikogaš ne došlo po čovečka volja, tuku svetite Božji luǵe zboruvale taka što gi vodel Svetiot Duh “. Ne moželo podobro da se kaže. Otkako gi slušnal ovie zborovi, izbraniot gi pretvora vo dela što gi zema predvid Isus Hristos.

Stih 17: „ I Duhot i nevestata velat: Dojdi! I koj sluša, neka kaže: Dojdi! I koj e žeden, neka dojde; i koj saka, neka zeme od vodata na životot darum. “

Od početokot na svojata zemna služba, Isus go upatil ovoj povik: „ Dojdi “. No, koristejḱi ja slikata za „ žed “, toj znae deka onie koi ne se „ žedni “ nema da dojdat da pijat. Negoviot povik ḱe go čujat samo onie koi se „ žedni “ za ovoj večen život što negovata sovršena pravda ni go nudi samo preku svojata blagodat, kako vtora šansa. Samo Isus ja plati cenata; zatoa toj ja nudi „ slobodno “. Nikakvo katoličko ili božestveno „popustuvanje“ ne može da ja dobie za pari. Ovoj univerzalen povik podgotvuva sobir na izbranite od site narodi i od site potekla. Povikot „ Dojdi “ stanuva kluč za ova sobiranje na izbranite što ḱe go sozdade testot na verata vo poslednite denovi. No, tie ḱe go doživeat testot rasfrlan niz celata zemja i nema da bidat povtorno obedineti sč dodeka Isus Hristos ne se vrati vo svojata slava za da gi otstrani od zemjata na grevot.

Stih 18: „ Svedočam na sekoj što gi sluša proročkite zborovi na ovaa kniga: ako nekoj dodade nešto kon ovie raboti, Bog ḱe mu gi dodade nevoljite što se napišani vo ovaa kniga. “

Otkrovenieto ne e obična bibliska kniga. Toa e literaturno delo božestveno kodirano na bibliski jazik koe može da go prepoznaat onie koi ja prebaruvaat celata Biblija od početok do kraj. Izrazite stanuvaat poznati so povtoreni čitanja. A „bibliskite konkordanci“ ni ovozmožuvaat da najdeme slični izrazi. No, tokmu zatoa što negoviot kod e tolku precizen, preveduvačite i prepišuvačite se predupredeni: „ Ako nekoj dodade nešto na toa, Bog ḱe mu gi donese nevoljite opišani vo ovaa kniga .“

Stih 19: „ A ako nekoj odzeme od zborovite na knigata na ova proroštvo, Bog ḱe mu odzeme del od drvoto na životot i od svetiot grad, što se napišani vo ovaa kniga. “

Od istite pričini, Bog mu se zakanuva na sekoj što „ odzema nešto od zborovite na knigata na ova proroštvo “. Sekoj što go prezema ovoj rizik e isto taka predupreden: „ Bog ḱe mu go odzeme delot od drvoto na životot i od svetiot grad, koi se opišani vo ovaa kniga “. Zatoa, zabeležanite promeni ḱe imaat užasni posledici za onie što gi pravat.

Go nasočuvam vašeto vnimanie kon ovaa lekcija. Ako menuvanjeto na ovaa nerazbirliva kodirana kniga e kazneto od Isus Hristos na ovie dva rigorozni načini, što ḱe se sluči so onoj što ja otfrla nejzinata sovršeno razbirliva dekodirana poraka ?

Bog ima dobra pričina jasno da go iznese ova predupreduvanje, bidejḱi ova Otkrovenie, čii zborovi se izbrani od nego, e od ista vrednost kako i tekstot na negovite „deset zapovedi“ „vrežani so negoviot prst na kameni ploči“. Sega, vo Dan. 7:25, toj prorokuva deka negoviot kralski „ zakon “ ḱe bide „ promenet “, kako i „ vreminjata “. Dejstvoto bilo izvršeno, kako što vidovme, od strana na rimskata vlast, posledovatelno carska vo 321 godina, a potoa papska, vo 538 godina. Ovaa akcija, koja toj ja ocenil kako „ arogantna “, ḱe bide kazneta so smrt, i Bog nč pottiknuva da ne ja povtoruvame, kon proroštvoto, ovoj vid greška što toj cvrsto ja osuduva.

Božjoto delo ostanuva negovo delo bez ogled na vremeto vo koe se izvršuva. Dešifriranjeto na negovoto proroštvo e nevozmožno bez negovo vodstvo. Ova znači deka dešifriranoto delo e od ista vrednost kako i šifriranoto. Zatoa, sfatete deka ova delo, kade što Božjata misla e otkriena na jasen jazik, e od mnogu visoka „ svetost “. Toa pretstavuva konečno „ svedoštvo za Isus “ što Bog im go upatuva na svoite posledni disidentski slugi na adventistite na sedmiot den; a vo isto vreme, so praktikuvanjeto na vistinskata sabota, vo 2021 godina e poslednata „ opravdana svetost “ zakažana od stapuvanjeto vo sila na dekretot od Daniel 8:14 vo 1843 godina.

Stih 20: „ Onoj što svedoči za ova, veli: „Da, doaǵam brzo !“ Amin! Dojdi, Gospodi Isuse! “

Bidejḱi gi sodrži poslednite zborovi što Isus Hristos im gi upati na svoite učenici, ovaa kniga Otkrovenie e od mnogu visoka svetost. Vo nea naoǵame ekvivalent na pločite na zakonot, vrežani so Božjiot prst i dadeni na Mojsej. Isus svedoči; koj ḱe se osmeli da go ospori ova božestveno svedoštvo? Sč e kažano, sč e otkrieno, toj nema ništo poveḱe da kaže osven: „ Da, doaǵam brzo “. Ednostavno „ Da “ koe ja opfaḱa celata negova božestvena ličnost, e da se kaže dali negovoto pretstojno doaǵanje e sigurno zatoa što toj go obnovuva svoeto vetuvanje: „ Doaǵam brzo “; „ vednaš “ » datirano što go dobiva svoeto celosno značenje: vo proletta 2030 godina. I toj ja potvrduva svojata izjava velejḱi „ Amin “; što znači: „Vistina“.

Koj togaš veli: „ Dojdi, Gospodi Isuse “? Spored stih 17 od ova poglavje, toa se „ Duhot i nevestata “.

Stih 21: „ Blagodatta na Gospoda Isusa da bide so site sveti! “

Ovoj posleden stih od Otkrovenieto ja završuva knigata so povikuvanje na „ blagodatta na Gospod Isus “. Ova e tema koja često se sprotivstavuvala na zakonot vo ranoto hristijansko sobranie. Vo toa vreme, blagodatta bila sprotivstavena na zakonot od strana na onie koi ja odbivale Hristovata ponuda. Nasleduvanjeto na zakonot od strana na Evreite značelo deka tie ja gledale božestvenata pravda samo preku nego. Isus ne sakal da gi oslobodi od poslušnost kon zakonot, tuku došol da „ ispolni “ ona što životinskite žrtvi go prorokuvale do nego. Zatoa rekol vo Matej 5:17: „ Nemojte da mislite deka dojdov da go poništam Zakonot ili Prorocite; ne dojdov da gi poništam, tuku da gi ispolnam .“

Najzačuduvački e da se čue kako hristijanite go sporeduvaat zakonot so blagodatta. Zašto, kako što objasnuva apostol Pavle, blagodatta e nameneta da mu pomogne na čovekot da go ispolni zakonot, do toj stepen što Isus izjavuva vo Jovan 15:5: „ Jas sum lozata, a vie ste grankite. Koj ostanuva vo Mene i Jas vo Nego, dava mnogu plod, zašto bez Mene ne možete ništo da napravite .“ Za kakvi „dela “ zboruva i na kakov „ plod “ se osvrnuva? Počituvanjeto na zakonot, što Negovata blagodat go ovozmožuva preku Negovata pomoš vo Svetiot Duh.

Bi bilo poželno i pozdravo „ blagodatta na Gospod Isus da beše “, i deka možeše da dejstvuva „ vo site “; no ovoj iskriven stih izrazuva samo neostvarliva želba. Da posakame site da bidat mnogubrojni; što e možno pobrojni; našiot voshituvački Bog, Tvorec i Spasitel go zaslužuva toa; toj e vrvno dostoen za toa. So naveduvanje „ so site svetii “, originalniot tekst gi otstranuva site dvosmislenosti; blagodatta na Gospod može da im koristi isklučivo samo na onie „ koi gi osvetuva so svojata vistina “ (Jovan 17:17). A na onie koi mislat deka ḱe postignat večen život so toa što ḱe go sledat patot što go bara Isus Hristos, ve potsetuvam deka pomeǵu „ patot “ i „ životot “, postoi neizbežnata „ vistina “, spored Jovan 14:6. So seto dolžno počituvanje kon buntovnicite koi go baraat blagoslovot od ovoj stih, od 1843 godina, blagodatta na Gospod im koristi samo na onie koi gi osvetuva so vraḱanjeto na svojot odmor vo svetata sabota vo sabota. Tokmu ovaa akcija, povrzana so svedoštvoto za ljubovta kon negovata „ vistina “, gi pravi izbranite svetci dostojni za dotičnata blagodat. Zatoa, blagodatta ne može da im se posveti na „site“. Zatoa, vnimavajte na zaveduvačkite loši prevodi na Biblijata, koi vodat do užasno konečno razočaruvanje za onie koi, za nivna nesreḱa, se potpiraat na niv!

Božestvenoto Otkrovenie prezentirano vo ova delo gi potvrdi lekciite prorečeni vo izveštajot od Knigata Bitie, čija vitalna važnost uspeavme da ja zabeležime. Na krajot od ova delo, mi se čini korisno da se potsetam na ovie glavni lekcii. Ova e opravdano i bi sakal da istaknam deka vo našiot sovremen svet, hristijanskata vera e masovno pretstavena vo iskrivena forma poradi kultnoto nasledstvo na rimokatolicizmot. Vistinata što ja bara Bog ostanala vo ednostavnata i logična sostojba što ja razbrale prvite apostoli na Isus Hristos, no ovaa ednostavnost, čestopati ignorirana, stanuva kompleksna za neposvetenite poradi nejzinata malcinska priroda. Vsušnost, za da se identifikuvaat poslednite svetci na Isus Hristos od poslednite denovi i duhovnata struktura na Apokalipsata, od suštinsko značenje e dekretot od Daniel 8:14. No, za da se identifikuva ovoj dekret, od suštinsko značenje e i proučuvanjeto na celata kniga na Daniel i dešifriranjeto na nejzinite proroštva. Razbrani ovie raboti, Apokalipsata ni gi otkriva svoite tajni. Ovie neophodni studii ja objasnuvaat teškotijata što se sreḱava koga se obiduvame da go ubedime neverniot čovek od našeto vreme na Zapad, a osobeno vo Francija.

Isus rekol deka nikoj ne može da dojde kaj nego osven Otecot koj go vodi, a isto taka rekol, vo vrska so svoite izbranici , deka tie mora da bidat rodeni od voda i Duh. Ovie dve učenja na komplementaren način označuvaat deka Bog ja poznava duhovnata priroda na svoite izbranici meǵu site svoi sozdanija. Sledstveno, sekoe od niv ḱe reagira spored ovaa priroda što e specifična za nego; taka, nekoj što ima predrasudi vo korist na sabotata što veḱe ja praktikuvaat Evreite, bez mnogu teškotii ḱe gi prifati proročkite otkrovenija što pokažuvaat deka e potrebna od Boga od 1843 godina. Sprotivno na toa, nekoj što ima nepovolni predrasudi za nea ḱe gi otfrli site izneseni bibliski argumenti i ḱe najde dobri pričini da go opravda svoeto odbivanje. Razbiranjeto na ovoj princip nč štiti od kakvo bilo razočaruvanje vo vrska so onie na koi im ja pretstavuvame vistinata za Hristos. Otkrivajḱi ja vistinata za Božjata misla, proroštvoto mu ja dava celata svoja moḱ na „ večnoto Evangelie “ koe učenicite na Isus mora da „ go učat na narodite do krajot na svetot “.

„ Dzverovite “ na Apokalipsata

Hronološki i posledovatelno, neprijatelite na Boga i negovite izbrani se pojavuvale vo lik na „ dzverovi “.

Prviot go označuva imperijalniot Rim, pretstaven so „ zmejot so deset rogovi i sedum glavi što nosat dijademi “ vo Otk. 12:3; „ nikolaitite “ vo Otk. 2:6; „ ǵavolot “ vo Otk. 2:10.

Vtoriot se odnesuva na papskiot katolički Rim, pretstaven so „ dzverot što izleguva od moreto, so deset rogovi i dijademi i sedum glavi “ od Otk. 13:1; „ prestolot na Satanata “ vo Otk. 2:13; „ ženata Jezavela “ vo Otk. 2:20; „ mesečinata oboena so krv “ vo Otk. 6:12; „ udrenata tretina od mesečinata “ od „ četvrtata truba “ vo Otk. 8:12; „ moreto “ vo Otk. 10:2; „ trska kako stap “ vo Otk. 11:1; „ opaškata “ na „ zmejot “ vo Otk. 12:4; „ zmijata “ vo Otk. 12:14; i „ zmejot “ od stihovite 13, 16 i 17; „ golemiot Vavilon “ vo Otk. 14:8 i 17:5.

Tretiot e nasočen kon francuskiot revolucioneren ateizam, pretstaven preku „ dzverot što izleguva od bezdnata “ vo Otk. 11:7; „ golemata nevolja “ vo Otk. 2:22; „ četvrtata truba “ vo Otk. 8:12; „ ustata što ja golta rekata “ što go simbolizira katoličkiot narod, vo Otk. 12:16. Ova se odnesuva na prvata forma na „ vtorata maka “ navedena vo Otk. 11:14. Nejzinata vtora forma ḱe se postigne so „ šestata truba “ od Otk. 9:13, odnosno, spored Otk. 8:13 pod naslovot „ vtora maka “, pomeǵu 7 mart 2021 i 2029 godina, pod realniot aspekt na Tretata svetska vojna što završuva so nuklearna vojna. Čovečkiot genocid što ja depopulira zemjata ( bezdnata ) e vrskata vospostavena pomeǵu „ četvrtata i šestata truba “. Detali za razvojot na ovaa vojna se otkrieni vo Dan. 11:40-45.

Četvrtiot „ dzver “ se odnesuva na protestantskata vera i katoličkata vera, nejziniot sojuznik, vo posledniot test na verata vo zemnata istorija. Toj „ izleguva od zemjata “ vo Otk. 13:11; što znači deka samiot izlegol od katoličkata vera simbolizirana so „ moreto “. Erata na reformacijata vo golema mera vospostavila protestantska religija, so poveḱe aspekti, obeležana so otpadništvo, svedočejḱi vo delata na Jovan Kalvin za voinstven, surov, surov i progonuvački karakter. Vleguvanjeto vo sila na dekretot od Dan. 8:14 go osudi globalno od proletta 1843 godina.

Institucionalnata adventistička vera, koja oživea od testot za protestantskata vera od 1843-1844 godina, se vrati vo statusot na protestantska vera i nejzinoto božestveno prokletstvo od esenta 1994 godina; ova e poradi oficijalnoto otfrlanje na božestvenata proročka svetlina otkriena vo ova delo od 1991 godina. Ovaa duhovna smrt na institucionalnata forma e prorečena vo Otk. 3:16: „ Ḱe ve povratam od ustata Moja “.

Konečnoto ispolnuvanje na proroštvata e pred nas, a verata na sekogo ḱe bide testirana. Gospod Isus Hristos ḱe gi prepoznae, meǵu site čovečki suštestva, onie koi mu pripaǵaat, odnosno onie koi gi pozdravuvaat negovite vitalni otkrovenija, plodot na božestvenata ljubov, so radost i blagodarna vernost.

Vo vremeto na posledniot izbor, izbranite ḱe se razlikuvaat po faktot deka ḱe znaat zošto padnatite paǵaat, božestvenoto Otkrovenie na toj način ḱe napravi razlika pomeǵu spasenite i izgubenite za koi, od apostolskata era „ Efes “, vo Otk. 2:5, Bog rekol: „ Zatoa, seti se od kade si padnal “; a vo 1843 godina, vo erata „ Sardi “, toj im rekol i na protestantite, vo Otk. 3:3: „ seti se kako si primil i čul; i drži se i pokaj se “; ova se odnesuva na adventistite koi padnale od 1994 godina, koi iako ja počituvaat sabotata, ja primaat od Isus ovaa poraka od Otk. 3:19: „ Gi karam i gi kaznuvam site što gi sakam; zatoa bidete revnosni i pokajte se .“

Podgotvuvajḱi go ova proročko Otkrovenie, Bog Tvorecot, sretnat vo ličnosta na Isus Hristos, si postavil cel da im ovozmoži na svoite izbrani jasno da gi identifikuvaat svoite neprijateli; rabotata e završena i Božjata cel e postignata. Taka duhovno zbogaten, Negoviot Izbranik stanuva „ Nevesta podgotvena za Svadbenata večera na Jagneto “. Toj „ ja obleče vo fin bel len, što se pravednite dela na svetiite “ vo Otkrovenie 19:7. Vie koi ja pročitavte sodržinata na ova delo, ako imate sreḱa i blagoslov da bidete meǵu nivniot broj, „ podgotvete se da se sretnete so vašiot Bog “ (Amos 4:12), vo negovata vistina!

Iako dešifriranjeto na misterioznite proroštva na Daniel i Otkrovenie e celosno završeno i vremeto na vistinskoto vraḱanje na Hristos sega ni e poznato, ova prašanje za Isus Hristos citirano vo Luka 18:8 ostava donekade voznemiruvačka somnež: „ Vi velam, toj brzo ḱe gi odmazdi. No, koga ḱe dojde Sinot Čovečki, ḱe najde li vera na zemjata? “ Zašto izobilstvoto na intelektualno znaenje za vistinata ne može da ja nadomesti slabosta na kvalitetot na ovaa vera. Čoveštvoto koe ḱe se sooči so vraḱanjeto na Isus Hristos se razvilo vo klima povolna za site formi na silno pottiknata sebičnost. Individualniot uspeh stana cel što treba da se postigne po sekoja cena, duri i so uništuvanje na bližniot, i toa za vreme na dolg period na svetski mir što trae poveḱe od 70 godini. Koga znaeme deka vrednostite na neboto predloženi od Isus Hristos se vo apsolutna sprotivnost so ovoj standard na našeto vreme, negovoto prašanje izgleda tragično opravdano, bidejḱi može da se odnesuva na luǵe koi veruvale deka se „izbrani“, no za žal ḱe ostanat samo „povikani“; bidejḱi Isus nema da go najde vo niv kvalitetot na verata potreben za da se bide dostoen za negovata blagodat.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bukvata ubiva, no Duhot dava život

 

Ova posledno poglavje go završuva dešifriranjeto na Otkrovenieto. Vsušnost, štotuku gi prezentirav bibliskite kodovi što ni ovozmožuvaat da gi identifikuvame simbolite što Bog gi koristi vo svoite proroštva, no iako nivnata cel e da go otkrijat negoviot uslov za vraḱanje na sabotata od 1843-1844 godina, zborot sabota ne se pojavuva nitu ednaš vo ovie proročki tekstovi na Daniel ili Otkrovenie. Sekogaš e sugeriran, no ne e jasno citiran. Pričinata zošto ne e jasno imenuvan e toa što praktikuvanjeto na sabotata e osnovna normalnost na apostolskata hristijanska vera, bidejḱi sekoj može da vidi deka temata za sabotata nikogaš ne bila predmet na kontroverzii meǵu Evreite i prvite apostoli, učenici na Isus Hristos. Sepak, ǵavolot ne prestanal da ja napaǵa, prvo pottiknuvajḱi gi Evreite da ja „oskvernat“, a potoa i hristijanite, terajḱi gi celosno da ja „ignoriraat“. Za da go postigne ovoj rezultat, toj inspiriral lažni prevodi na originalnite tekstovi što go spomenuvale nego. Isto taka, ova prezentiranje na božestvenata vistina ne bi bilo celosno bez osudata na ovie odvratni zlodela, čii žrtvi se, prvo, Bog vo Isus Hristos, a potoa onie na koi negovata iskupitelna smrt možeše da im ponudi večen život.

nitu eden stih vo spisite na stariot i noviot zavet, odnosno vo celata Biblija, koj uči za promena na statusot na sabotata od četvrtata od Negovite Deset zapovedi; zgora na toa, osvetena od Boga, od početokot na Negovoto sozdavanje na našiot zemen svet.

Od protestantskoto otpadništvo poradi sproveduvanjeto na dekretot od Daniel 8:14, vo proletta 1843 godina, pa sč do denes, čitanjeto na Biblijata ubiva. Preciziram, ne e Biblijata taa što ubiva dobrovolno, tuku nejzinata upotreba poradi greškite vo prevodot što se pojavuvaat vo prevedenite verzii na originalnite tekstovi „ hebrejski i grčki “; no pred sč e problem poradi lošite tolkuvanja. Samiot Bog go potvrduva toa, na slika, vo Otkrovenie 9:11: „ Nad sebe go imaa za car angelot na bezdnata, narečen na hebrejski Abadon, a na grčki Apolion. „Tuka se seḱavam na skrienata poraka vo ovoj stih: „ Avadon i Apolion “ značat „ na hebrejski i grčki “: Uništuvač. „ Angelot na bezdnata “ ja uništuva verata koristejḱi gi bibliskite „ dvajca svedoci “ od Otkrovenie 11:3.

Isto taka, od 1843 godina, lažnite vernici napravile dve greški vo nivnoto tolkuvanje na istoriskoto svedoštvo na Biblijata. Prvata e što mu dale pogolemo značenje na raǵanjeto na Isus Hristos otkolku na negovata smrt, a vtorata ja zajaknuva ovaa greška, davajḱi mu pogolemo značenje na negovoto voskresenie otkolku na negovata smrt. Ovaa dvojna greška svedoči protiv niv, bidejḱi demonstracijata na Božjata ljubov kon svoite sozdanija, vo suština, se temeli na negovata dobrovolna odluka da go dade, vo Hristos, svojot život za iskupuvanje na svoite izbranici. Davanjeto prioritet na voskresenieto na Isus se sostoi vo iskrivuvanje na Božjiot plan za spasenie, a ova nosi za vinovnite posledica od otsekuvanje od nego i kršenje na negoviot svet, praveden i dobar zavet. Pobedata na Hristos se temeli na negovoto prifaḱanje na smrtta, negovoto voskresenie e samo sreḱna i pravedna posledica od negovoto božestveno sovršenstvo.

 

Kološanite 2:16-17: „ Zatoa nikoj da ne ve osuduva za jadenje ili pienje, ili za praznik, ili za mlada mesečina, ili za sabota. Toa e senka na ona što ḱe dojde, a teloto e Hristovo. “

Ovoj stih često se koristi za da se opravda prekinuvanjeto na praktikuvanjeto na nedelnata „ sabat“ . Dve pričini go osuduvaat ovoj izbor. Prvata e deka izrazot „ na sabotite “ gi označuva „ sabotite “ predizvikani od godišnite religiozni „ praznici “ utvrdeni od Boga vo Levit 23. Ova se podvižni „ saboti “ koi se postaveni na početokot, a ponekogaš i na krajot od vremeto na religioznite „ praznici “. Tie se evociraat so izrazot „ ne smeete da rabotite nikakva robovna rabota na toj den “. Nivnata edinstvena vrska so nedelnata „sabat “ e nivnoto ime „ sabat “, što znači „da se zapre, da se odmori“ i koe se pojavuva za prv pat vo Bitie 2:2: „ Bog se odmori “. Isto taka, treba da se zabeleži deka zborot „ sabat “ citiran vo hebrejskiot tekst na četvrtata zapoved ne se pojavuva vo prevodot na L. Segond, koj go označuva samo pod imeto „ den za odmor “ ili „ sedmi den “. Sepak, korenot go ima od glagolot citiran vo Bitie 2:2: „ odmor “ ili „ sabat “, koj e jasno imenuvan vo verzijata na Biblijata na JNDarby.

Vtorata pričina e slednava: Pavle rekol za „ praznicite i sabotite “ deka tie se „ senki na idnite raboti “, odnosno raboti što prorokuvaat realnost što se slučila ili ḱe dojde. Pretpostavuvajḱi deka vo ovoj stih se raboti za „ sedmiot den sabotata “, taa ostanuva „ senka što ḱe dojde “ sč do doaǵanjeto na sedmiot milenium za koj toj prorokuva. Smrtta na Isus Hristos go otkri značenjeto na „ sedmiot den sabotata “, koja, poradi negovata pobeda nad grevot i smrtta, gi prorokuva nebesnite „ iljada godini “ vo tekot na koi negovite izbranici ḱe im sudat na padnatite zemni i nebesni mrtvi.

Vo ovoj stih, „ praznicite, mladite mesečini “ i nivnite „ saboti “ bea povrzani so postoenjeto na nacionalniot oblik na Izrael od stariot zavet. So vospostavuvanjeto, preku svojata smrt, na noviot zavet, Isus Hristos gi napravi ovie proročki raboti beskorisni; tie trebaše da prestanat i da isčeznat kako „ senka “ što blednee pred realnosta na negovata ispolneta zemska služba. Dodeka nedelnata „sabota“ go čeka doaǵanjeto na sedmiot milenium za da ja ispolni svojata prorokuvana realnost i da ja izgubi svojata korisnost.

Pavle isto taka go citira „ jadenje i pienje “. Kako veren sluga, toj znae deka Bog zboruval za ovie raboti vo Levit 11 i Vtorozakonie 14, kade što propišuva koja čista hrana e dozvolena, a koja nečista hrana e zabraneta. Zborovite na Pavle ne se nameneti da gi osporat ovie božestveni odredbi, tuku samo čovečkite mislenja ( koi nikoj... ) izrazeni na ovaa tema, koi toj ḱe gi razvie vo Rimjanite 14 i 1 Kor. 8, kade što negovite misli se pojavuvaat pojasno. Temata se odnesuva na hrana žrtvuvana na idoli i lažni božestva. Toj gi potsetuva izbranite, koi go formiraat Božjiot duhoven Izrael, na nivnite dolžnosti kon nego, velejḱi vo 1 Kor. 10:31: „ Jadete li, piete li, ili što i da pravite, pravete sč za slava Božja “. Dali Bog go proslavuvaat onie koi gi ignoriraat i preziraat negovite otkrieni odredbi na ovie temi?

 

Jakov, bratot na Isus, zboruva vo ime na apostolite za obrežuvanjeto , vo Dela 15:19-20-21: „ Zatoa ve molam da ne gi voznemiruvate onie od neznabošcite što se obraḱaat kon Boga, tuku da im napišete da se vozdržuvaat od idolski oskverneti, od blud, od udaveni raboti i od krv. Zašto Mojsej od antičko vreme ima vo sekoj grad onie što go propovedaat, čitajḱi go vo sinagogite sekoja sabota .“

Često koristeni za opravduvanje na slobodata na preobratenite pagani od sabotata, ovie stihovi, naprotiv, pretstavuvaat najdobar dokaz za nejzinata praktika ohrabruvana i poučena od apostolite. Vsušnost, Jakov smeta deka ne e korisno da im se nametnuva obrežuvanje i gi sumira osnovnite principi bidejḱi dlabinskoto religiozno učenje ḱe im bide prezentirano koga odat „ sekoja sabota “ vo evrejskite sinagogi vo nivnite mesta.

 

Drug izgovor što se koristi za da se opravda prekinuvanjeto na klasifikacijata na čista i nečista hrana: vizijata dadena na Petar vo Dela 10. Negovoto objasnuvanje e razvieno vo Dela 11 kade što gi identifikuva „nečistite životni“ od vizijata so paganskite „luǵe“ koi dojdoa da go zamolat da odi kaj rimskiot stotnik „Kornelij“. Vo ovaa vizija, Bog ja prikažuva nečistata priroda na paganite koi ne mu služat nemu i im služat na lažni božestva. Sepak, smrtta i voskresenieto na Isus Hristos donesuva golema promena za niv, bidejḱi vratata na blagodatta im se otvora preku verata vo žrtvata na iskupitelot na Isus Hristos. Preku ovaa vizija Bog go uči Petar na ovaa novina. Sledstveno, klasifikacijata na čisti i nečisti utvrdena od Bog, vo Levit 11, ostanuva i prodolžuva do krajot na svetot. Osven što, od 1843 godina, so dekretot od Dan. 8:14, hranenjeto na čovečkite suštestva go prezema standardot na prvobitnoto „ osvetuvanje “ utvrdeno i naredeno vo Bitie 1:29: „ I Bog reče: Ete, vi dadov sekakva bilka što dava seme, što e po celata zemja, i sekoe drvo vo koe ima plod od drvo što dava seme; toa ḱe vi bide za hrana .“

Isus go dade svojot život vo fizička i mentalna tortura za da gi spasi svoite izbrani. Ne se somnevajte vo mnogu visokoto nivo na svetost što ovaa strasna smrt go bara za vozvrat od onoj što go spasuva. Navistina!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zemnoto vreme na Isus Hristos

 

Biserot na sabotata od 20 mart 2021 godina

Od početokot na mojata služba, bev ubeden, i go peev, deka „Isus se rodi naprolet“. Na ovaa sabota, na 20 mart 2021 godina, proletnata ramnodenica se sluči vo 10:37 časot nautro, na početokot na eden molitven sostanok. Potoa Duhot me navede da baram dokazi za ona što dotogaš beše ednostavno ubeduvanje vo verata. Evrejskiot kalendar ni ovozmoži da go postavime vremeto na proletnata ramnodenica vo godinata - 6 pred našeto oficijalno hristijansko datiranje na raǵanjeto na našiot Spasitel - na „sabotata“ na 21 mart.

Zošto godinata –6?

Bidejḱi našeto oficijalno datiranje na raǵanjeto na Isus Hristos e izgradeno vrz osnova na dve greški. Duri vo 6 vek od n.e. katoličkiot monah Dionisij Mali počnal da vospostavuva kalendar. Vo otsustvo na bibliska ili istoriska preciznost, toj go smestil ova raǵanje na datumot na smrtta na kralot Irod, koj go smestil vo 753 godina od n.e. po osnovanjeto na Rim. Ottogaš, istoričarite potvrdile greška od 4 godini vo negovata presmetka; što ja smestuva smrtta na Irod vo 749 godina od n.e. po osnovanjeto na Rim. No, Isus e roden pred smrtta na Irod, a Matej 2:16 ni dava pojasnuvanje koe ja stava vozrasta na Isus na „ dve godini “ vo vremeto na „masakrot na nevinite“ nareden od lutiot kral Irod, bidejḱi toj stradal i ja čuvstvuval smrtta što ḱe go odvoi od radostite na moḱta što se približuva. Detaljot e važen, bidejḱi tekstot naveduva „ dve godini, spored datumot što vnimatelno gi prašal mudrecite “. Dodadeno na četirite godini od prethodnata greška, godinata -6, ili 747 od osnovanjeto na Rim, e bibliski utvrdena.

Proletnata ramnodenica vo godinata – 6

Paǵajḱi vo sabota, vo ovaa godina – 6, Biblijata nč uči deka angel im se pojavil na „ ovčarite koi gi čuvale svoite stada “. Sabotata ja zabranuva trgovijata, no ne i čuvanjeto i grižata za životnite; Isus go potvrdi ova velejḱi: „ Koj od vas, ako ima ovca što ḱe padne vo jama, ne doaǵa da ja spasi, duri ni vo sabota?“ ? ». Taka, od angel, raǵanjeto na „ Dobriot Pastir “, spasitel i vodač na čovečkite ovci, prvo im bilo objaveno na čovečkite pastiri, čuvari i zaštitnici na životnite ovci. Angelot preciziral: „ ... zašto denes vi se rodi vo gradot Davidov spasitel, koj e Hristos, Gospod “. Ova „ denes “ znači beše saboten den i bidejḱi objavata beše dadena noḱe, raǵanjeto na Isus e pomeǵu 18 časot, početokot na sabotata, i noḱniot čas na blagovestieto što angelot im go dal na pastirite. Sega mora da go utvrdime točnoto vreme koga, vo vremenskiot brojčanik na Izrael, se ispolnila proletnata ramnodenica vo godinata - 6. No, ova sč ušte ne e možno bidejḱi nemame informacii za ova vreme.

Raǵanjeto na Isus vo sabota go pravi Božjiot plan za spasenie jasen i sovršeno logičen. Isus se proglasil sebesi za „ Sin Čovečki “ , „ Gospodar na sabotata “. Zašto sabotata e privremena i nejzinata korisnost se protega do denot na negovoto vtoro doaǵanje, ovoj pat moḱno i slavno. Isus ě dava na sabotata celosno značenje bidejḱi go prorokuva ostatokot od sedmiot milenium osvoen samo za negovite izbrani preku negovata pobeda nad grevot i smrtta.

Za da go označi svoeto vleguvanje vo zrelosta, na „dvanaesetgodišna vozrast“, Isus duhovno intervenira kaj religioznite luǵe koi gi isprašuva za Mesijata objaven vo Svetoto pismo. Oddelen od svoite roditeli koi go baraat tri dena, toj svedoči za svojata božestvena nezavisnost i svojata svest za svojata misija vo korist na zemnite luǵe.

Potoa doaǵa vremeto na negovata aktivna i oficijalna zemska služba. Učenjata od Daniel 9:27 go pretstavuvaat toa vo forma na „ zavet “ na „ a“ . nedela “ što simbolizira sedum godini pomeǵu esenta 26 i esenta 33. Pomeǵu ovie dve eseni, na centralna pozicija, e proletta i praznikot Pasha vo 30-tata godina, kade što, vo 15 časot, „vo sredinata na sedmicata“ na Veligden, vo sreda, 3 april 30, Isus Hristos ja prekinal „ žrtvata i prinosot na životni “ od evrejskiot obred, nudejḱi go svojot život za da gi iskupi grevovite samo na svoite izbrani. Na denot na negovata smrt, Isus imal 35 godini i 13 dena. Umirajḱi pobedonosno nad grevot i smrtta, Isus možel da mu go predade svojot duh na Boga, velejḱi: „ Svršeno e “. Negovata pobeda nad smrtta potoa bila potvrdena so negovoto voskresenie. Taka gi pridružuval i gi poučuval svoite apostoli i učenici sč dodeka, pred nivni oči, ne se voznese na neboto pred praznikot Pedesetnica, spored svedoštvoto dadeno vo Dela 1:1 do 11. No, angelite vo ovaa prilika go podgotvile objavuvanjeto na negovoto slavno vraḱanje, velejḱi: „ Luǵe Galilejci, zošto stoite ovde gledajḱi kon neboto? Ovoj ist Isus , Koj beše voznesen od vas na neboto, ḱe dojde na istiot način kako što go vidovte da odi na neboto „Na Pedesetnica, toj ja započna svojata nebesna služba kako „Svetiot Duh“, što mu ovozmožuva da dejstvuva do krajot na svetot, vo isto vreme, vo duhot na sekoj od negovite izbranici rasfrlani niz celata zemja. Togaš negovoto ime prorokuvano vo Isaija 7:14, 8:8 i Matej 1:23, „ Emanuel “, što znači „Bog so nas“, dobiva ušte poveḱe svoe vistinsko značenje.

Detalite dadeni vo ovoj dokument pretstavuvaat nagradi što Isus im gi dava na svoite izbrani kako znak na blagodarnost za nivnata demonstracija na vera. Na ovoj način datumot na negovata smrt ni ovozmožuva da go znaeme i da go spodelime so nego datumot na negovoto konečno slavno vraḱanje, koe go programiral za prviot den od proletta vo 2030 godina; odnosno 2000 godini po proletta na negovoto raspnuvanje na 3 april, 30.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Svetost i osvetuvanje

 

Svetosta i osvetuvanjeto se nerazdelni i uslovi za spasenieto što go nudi Bog vo Isus Hristos. Pavle nč potsetuva na ova vo Evreite 12:14: „ Stremete se kon mir so site luǵe i kon svetost, bez koja nikoj nema da Go vidi Gospoda .“

Ovoj božestven koncept na „ osvetuvanje “ mora sovršeno da se razbere bidejḱi se odnesuva na „sč što mu pripaǵa na Boga“ i kako site sopstvenici, toj ne dozvoluva da bide lišen bez posledici za onie koi se osmeluvaat da go storat toa. Sega, beskorisno e da se popišuva i da se utvrduva spisokot na neštata što mu pripaǵaat nemu; Sozdatel na životot i sč što sodrži, sč mu pripaǵa nemu. Zatoa, toj ima pravo na život i smrt nad site svoi živi suštestva. Meǵutoa, ostavajḱi im na site pravo da živeat so nego ili da umrat bez nego, negovite izbrani mu se pridružuvaat po sloboden i dobrovolen izbor da mu pripaǵaat večno. Ova pomiruvanje so nego gi pravi negovite izbrani negov imot. Onie što gi pozdravuva i priznava vleguvaat vo negoviot koncept na osvetuvanje , koj veḱe se odnesuvaše na site zakoni na koi podleži životot na zemjata. Zatoa, osvetuvanjeto se sostoi od soglasuvanje da se potčinime na fizičkite i moralnite zakoni utvrdeni, a so toa i odobreni, od Boga. Vo ovoj dvoen kapacitet, sabotata i Desette zapovedi konkretno go izrazuvaat ova božestveno osvetuvanje, čie prekršuvanje ḱe bara smrt na Mesijata Isus.

Ovoj koncept na osvetuvanje e tolku fundamentalen što Bog smetal deka e soodvetno da go definira od početokot na Biblijata vo Bitie 2:3, so osvetuvanje na sedmiot den. Zatoa ne e iznenaduvački što ovoj broj sedum stanuva negov „carski pečat“ niz celata Biblija, a osobeno vo Otkrovenie 7:2: „ I vidov drug angel kako se vozdignuva od istok , koj imaše pečat na živiot Bog . I izvika so silen glas kon četirite angeli na koi im beše dadeno da im naštetat na zemjata i moreto, i reče : „Onie koi imaat uši da go čujat predlogot na suptilniot Duh Božji ḱe zabeležat deka ovoj „ pečat na živiot Bog “ e citiran vo ova poglavje „7“ od Otkrovenieto.“

 

Na ovaa Pasha i sabota na 3 april 2021 godina, godišninata od smrtta na našiot Spasitel Isus Hristos, Božjiot Duh gi nasoči moite misli kon evrejskoto svetilište na Mojsej i Hramot izgraden od carot Solomon vo Erusalim. Tamu zabeležav eden detalj što silno ja potvrduva interpretacijata što ja dadov za ova svetilište; imeno, proročka uloga vo golemiot proekt za spasenie podgotven za izbranite otkupeni od Boga.

Od 1948 godina, sč ušte nosejḱi go božestvenoto prokletstvo poradi nivnoto odbivanje da go priznaat Isus Hristos kako „Mesija“ ispraten od Boga, Evreite ja vratija svojata nacionalna zemja. Ottogaš, edna ideja, edna misla gi opsednuva: da go obnovat Erusalimskiot hram. Za žal, ova nikogaš nema da se sluči, bidejḱi Bog ima dobra pričina da go spreči toa; negovata uloga beše završena so smrtta i voskresenieto na Isus Hristos. Svetosta na hramot go najde svoeto celosno ispolnuvanje vo dušata na „Mesijata“, vo negovoto telo i duh, sovršeni i bez nikakva damka. Isus ja otkri ovaa lekcija velejḱi vo Jovan 2:14, zboruvajḱi za svoeto telo: „ Urijte go ovoj hram i za tri dena ḱe go podignam “.

Krajot na upotreblivosta na Hramot beše potvrden od Bog na nekolku načini. Prvo, toj go uništi vo 70 godina od n.e. od strana na rimskite trupi na Tit, vo soglasnost so objavata prorečena vo Daniel 9:26. Potoa, otkako gi istera Evreite, toj go predade mestoto na Hramot na religijata na islamot, koja tamu izgradi dve džamii: najstarata, „Al-Aksa“ i Kupolata na karpata. Zatoa, Izrael nema nitu možnost nitu ovlastuvanje od Boga da go obnovi svojot Hram. Bidejḱi ovaa rekonstrukcija bi go narušila negoviot prorokuvan plan za spasenie.

Validnosta na hramot vo Erusalim beše vrežana vo formata na negovata izgradba. No, za da go vidime ova pojasno, prvo mora da gi ispitame otkrienite detali za ovaa religiozna gradba, nositel na svetost. Da zabeležime deka hramot trebalo da go izgradi carot David, koj izrazil želba za nego i go izbral Erusalim da bide negov dom; Bog se soglasil. Za da go napravi ova, toj go razubavil i utvrdil ovoj dreven grad narečen „Jevus“ vo vremeto na Avraam. Taka, pomeǵu David i „sinot Davidov“, „Mesijata“, pominale „iljada godini“. No, Bog ne mu dozvolil da go stori toa i mu ja otkril pričinata: toj stanal krvav čovek so toa što go ubil svojot veren sluga „Urija Heteecot“ za da ja zeme negovata žena, „Vatsavea“, koja podocna stanala majka na carot Solomon. Taka David ja snosel cenata na svojata vina, kaznet so smrtta na svojot prv sin, roden od Vitsavea, a potoa, otkako napravil popis na svojot narod bez Božja naredba, bil kaznet i Bog mu ponudil da ja izbere svojata kazna pomeǵu tri izbori. Spored 2. Sam. 24:15, toj go izbral smrtniot stepen od epidemijata na čuma koja za tri dena predizvikala smrt na 70.000 žrtvi.

Vo 1 Carevi 6, naoǵame opis na hramot izgraden od Solomon. Toj go narekuva „dom na Jahve“. Ovoj termin „kuḱa“ ukažuva na mesto za semejno sobiranje. Izgradenata kuḱa go prorokuva semejstvoto na Bogot-tvorec koj go iskupuva. Se sostoi od dva sosedni elementi: svetilišteto i hramot.

Na zemjata, religioznite obredi se izvršuvaat vo oblasta ovlastena za luǵeto. Solomon go narekuva hram. Protegajḱi se od najsvetoto mesto, koe toj go narekuva svetilište, i od koe e odvoeno samo so zavesa, hramovata soba e dolga četirieset lakti, ili dvojno pogolema od svetilišteto. Taka, hramot pokriva dve tretini od celata kuḱa.

Iako e izgraden podocna, vo vremeto na Mojsej, evrejskiot zavet e celosno staven pod pokrovitelstvo na zavetot sklučen meǵu Boga i Avraam na početokot na tretiot milenium od vremeto na Adam. „Mesijata ḱe se pretstavi pred evrejskiot narod na početokot na pettiot milenium, odnosno 2000 godini podocna. Sega, vremeto dadeno od Bog na zemjata za negoviot izbor na izbrani e 6000 godini. Taka, za vremeto naoǵame soodnos 2/3 + 1/3 od domot na Jahve. I vo ovaa sporedba, 2/3 od zavetot na Avraam odgovaraat na 2/3 od domot na Jahve, koj završuva na razdelitelnata zavesa. Ovaa zavesa igra glavna uloga bidejḱi go označuva preminot od zemnoto kon nebesnoto; ova znaejḱi deka ovaa promena go označuva završuvanjeto na proročkata uloga na zemniot hram. Ovie poimi mu davaat na razdelitelnata zavesa značenje na grevot što go razdeluva sovršeniot nebesen Bog od nesovršeniot i grešen zemski čovek od Adam i Eva. Razdelitelnata zavesa ima dvoen karakter, bidejḱi mora da se usoglasi so nebesnoto sovršenstvo i zemnoto nesovršenstvo na dvata spoeni dela. Togaš se pojavuva ulogata na Mesijata bidejḱi toj sovršeno ja otelotvoruva ovaa karakteristika. Vo svojata božestvena sovršenost, Isus Hristos stana grev nosejḱi gi onie na svoite izbranici. na nivno mesto da se iskupi za niv i da ja plati smrtnata cena.

Ovaa analiza nč vodi da vidime vo svetilišteto slika za proročka niza od golemite duhovni fazi obeležani na sekoi 2000 godini: 1-va žrtva prinesena od Adam – Žrtva prinesena od Avraam na planinata Morija, idna Golgota – Žrtva na Hristos vo podnožjeto na planinata Golgota – Žrtva na poslednite izbranici sprečena od slavnoto vraḱanje na spasitelot Isus Hristos vo Mihail.

Za Boga, za kogo spored 2. Petrovo 3:8, „ eden den e kako iljada godini, a iljada godini kako eden den “ (videte i Psalm 90:4), zemskata programa e izgradena vrz slikata na sedmicata vo niza od: 2 dena + 2 dena + 2 dena. I zad ovaa niza se otvora večen „ sedmi den “.

Sodržinata na dvete prostorii na svetata kuḱa e isklučitelno otkrivačka.

 

Svetilišteto ili najsvetoto mesto

 

Dvajcata heruvimi so rašireni krilja

Svetilišteto narečeno Najsveto Mesto e dolgo 20 lakti i široko 20 lakti. Toa e sovršen kvadrat. Negovata visina e isto taka 20 lakti; što go pravi kocka; trojna slika na sovršenstvo (= 3 : D = Š = V ); ova e kako opisot na „ noviot Erusalim koj sleguva od neboto od Boga “ vo Otkrovenie 20. Ova Najsveto Mesto e zabraneto od Boga za luǵeto pod smrtna kazna. Pričinata e ednostavna i logična; ova mesto može da go smesti Boga samo zatoa što go simbolizira neboto i go prikažuva nebesniot karakter na Boga. Vo negovata misla e negoviot plan za spasenie vo koj site simbolični elementi što se instalirani vo ova svetilište ja igraat svojata uloga. Realnosta e vo Boga vo nebesnata dimenzija, a na zemjata, toj dava preku simboli ilustracija na ovaa realnost. Taka doaǵam do temata na ova konkretno otkritie na ovaa Pasha 2021 godina. Čitame vo 1 Carevi 6:23 do 27: „ Napravi vo svetilišteto dva heruvima od drvo od diva maslinka, visoki deset lakti. Sekoe od dvete krilja na edniot heruvim beše po pet lakti, taka što od vrvot na ednoto krilo do vrvot na drugoto imaše deset lakti. I vtoriot heruvim beše deset lakti. Merkata i oblikot bea isti za dvata heruvima. Visinata na sekoj od dvata heruvima beše deset lakti. Solomon gi postavi heruvimite vo sredinata na kuḱata, vnatre. Nivnite krilja bea rašireni: kriloto na prviot dopiraše do edniot dzid, a kriloto na vtoriot dopiraše do drugiot dzid; a drugite krilja im se sreḱavaa na kraevite vo sredinata na kuḱata .“

Ovie heruvimi ne postoele vo Mojseeviot šator, no so nivnoto postavuvanje vo Solomonoviot hram, Bog go razjasnuva značenjeto na ova najsveto mesto. Vo smisla na nejzinata širina, prostorijata e presečena od dvata para krilja na dvata heruvima, so što ě dava nebesen standard, efikasno nedostapen za čovečkoto suštestvo koe živee samo na zemjata. Ja koristam ovaa možnost ovde da ja osudam i povtorno da ja vospostavam vistinata vo vrska so ovie heruvimi na koi, vo mističen paganski delirium, slikari poznati kako „Mikelandželo“ im dadoa izgled na krilesti bebinja koi svirat na instrumenti ili frlaat streli od lak. Nema bebinja na neboto. A za Boga, spored Psalm 51:5 ili 7: „ Ete, vo bezzakonie sum roden, i vo grev me začna majka mi “ i Rimjanite 3:23: „ Zašto site zgrešija i se lišeni od slavata Božja “, ne postoi nešto kako nevino ili čisto bebe, bidejḱi od Adam, čovekot se raǵa grešnik po nasledstvo. Nebesnite angeli se sozdadeni vo sostojba na mladi luǵe, kako što beše Adam na zemjata. Tie ne stareat i ostanuvaat večno isti. Starosta e edinstvena zemska karakteristika, posledica na grevot i smrtta, nejzina posledna plata, spored Rimjanite 6:23.

 

Kovčegot na Svetiot zavet

1 Carevi 8:9: „ Vo kovčegot nemaše ništo osven dvete kameni ploči , što Mojsej gi stavi tamu na Horiv, koga Gospod skluči zavet so sinovite Izrailevi, koga izlegoa od zemjata Egipetska .“

Vo svetilišteto ili najsvetoto mesto se naoǵaat dva ogromni heruvima so rašireni krilja, simboli na aktivniot nebesen karakter, no isto taka i pred sč, Kovčegot na zavetot, koj e postaven vo centarot na prostorijata pomeǵu dvata golemi heruvima. Bidejḱi tokmu za da go zaštiti, kuḱata e izgradena. Spored redosledot po koj Bog mu gi pretstavuva na Mojsej religioznite raboti što toj ḱe treba da gi izvrši, prviot e Kovčegot na zavetot. No, ovoj sad e pomalku skapocen od negovata sodržina: dvete kameni ploči na koi Bog so prst go vrežal svojot ultrasvet zakon na Desette zapovedi. Toa e odraz na negovata misla, negoviot standard, negoviot nepromenliv karakter. Vo posebna studija (2018-2030, krajnoto adventističko očekuvanje), veḱe go pokažav negoviot proročki karakter za hristijanskata era. Vo svetilišteto ja čitame tajnata misla na Boga. Tamu gi naoǵame elementite što go favoriziraat i go ovozmožuvaat zaedništvoto so nego. Dovolno e da se kaže deka grešnikot koj ostanuva nameren prestapnik na Negovite Deset zapovedi se laže sebesi ako veruva deka može da pobara spasenie. Odnosot se temeli isklučivo na verata postavena vo simboliziranite realnosti što se naoǵaat na ova Najsveto Mesto. Vo Desette zapovedi, Bog go sumira Negoviot propišan standard na život za čovečkite suštestva sozdadeni po Negoviot lik; što znači deka samiot Bog gi počituva i gi sproveduva Negovite zapovedi vo praksa. Životot daden na čovekot počiva na počituvanjeto na ovie zapovedi. A nivnoto prestapuvanje doveduva do grev kaznet so smrtta na vinovnikot. I od Adam i Eva, neposlušnosta go stavi celoto čoveštvo vo ovaa smrtna sostojba. Taka, smrtta padna vrz luǵeto kako bolest bez lek.

 

Prestolot na milosta

Vo svetilišteto, nad prestolot na milosta, simbolična slika na oltarot na koj ḱe bide žrtvuvano Božjeto Jagne, ušte dva pomali angela gledaat nadolu kon oltarot, a nivnite krilja se sreḱavaat vo sredinata. Na ovaa slika, Bog go pokažuva interesot što vernite angeli go posvetuvaat na planot na spasenieto, koj se temeli na pomiritelnata smrt na Isus Hristos. Zašto, Isus, sleze od neboto za da go zeme likot na čovečko bebe. Onoj što go dade svojot život na krstot na Golgota beše prvo nivniot nebesen prijatel „Mihail“, vodač na angelite i vidliv nebesen izraz na Boga Sozdatelot Duh, a angelite so pravo se narekuvaat sebesi „ soslugi “ na negovite izbranici.

Vo Svetinjata nad svetinjite, kovčegot pokrien so prestolot na milosta e postaven pod kriljata na dvata pogolemi i pomali heruvimi. Na ovaa slika, ja naoǵame ilustracijata na ovoj stih od Mal. 4:2: „ No, za vas, koi se boite od Moeto ime, ḱe izgree Sonceto na pravdata so iscelenie vo kriljata Negovi ; ḱe izlezete i ḱe skokate kako telinja od štala .“ Prestolot na milosta, simbol što go pretslikuva krstot na koj beše raspnat Isus, navistina ḱe donese iscelenie od smrtonosnata bolest na grevot. Isus umre za da gi izbavi od grevot i voskresna za da gi izbavi svoite izbranici od zlite race na nepokajničkite i buntovni grešnici. Prekršuvanjeto na zakonot sodržan vo kovčegot donese smrt za site zemski čovečki suštestva. I za izbranite izbrani od Boga vo Hrista, samo za niv, prestolot na milosta postaven nad kovčegot što go sodrži prekršeniot zakon go donese triumfot na večniot život vo koj ḱe vlezat vo časot na prvoto voskresenie; onoj na svetiite iskupeni so krvta proleana od Isus Hristos na ovoj prestol na milosta. Nivnoto iscelenie od smrtta togaš ḱe bide celosno. Spored Mal. 4:2, heruvimite se slika na nebesniot Duh Bog što Otk. 4 go označuva so simbolot na „ četirite živi suštestva “. Zašto isceluvanjeto prikačeno na prestolot na milosta e navistina postaveno pod dvete centralni krilja na dvata golemi heruvima.

Isto kako što vo godišniot evrejski obred na „Denot na iskupuvanjeto“, životinskata krv od kozata bila poprskana na prednata strana i na prestolot na milosta, kon istok, bilo potrebno i krvta na Isus Hristos vsušnost da teče vrz istiot ovoj prestol na milosta. Za taa cel, Bog ne ja povikal službata na čovečki sveštenik. Toj odnapred predvidel i organiziral sč, so toa što kovčegot i svetite raboti bile transportirani, vo vremeto na prorokot Eremija, od Svetinjata nad svetinjite i Svetoto mesto vo peštera smestena pod zemja vo podnožjeto na planinata Golgota, pod karpest pod, dlabok šest metri, vednaš pod kubnata praznina od 50 sm, iskopana na površinata vo karpata, vo koja rimskite vojnici go podignale krstot na koj bil raspnat Isus. Niz dolg i dlabok rased sozdaden od zemjotresot spomenat vo Biblijata, negovata krv bukvalno tečela vrz levata strana na prestolot na milosta, odnosno vrz desnata strana na raspnatiot Hristos. Znači, ne e bez pričina što Matej 27:51 svedoči za ovie raboti: „ I ete, zavesata na hramot se rascepi na dva dela od gore do dolu, i zemjata se zatrese, i karpite se rascepija , ...“. Vo 1982 godina, naučno ispituvanje otkri deka isušenata krv sobrana od Ron Vajat bila nenormalno sostavena od 23 X hromozomi i eden Y hromozom. Božestveniot tvorec sakal da ostavi zad sebe dokaz za svojata božestvena priroda koj e dodaden na negovata sveta plaštanica na koja slikata na negovoto lice i negovoto telo se pojavuvaat vo negativ. Taka, prekršeniot zakon sodržan vo kovčegot ja dobil svojata celosna popravka so primanje na svojot oltar na navistina čistata krv na našiot Spasitel Isus Hristos od site grevovi. Zašto, otkrivajḱi gi ovie raboti na Ron Vajat, Bog ne se obidel da ja zadovoli čovečkata ljubopitnost, tuku sakal da ja zajakne doktrinata za osvetuvanje na negovata božestvenost vo Isus Hristos. Bidejḱi imanjeto krv različna od drugite luǵe, dava pričina da se veruva vo negovata sovršena i čista priroda, oslobodena od site formi na grev. Taka, toj potvrduva deka došol da otelotvori nov ili „ posleden Adam “, kako što veli Pavle vo 1. Korintjanite 15:45, bidejḱi iako bil viden, slušnat i ubien vo telo od meso slično na našeto, toj nemal nikakva genetska vrska so čovečkiot rod. Takvoto vnimanie na detalite vo ostvaruvanjeto na negoviot plan za spasenie ja otkriva važnosta što Bog im ja dava na simbolite na svoeto učenje. I podobro razbirame zošto Mojsej bil kaznet za toa što go iskrivil ovoj božestven plan za spasenie so toa što dvapati ja udril karpata Horiv. Vtoriot pat, spored naredbata dadena od Boga, toj trebalo samo da zboruva so nea za da dobie voda.

 

Mojseeviot stap, manata, Mojseeviot svitok

4. Mojseeva 17:10: „Togaš Gospod mu reče na Mojsej: „Vrati go Aronoviot žezol pred svedoštvoto , za da se čuva kako znak za sinovite na neposlušnosta, za da prestane nivnoto mrmorenje od pred Mene, za da ne umrat .“

Izl. 16:33-34: „ I Mojsej mu reče na Aron: „Zemi eden sad, stavi vo nego eden gomor poln so mana i stavi go pred Gospoda, za da se čuva od pokolenijata vaši. Kako što mu zapoveda Gospod na Mojseja, taka Aron go stavi pred svedoštvoto , za da se čuva .“

5. Mojseeva 31:26: „ Zemi ja ovaa kniga na zakonot i stavi ja pokraj kovčegot na zavetot na Gospoda, tvojot Bog, i taa ḱe bide tamu kako svedok protiv tebe .“

Vrz osnova na ovie stihovi, da mu prostime na apostol Pavle za negovata greška so toa što gi postavil ovie elementi vo kovčegot, a ne pokraj ili pred nego, vo Evreite 9:3-4: „ Zad vtorata zavesa beše delot od šatorot narečen Svetinja na svetinjite , što go sodržeše zlatniot oltar za temjan i kovčegot na zavetot, celosno obložen so zlato. A pred kovčegot imaše zlaten sad što ja sodržeše manata, Aronoviot stap što rascveta i pločite na zavetot .“ Slično na toa, oltarot za temjan ne beše vo svetilišteto, tuku od stranata na hramot, pred zavesata. No, elementite postaveni pokraj kovčegot bea tamu za da svedočat za čudata što gi izvrši Bog za svojot evrejski narod, koj stana Izrael, slobodna i odgovorna nacija.

Pokraj kovčegot, stapot na Mojsej i Aron bara doverba vo vistinskite Božji proroci. Spored 5. Mojseeva 8:3, manata gi potsetuva izbranite pred Isus deka „ čovekot nema da živee samo od leb i voda, tuku od sekoj zbor što izleguva od ustata na Jahve “. I ovoj zbor e pretstaven i vo forma na svitok napišan od Mojsej, pod diktat na Boga. Nad kovčegot , oltarot na prestolot na milosta uči deka bez vera vo dobrovolnata žrtva na životot na Isus Hristos, vrskata so Boga e nevozmožna. Ovoj zbir na raboti ja sočinuva teološkata osnova na noviot zavet donesen vrz čovečkata krv proleana od Isus Hristos. I mnogu logično, denot koga, vo nego, Božjiot plan beše postignat i ispolnet, ulogata na simbolite i praznikot „Jom Kipur“ ili „Den na pomiruvanjeto“, koj go proreče, stana zastarena i beskorisna. Pred realnosta, senkite bledneat. Zatoa, hramot, vo koj se praktikuvaa proročkite obredi, trebaše da isčezne i nikogaš poveḱe da ne se pojavi. Kako što poučuval Isus, obožavatelot na Boga mora da mu se poklonuva „ vo duh i vo vistina “, imajḱi „ sloboden pristap “ do negoviot nebesen Duh preku posredništvoto na Isus Hristos. I ova obožavanje ne e povrzano so niedno zemno mesto, nitu vo Samarija, nitu vo Erusalim, a ušte pomalku vo Rim, Santijago de Kompostela, Lurd ili Meka.

Iako ne e vrzana za zemno mesto, verata se pokažuva so dela što Bog odnapred gi podgotvil za Svoite izbrani dodeka živeat na zemjata. Simbolikata na svetilišteto prestanala na početokot na pettiot milenium po 4000 godini grešno vreme. I ako Božjiot plan bil izgraden vo tekot na 4000 godini, izbranite ḱe vlegle vo Božjiot odmor prorečen so nedelnata sabota. No, toa ne bilo slučaj, bidejḱi od Zaharija, Bog prorokuva dva zaveti. Toj go razrabotuva vtoriot, velejḱi vo Zaharija 2:11: „ Mnogu narodi ḱe se pridružat kon Gospoda vo toj den i ḱe bidat Moj narod; i Jas ḱe živeam meǵu vas, i ḱe znaete deka Gospod Savaot me isprati kaj vas.“ » Dvata zaveti se pretstaveni so „ dve maslinovi drvja “ vo Zaharija. 4:11 do 14: „ Jas odgovoriv i mu rekov: Što se ovie dve maslinovi drvja od desnata strana i od levata strana na sveḱnikot?“ Odgovoriv vtor pat i mu rekov: Što se dvete maslinovi grančinja što se pokraj dvete zlatni cevki od koi teče zlatoto? Toj mi odgovori: „Ne znaeš li što značat?“ Jas rekov: „ Ne, gospodaru moj .“ A toj reče: „Ova se dvajcata pomazanici što stojat pred Gospodarot na celata zemja .“ Čitanjeto na ovie stihovi me tera da otkrijam vozvišena suptilnost na Bog sozdatel, Svetiot Duh, vdahnovitel na bibliskiot zbor. Zaharija e dolžen dvapati da praša što značat „ dvete maslinovi drvja “ za Bog da mu odgovori. Ova e zatoa što proektot na božestveniot zavet ḱe doživee dve posledovatelni fazi, no vtorata faza se uči od lekciite od prvata. Tie se dve, no vsušnost se samo edna, bidejḱi vtorata e samo kulminacija na prvata. Vsušnost, što vredi stariot zavet bez pomiritelnata smrt na Mesijata Isus? Ništo, duri ni opaškata od kruša, kako što bi rekol monahot Martin Luter. I ova e pričinata za tragedijata što sč ušte gi pogoduva nacionalnite Evrei denes. Vo ovie stihovi, Bog isto taka go prorokuva nivnoto otfrlanje na noviot zavet preku odgovorot što Zaharija go dava na prašanjeto „ Ne znaete li što značat ovie? Jas velam: Ne, gospodaru moj .“ Zašto navistina, nacionalnite Evrei ḱe go ignoriraat ova značenje sč do momentot na posledniot test što prethodi na vraḱanjeto na Isus Hristos, koga ḱe se preobratat ili ḱe go potvrdat svoeto otfrlanje po cena na svoeto postoenje.

Jasno e deka hristijanskoto preobraḱanje na paganskite narodi dokažalo deka božestveniot plan navistina e ispolnet vo ličnosta na Isus Hristos i ova e edinstveniot znak što Bog sč ušte im go nudi na nacionalnite Evrei da ostanat vo negoviot svet zavet. Taka potvrden, ovoj vtor ili nov zavet trebaše da se protega vo tekot na poslednata tretina od 6000 godini od vremeto na zemniot grev. I samo so negovoto konečno slavno vraḱanje Isus Hristos ḱe go označi vremeto na završuvanjeto na vtoriot zavet; bidejḱi do ova vraḱanje, učenjeto prorečeno preku simbolite ostanuva korisno za razbiranje na celokupniot plan podgotven od Boga, bidejḱi mu go dolžime znaenjeto za vremeto na negovoto slavno vraḱanje: početokot na proletta 2030 godina. Taka, vo 1844 godina, davajḱi im ja sabotata na svoite izbranici, Bog se potpira na lekciite vrežani vo simbolikata na evrejskoto svetilište i hramot Solomon. Toj go osuduva grevot na katoličkata nedela nasledena od carot Konstantin od 7 mart 321 godina, sugerirajḱi ja potrebata od novo „pročistuvanje na svetilišteto“ koe navistina beše postignato ednaš zasekogaš vo raspnatiot i voskresnatiot Isus Hristos. Vsušnost, Bog čekal do 1844 godina za pojasno da ja osudi „Rimskata nedela“. Bidejḱi nejzinoto usvojuvanje ja stavilo prvično čistata hristijanska vera pod prokletstvoto na grevot, koe go raskinuva odnosot so Boga vo soglasnost so objavata dadena vo Dan. 8:12.

Zatoa, osvetuvanjeto nužno podrazbira počituvanje na svetata sabota, samata osvetena od Boga od krajot na prvata nedela od negovoto sozdavanje na zemniot sistem. Ušte poveḱe što taa go prorokuva vleguvanjeto na izbranite vo počinkata dobiena so pobedata na Isus i e prisutna vo četvrtata od desette zapovedi Božji sodržani vo kovčegot na svedoštvoto vo najsvetoto mesto, svetilišteto, simbol na Duhot na nebesniot Bog trikratno svet, svet vo sovršenstvoto na negovite tri posledovatelni ulogi na Otec, Sin i Sveti Duh. Site raboti što se naoǵaat tamu se dragi na srceto na Boga i mora da bidat isto tolku dragi na mislite i srcata na negovite izbranici, negovite deca, luǵeto od negovoto „domaḱinstvo“. Izborot na avtentičnata svetost na izbranite taka e vospostaven i identifikuvan.

Za razlika od Mojseeviot zakon, koj pretrpuva prilagoduvanja vo soglasnost so napredokot na Božjiot plan, ona što e vrežano na kamenja dobiva večna vrednost do krajot na svetot. I ova e slučaj so negovite deset zapovedi, od koi nitu edna ne može da se izmeni, a ušte pomalku da se otstrani, kako što papskiot Rim se osmeli da napravi so vtorata od ovie deset zapovedi. Ǵavolskata namera da se izmamat kandidatite za večnosta se pojavuva vo dodavanjeto na zapoved so cel da se održi brojot od deset. No, božestvenata zabrana za paǵanje pred suštestva, rezbani likovi ili pretstavi navistina e otstraneta. Možeme da žalime za vakov vid raboti, no sepak ni ovozmožuva da ja razotkrieme lažnata vera. Onie koi ne se stremat da razberat i ostanuvaat površni logično gi trpat posledicite od svoeto odnesuvanje; tie gi ignoriraat modalitetite na nivniot sud sč do nivnata osuda od Boga.

 

Hramot ili svetoto mesto

Da go ostavime nebesniot religiozen aspekt viden od neboto za da go pogledneme od perspektivata što religioznata svetost mu ja dava na zemjata. Go otkrivame vo elementite postaveni vo „hramovskiot“ del od „domot na Jahve“. Vo šatorot od vremeto na Mojsej, ovaa soba bila šatorot na sredbata. Postojat tri od ovie elementi, i tie se odnesuvaat na masata za lebot na prikazot, sveḱnikot so sedum cevki i sedum svetilki i oltarot za temjan postaven vednaš pred zavesata vo sredinata na sobata. Odnadvor, masata za leb e levo , na sever, a sveḱnikot e desno, na jug. Ovie simboli se simboli na realnosta što se oblikuva vo životite na izbranite iskupeni so krvta proleana od Isus Hristos. Tie se sovršeno komplementarni i nerazdelni.

 

Zlatniot sveḱnik so sedum lambi

Izl. 26:35: „ Trpezata ḱe ja postaviš nadvor od zavesata, a sveḱnikot sproti masata, od južnata strana na šatorot; a masata ḱe ja postaviš od severnata strana .“

Vo hramot, toj e postaven levo, na južnata strana. Čitanjeto na simbolite se vrši vo vreme, od jug kon sever. Sveḱnikot go pretstavuva Duhot i svetlinata Božja od početokot na stariot zavet. Svetiot zavet veḱe se temeli na žrtvata na pashalnoto „Božjo jagne “ simbolizirano i prethodeno od jagninja ili mladi ovni prineseni kako žrtva ušte od Adam. Vo Otk. 5:6 simbolite na sveḱnikot se prikačeni na nego: „ sedum oči, koi se sedumte duhovi Božji isprateni po celata zemja “ i „ sedum rogovi “ koi mu go pripišuvaat osvetuvanjeto na moḱta.

Svetilnikot e tamu za da ja zadovoli potrebata na izbranite za svetlina. Tie ja dobivaat vo imeto na Isus Hristos, vo kogo se čuva osvetuvanjeto (= 7) na božestvenata svetlina. Ova osvetuvanje e simbolizirano so brojot „sedum“ prisuten vo bibliskoto otkrovenie ušte od sozdavanjeto na sedumdnevnata sedmica od samiot početok. Vo Zaharija, Duhot mu pripišuva „ sedum oči “ na glavniot kamen na koj Zorovavel ḱe go obnovi hramot na Solomon uništen od Vaviloncite. I toj veli za ovie „ sedum oči “: „ Ovie sedum se očite na Jahve, koi odat napred-nazad po celata zemja. “ Vo Otkrovenie 5:6, ovaa poraka mu se pripišuva na Isus Hristos, „ Božjoto Jagne “: „ I vidov, srede prestolot i četirite živi suštestva i srede starešinite, Jagne kako stoi tamu kako da e ubieno. Imaše sedum rogovi i sedum oči, koi se sedumte Božji Duhovi isprateni po celata zemja .“ Ovoj stih empatično go potvrduva osvetuvanjeto na božestvenosta na Mesijata Isus. Golemiot Tvorec Bog se ispratil sebesi na zemjata za da ja izvrši svojata dobrovolna žrtva na iskupuvanje vo Isus. Na dejstvoto na ovoj božestven Duh mu gi dolžam objasnuvanjata prezentirani vo moite dela. Svetlinata e progresivna, a znaenjeto se zgolemuva so tekot na vremeto. Nemu mu go dolžime celoto naše razbiranje na negovite proročki zborovi.

 

Oltarot na parfemite

Žrtvuvajḱi go svoeto fizičko telo na smrt, vo sovršenata norma na svojot duh i celata svoja duša, Isus Hristos donesuva pred Boga prijaten miris što evrejskiot obred go simbolizira so parfemi. Hristos e pretstaven vo ovie parfemi, no i vo ulogata na službenik koj gi nudi.

Vednaš pred zavesata, i svrten kon Kovčegot na svedoštvoto i negoviot prestol za milost, se naoǵa oltarot za temjan koj mu ja dodeluva na služenikot, prvosveštenikot, ulogata na posrednik za greškite napraveni samo od negovite izbranici. Zašto Isus ne gi zede vrz sebe grevovite na celiot svet, tuku samo na onie od negovite izbranici na koi im dava znaci na svojata blagodarnost. Na zemjata, prvosveštenikot ima samo simbolična proročka vrednost, bidejḱi pravoto na posreduvanje mu pripaǵa samo na Hristos Spasitelot. Posreduvanjeto e negovo ekskluzivno pravo i ima „ večen “ karakter spored redot na Melhisedek, kako što e dopolnitelno precizirano vo Dan. 8:11-12: „ I se vozdigna duri i do vojvodata na vojskata, mu ja odzede postojanata žrtva i go urna mestoto na negovoto svetilište. Vojskata beše predadena so postojanata žrtva poradi grevot; rogot ja frli vistinata na zemja i napreduvaše vo svoite napori “; i vo Evreite 7:23. Precrtanite zborovi „ žrtva “ ne se citirani vo originalniot hebrejski tekst. Vo ovoj stih, Bog gi osuduva posledicite od rimskata papska dominacija. Direktniot odnos na hristijanite so Isus e prenasočen vo korist na papskiot vodač; Bog gi gubi svoite slugi koi gi gubat svoite duši. Vo svojata božestvena sovršenost, samo Bog vo Hristos može da go legitimira svoeto posredništvo, bidejḱi toj nudi, kako otkup za onie za koi posreduva, svojata dobrovolna sočuvstvitelna žrtva koja nosi sladok miris na Bogot sudija Ljubov i Pravda koi toj gi pretstavuva vo isto vreme. Negovoto posredništvo ne e avtomatsko, toj go koristi ili ne, spored toa dali molitelot go zaslužuva ili ne. Posredništvoto na Isus Hristos e motivirano od negovoto sočuvstvo za prirodnite telesni slabosti na negovite izbranici, no nikoj ne može da go izmami, toj sudi i se bori so pravda i pravednost i gi prepoznava svoite vistinski obožavateli i robovi; koi se negovite vistinski učenici. Vo ritualot, parfemite go simboliziraat prijatniot miris na Isus, koj na toj način može da gi ponudi molitvite na svoite verni svetci so svojot ličen miris ugoden na Boga. Principot e sličen na začinuvanjeto na jadenje što treba da se konsumira. Proročka slika na pobedonosniot Hristos, zemniot Prvosveštenik stanuva zastaren i mora da isčezne, kako i hramot vo koj gi izvršuva svoite religiozni obredi. Principot na posredništvo ostanuva i po ova, bidejḱi molitvite upateni do Boga od svetcite se pretstaveni vo imeto i po zaslugite na Isus Hristos, nebesen posrednik i Bog vo polnota vo isto vreme.

 

Trpezata na lebovite na prinesuvanjeto

Vo hramot, toj e postaven od desnata strana, od severnata strana. Lebot na prikazot ja pretstavuva duhovnata hrana što go sočinuva životot na Isus Hristos, vistinska nebesna mana dadena na izbranite. Postojat dvanaeset leba, isto kako što ima dvanaeset pleminja vo božestveniot i čovečkiot zavet postignat vo Isus Hristos, celosno Bog (= 7) i celosno Čovek (= 5); brojot dvanaeset e brojot na ovoj zavet meǵu Boga i čovekot, Isus Hristos e negovata primena i sovršen model. Na nego Bog gi gradi svoite zaveti vrz 12-te patrijarsi, 12-te apostoli na Isus, 12-te pleminja zapečateni vo Otkrovenie 7. Spored čitanjeto na nejzinata orientacija kon sever od „hramot“, ovaa masa e od stranata na noviot zavet i od stranata na golemiot heruvim postaven levo vo svetilišteto.

 

Predvorjeto

Oltarot na žrtvite

Vo Otkrovenie 11:2, Duhot dodeluva posebna sudbina na „ dvorot “ na svetilišteto: „ No, nadvorešniot dvor na hramot, ostavete go na mira“. nadvorešno, i ne go merete; zašto im e dadeno na narodite, a svetiot grad ḱe go gazat pod noze četirieset i dva meseci .“ „ Dvor “ go označuva nadvorešniot dvor smesten pred vlezot vo svetoto mesto ili pokrien hram. Tamu naoǵame elementi na religiozniot ritual koi se odnesuvaat na fizičkiot aspekt na suštestvata. Prvo, tuka e žrtvenikot na koj se gorat žrtvuvanite životni. Od doaǵanjeto na Isus Hristos, koj dojde da ja izvrši sovršenata žrtva, ovoj ritual stana zastaren i završi vo soglasnost so proroštvoto na Dan. 9:27: „ Toj ḱe skluči cvrst zavet so mnozina za edna sedmica, a polovina od sedmicata ḱe prestane so žrtvata i prinosot ; opustošuvačot ḱe pravi najgnasni raboti, dodeka uništuvanjeto i ona što e opredeleno ne dojde vrz opustošuvačot .“ Vo Evreite 10:6 do 9, rabotata e potvrdena: „ Ti ne uživaše vo palenici i žrtvi za grev . Togaš rekov: „Eve, doaǵam ( vo svitokot na knigata e napišano za mene ) da ja ispolnam Tvojata volja, Bože.“ Otkako prvo reče: „Žrtvi i prinosi, palenici i žrtvi za grev (koi se prinesuvaat spored zakonot), ti ne posaka nitu pak uživaše vo niv“, potoa veli: „Ete, doaǵam da ja ispolnam tvojata volja“. Taka go ukinuva prvoto nešto za da go vospostavi vtoroto. So taa volja sme osveteni preku prinesuvanjeto na teloto na Isus Hristos ednaš zasekogaš “. Se čini deka Pavle, pretpostaveniot avtor na ova poslanie upateno do „Evreite“, go napišal pod diktat na Isus Hristos; što ja opravduva negovata ogromna svetlina i negovata nesporedliva preciznost. Vsušnost, samo samiot Isus Hristos možel da mu kaže: „( Vo svitokot na knigata e napišano za mene ) “. No, stih 8 od tekstot na Psalm 40 veli: „ so svitokot na knigata napišana za mene “. Zatoa, ovaa modifikacija može da se opravda so ova lično dejstvo na Hristos so Pavle, koj ostanal izoliran tri godini vo Arabija, podgotven i poučen direktno od Duhot. I ve potsetuvam, ova veḱe beše slučaj so svitokot napišan od Mojsej, koj go napiša pod diktat na Boga.

 

Moreto, bazen za mienje

Vtoriot element na dvorot e legenot za mienje, pretslika na ritualot na krštevanje. Bog mu go dava imeto „more“. Vo čovečkoto iskustvo, moreto e sinonim za „smrt“. Gi zafatilo pretpotopnite žiteli so svojata poplava i predizvikalo smrt so davenje na celata konjanica na faraonot što gi gonela Mojsej i negoviot evrejski narod. Pri krštevanjeto, koe mora celosno da se potopi, se pretpostavuva deka stariot grešen čovek treba da umre za da izleze od vodata kako novo suštestvo, iskupeno i obnoveno od Isus Hristos, koj mu ja pripišuva svojata sovršena pravednost. No, ova e samo teoretski princip, čija primena ḱe zavisi od prirodata na kandidatot što se pretstavuva. Dali toj doaǵa, kako Isus, na krštevanje za da ja ispolnuva Božjata volja? Odgovorot e individualen, a Isus ja pripišuva ili ne ja pripišuva svojata pravednost, vo zavisnost od slučajot. Ona što e sigurno e deka sekoj što saka da ja ispolnuva svojata volja ḱe go počituva so radost i blagodarnost svetiot božestven zakon, čie prekršuvanje pretstavuva grev. Ako mora da umre vo vodata na krštevanjeto, nema prašanje deka e preroden vo služba na Hristos, osven slučajno poradi telesnata slabost na čovečkoto bitie.

Taka, izmien od svoite grevovi i oblečen vo pripišanata pravednost na Isus Hristos, kako sveštenikot na stariot zavet, hristijanskiot izbran može da vleze vo svetoto mesto ili hram za da mu služi na Boga vo Isus Hristos. Patot na vistinskata božestvena religija e taka otkrien so ovaa slikovita konstrukcija bidejḱi ova se samo simboli, realnosta ḱe se pojavi vo delata što opravdanite izbrani ḱe gi donesat pred luǵeto, angelite i tvorecot Bog.

 

Božjiot plan prorečen vo sliki

Vo svojot plan, Bog go otstranil grevot na izbranite preku krvta na Isus Hristos donesena na prestolot na milosta na svetilišteto ili najsvetoto mesto. Dobivajḱi dozvola za isklučitelni iskopuvanja na mestoto na planinata Golgota vo Erusalim do 1982 godina, adventističkiot arheolog Ron Vajat otkril deka krvta na Isus vsušnost tečela od levata strana na prestolot na milosta, smesten vo podzemna peštera šest metri pod krstot na raspnuvanjeto na Hristos; ova se slučilo vo podnožjeto na planinata Golgota. Vo svešteničkiot obred, sveštenikot postaven na svetoto mesto e svrten kon prestolot na milosta i kon nebesnite nešta postaveni na najsvetoto mesto, svetilišteto. Kako rezultat na toa, ona što e levo od čovekot e desno od Boga. Slično na toa, hebrejskoto pišuvanje se pravi od desno kon levo od čovekot, zemajḱi ja nasokata sever-jug, spored toa, od levo kon desno od Boga. Taka, planot na dvata zaveti e napišan vo čitanjeto na ova najsveto mesto, od desno od čovekot kon negovata leva strana; odnosno, sprotivnoto za Boga. Evreite od Stariot zavet mu služele na Boga pod simboličniot lik na heruvimot smesten vo svetilišteto od nivnata desna strana. Za vreme na nivniot zavet, krvta od jarecot ubien na „Denot na pomiruvanjeto“ bila donesena so poprskuvanje na prednata strana i na prestolot na milosta. Poprskuvanjeto se pravelo sedum pati so prst od strana na prvosveštenikot vo pravec na Istok. Vistina e deka Stariot zavet bil istočnata faza od Negoviot plan za spasenie. Grešnicite na koi trebalo da im se prosti bile samite na Istok, vo Erusalim. Denot koga Isus ja proleal svojata krv, taa padnala na istiot ovoj prestol na milosta, a Noviot zavet, donesen vrz Negovata krv i Negovata pravednost, započnal pod znakot na vtoriot heruvim smesten levo, na južnata strana. Taka, viden od Boga, ovoj napredok bil napraven od Negovata leva strana kon Negovata „ desna “, stranata na Negoviot blagoslov, kako što e napišano vo Psalm 110:1: „ Davidov Psalm. Zbor od Gospoda do Mojot Gospod: Sedni od Mojata desna strana , dodeka ne gi napravam Tvoite neprijateli podnožje na Tvoite noze .“ I potvrduvajḱi go Evr. 7:17, stihovite 4 do 7 preciziraat: „ Jehova se zakolna i nema da se pokae: Ti si sveštenik zasekogaš, kako Melhisedek. Gospod, od desnata strana na Tebe, gi krši carevite vo denot na Svojot gnev. Toj sproveduva pravda meǵu narodite: sč e polno so trupovi; Toj krši glavi po celata zemja. Toj pie od potokot dodeka maršira: zatoa ja kreva glavata .“ Taka, blagiot, no praveden Isus Hristos gi tera podbivačite i buntovnicite da ja platat cenata za nivniot prezir kon vozvišenoto svedoštvo za negovata sočuvstvitelna ljubov kon negovite otkupeni izbranici.

Za da možat Evreite, koga vleguvaat vo dvorot ili hramot, da go svrtat grbot kon „izgrejsonceto“ koe niz istorijata go obožavale paganite na različni mesta na zemjata, Bog sakal svetilišteto da bide izgradeno, po dolžina, na oska istok-zapad. Spored negovata širina, desniot dzid na Najsvetoto Mesto se naoǵal na „severnata“, a leviot dzid na „južnata“ strana.

Vo Matej 23:37, Isus si go prikažal likot na „ kokoška što gi krie svoite pilinja pod kriljata “: „ Erusalime, Erusalime, ti što gi ubivaš prorocite i gi kamenuvaš ispratenite kaj tebe, kolku pati sakav da gi soberam tvoite deca, kako što kokoškata gi sobira svoite pilinja pod kriljata, a vie ne sakavte! “ Ova e ona što go učat raširenite krilja na dvata heruvima za sekoj od dvata posledovatelni zaveti. Spored Izlez 19:4, Bog se sporeduva sebesi so „ orel “: „ Vidovte što mu napraviv na Egipet, i kako ve nosev na orlski krilja i ve dovedov kaj Sebe .“ Vo Otkrovenie 12:14, toj go specificira „ golemiot orel “: „ A na ženata ě bea dadeni dve krilja od golem orel, za da može da odleta vo pustinata, na svoeto mesto, kade što se hrani vreme, i vreminja, i polovina vreme, od liceto na zmijata .“ Ovie sliki ja ilustriraat istata realnost: Bog gi štiti onie što gi saka zatoa što tie go sakaat nego, vo dvata posledovatelni zaveti, pred i po Isus Hristos.

Konečno, simbolično, evrejskiot hram go pretstavuval teloto Hristovo, teloto na izbraniot i kolektivno, Nevestata Hristova, Negoviot Izbran, sobranieto na izbranite. Poradi site ovie pričini, Bog vospostavil sanitarni pravila za ishrana za da bidat osveteni i počituvani ovie različni formi na hramot; 1 Kor. 6:19: „ Ne znaete li deka vašeto telo e hram na Svetiot Duh, Koj e vo vas, Kogo go imate od Boga, i deka ne ste svoi? “

Zlato, ništo osven zlato

Važnosta na ovoj kriterium mora da se naglasi i: celiot mebel i pribor, heruvimite i samite vnatrešni dzidovi se napraveni od zlato ili pokrieni so kovano zlato. Karakteristika na zlatoto e negoviot nepromenliv karakter; ova e edinstvenata vrednost što Bog mu ja dava. Ne e iznenaduvački što toj go napravil zlatoto simbol na sovršena vera, čij edinstven i sovršen model bil Isus Hristos. Vnatrešnosta na hramot i svetilišteto go pretstavuvaat vnatrešniot aspekt na duhot na Isus Hristos ispolnet so osvetuvanje, čistotata na Svetiot Duh Božji; negoviot karakter bil nepromenliv i ova bila pričinata za negovata pobeda nad grevot i smrtta. Primerot daden od Isus e pretstaven od Bog kako model što treba da go imitiraat site negovi izbranici; toa e negov uslov, edinstveniot uslov za da staneme individualno i kolektivno kompatibilni so večniot nebesen život, platata i nagradata na pobednicite. Vrednostite što bea negovi mora da stanat naši, nie mora da mu ličime kako klonovi, kako što e napišano vo 1 Jovanovo 2:6: „ Onoj što veli deka ostanuva vo Nego, treba i samiot da odi taka kako što odeše Toj .“ Značenjeto na zlatoto ni e dadeno vo 1. Petrovo 1:7: „ za da se pokaže deka iskušenieto na vašata vera, koe e poskapoceno od zlatoto što propaǵa, iako se ispituva so ogan, ḱe se najde za pofalba, slava i čest pri otkrovenieto na Isusa Hrista .“ Bog ja ispituva verata na svoite izbranici. Iako nepromenlivo, zlatoto može da sodrži tragi od nečisti materijali, a za da se oslobodi od niv, mora da se zagree i stopi. Potoa zgurata ili nečistotiite se izdigaat na nejzinata površina i možat da se otstranat. Ova e slikata na iskustvoto na iskupenite učenici od zemniot život, za vreme na koj Hristos go kine zloto i gi pročistuva, podložuvajḱi gi na razni iskušenija. I samo pod uslov na nivnata pobeda vo iskušenieto, na krajot od nivniot život, nivnata večna sudbina ja odlučuva golemiot Sudija Isus Hristos. Ovaa pobeda može da se postigne samo preku negovata poddrška i pomoš, kako što toj izjavil vo Jovan 15:5-6 i 10 do 14: „ Jas sum lozata, a vie ste grankite. Koj ostanuva vo Mene i Jas vo nego, dava mnogu plod, zašto bez Mene ne možete ništo da napravite. Ako nekoj ne ostane vo Mene, ḱe bide frlen nadvor kako granka i ḱe se isuši; potoa grankite se sobiraat i se frlaat vo ogan i se gorat .“ Potrebna e poslušnost kon božestvenite zapovedi: „ Ako gi pazite Moite zapovedi, ḱe ostanete vo Mojata ljubov, kako što Jas gi pazev zapovedite na Mojot Otec i ostanuvam vo Negovata ljubov. “ Umiranjeto za svoite prijateli stanuva sovršen vrv na standardot na negovata vozvišena ljubov: „ Ova e Mojata zapoved: Ljubete se eden so drug, kako što Jas ve vozljubiv vas. Nikoj nema pogolema ljubov od ovaa, da go položi svojot život za svoite prijateli .“ No, ova priznanie od strana na Isus e uslovno: „ Vie ste Moi prijateli, ako go pravite ona što vi go zapovedam .“

Od svoja strana, sveḱnikot so sedum svetilki bil napraven od čisto zlato. Togaš možel samo da go simbolizira sovršenstvoto na Isus Hristos. Zlatoto što togaš se naoǵalo vo crkvite na rimokatolicizmot e slika na tvrdenjeto za negovata lažna vera. Zatoa, za razlika od toa, protestantskite hramovi bile lišeni od site ukrasi, skromni i strogi. Vo simbolikata na svetilišteto i hramot, prisustvoto na zlato dokažuva deka svetilišteto može da go pretstavuva samo božestveniot Isus Hristos. No, so proširuvanje, napišano e deka toj e Glava, glava na Crkvata, koja e negovoto telo, vo Efesjanite 5:23-24: „ Zašto mažot e glava na ženata, kako što e Hristos glava na crkvata, koja e negovoto telo , čij Spasitel e toj.“ „Kako što crkvata mu se pokoruva na Hrista, taka i ženite treba da im se pokoruvaat na svoite maži vo sč. “ No, potoa Duhot pojasnuva: „ Maži, sakajte gi vašite ženi, kako što i Hristos ja vozljubi crkvata i se predade Sebesi za nea, za da ja osveti, otkako ja isčisti so mienjeto na vodata preku slovoto , za da ja pretstavi pred Sebesi vo slava, bez damka ili brčka ili nešto slično, tuku za da bide sveta i bez nedostatok.“ „Ova, togaš, e jasno izrazeno od što se sostoi vistinskata hristijanska religija. Nejziniot standard ne e samo teoretski, tuku praktika implementirana vo celata svoja realnost. Potrebna e soglasnost so standardot na Negoviot otkrien „ slovo “; ova podrazbira počituvanje na Božjite zapovedi i uredbi i poznavanje na misteriite otkrieni vo Negovite proroštva vo Biblijata. Ovoj kriterium, „ bezgrešen ili bezgrešen “ na izbranite, e povikan i potvrden vo Otk. 14:5 kade što im se pripišuva na „adventističkite“ svetci na vistinskoto konečno vraḱanje na Hristos. Tie se označeni so simbolot na „ 144.000 “ zapečateni so „ Božjiot pečat “ vo Otk. 7. Nivnoto iskustvo e iskustvo na celoto osvetuvanje . Ovaa studija pokažuva deka šatorot, svetilišteto, hramot i site nivni simboli go prorokuvale golemiot Božji plan za spasenie. Tie ja našle svojata cel i ispolnuvanje vo manifestacijata na zemnata služba na Isus Hristos otkriena na čovečkite suštestva. Taka, odnosot što izbranite go imaat so Nego e proročki po priroda i karakter; neznaečkiot čovek se potpira na seznajniot Sozdatel Bog; koj ja gradi svojata idnina i mu ja otkriva.

Proučuvanjeto na hramot izgraden od carot Solomon ni pokaža deka ne smeeme da go mešame delot od „hramot“ dostapen za luǵeto so „svetilišteto“ rezervirano isklučivo za nebesniot Bog. Kako rezultat na ova, zborot „svetilište“ upotreben namesto zborot „svetost“ vo Dan. 8:14 ovoj pat ja gubi celata legitimnost , bidejḱi se odnesuva na nebesno mesto kade što ne e potrebno nikakvo pročistuvanje vo 1843 godina. I naprotiv, zborot „svetost“ se odnesuva na svetiite koi mora da raskinat so praktikata na grev na zemjata za da bidat osveteni, odnosno izbrani za izbor od Boga.

Po smrtta na Isus Hristos, zavesata što go oddeluvala „hramot“ od „svetilišteto“ bila iskinata od Boga, no samo molitvite na svetiite ḱe dobijat duhoven pristap do nebesnoto svetilište kade što Isus ḱe se zastapuva za niv. Delot od hramot trebalo da ja prodolži svojata uloga kako dom za sobiranje na izbranite na zemjata. Istoto se slučilo i vo 1843 godina, principot bil obnoven. „Hramot“ na svetiite ostanal na zemjata, a vo „svetilišteto“, koe bilo edinstveno nebesno, Hristovoto posredništvo oficijalno prodolžilo vo ime samo na izbranite adventistički izbranici. Zatoa, poveḱe nema „svetilište“ na zemjata vo noviot zavet, kade što negoviot simbol isčeznuva. Ostanuva samo duhovniot „hram“ na otkupenite izbranici.

Edinstvenite nečistotii što baraa čistenje bea grevovite na luǵeto na zemjata, bidejḱi nitu eden od nivnite grevovi ne dojde da go oskverni neboto. Samo prisustvoto na ǵavolot i negovite buntovni demoni možeše da go stori toa, i zatoa, pobedonosno, vo Mihail, Isus Hristos gi isfrli od neboto i gi frli dolu na zemjata na grevot kade što moraa da ostanat do nivnata smrt.

Ostanuva ušte edno da se razbere otkako ḱe se diskutira za simbolikata na svetosta. Kolku i da se sveti ovie simboli, tie se samo materijalni nešta. Vistinskata svetost e vo živite, poradi što Isus Hristos bil poveḱe od hram, koj samiot postoel edinstveno za da go smesti Božjiot zakon, slika na negoviot karakter i negovata pravda navredena od zemniot grešnik. Toj bil edinstveno za da služi kako poddrška na učenjeto na negovite izbranici deka Bog gi ispolnil ovie raboti preku Mojsej i negovite rabotnici. Za da se izbegne idolopokloničko odnesuvanje, Bog ovlastil eden čovek, negoviot sluga, Ron Vajat, da go pronajde i dopre kovčegot na negovoto svedoštvo vo 1982 godina. Zašto „ svedoštvoto na Isus “, koe „ e duhot na proroštvoto “, e daleku posuperiorno i pokorisno za nego bidejḱi toj došol lično da go otkrie značenjeto na planot za spasenie podgotven za negovite izbranici na zemjata. Na Ron Vajat mu bilo dozvoleno da gi snimi Desette zapovedi kako se vadat od kovčegot od angelite, no toj odbil da go zadrži filmot. Ovie fakti dokažuvaat deka Bog odnapred znael za svoeto odbivanje, no ovoj izbor nč štiti od idolopoklonstvoto što takvoto snimanje bi moželo da go proizvede kaj nekoi od Negovite poranlivi izbranici. Ovaa realnost ni e otkriena, za da možeme da ja čuvame vo mislite na našite srca kako slatka privilegija dadena od našiot Ljuboven Bog.

 

Razdelbite na Bitie

 

Sega koga proučuvanjeto na ovaa kniga ni gi otkri tajnite skrieni vo proroštvata na Daniel i Otkrovenie, sega moram da ve zapoznaam so proroštvata otkrieni vo knigata Bitie, zbor što znači „početok“.

Vnimanie!!! Svedoštvoto što ḱe go razgledame vo ovaa studija za knigata Bitie dojde direktno od ustata na Boga, koj mu go diktiral na svojot sluga Mojsej. Neveruvanjeto vo ovoj izveštaj pretstavuva najgolemo negoduvanje što može da mu se upati direktno na Boga, negoduvanje što definitivno ja zatvora vratata na rajot zatoa što otkriva celosno otsustvo na „ vera, bez koja e nevozmožno da mu se ugodi na Boga “, spored Evreite 11:6.

Vo prologot na svojata Apokalipsa, Isus silno go naglasi ovoj izraz: „ Jas sum Alfa i Omega, početokot i krajot “, koj go citira povtorno na krajot od svoeto Otkrovenie vo Otkrovenie 22:13. Veḱe go zabeležavme proročkiot karakter na knigata Bitie, osobeno vo odnos na sedmicata od sedum dena što prorokuva sedum iljadi godini. Ovde, pristapuvam kon ovaa kniga Bitie od perspektiva na temata na „ odvojuvanje “, što ja karakterizira osobeno, kako što ḱe vidime.

 

Bitie 1

 

Prviot den

 

Bitie 1:1: „ Vo početokot Bog gi sozdade neboto i zemjata .“

ukažuva zborot „ početok “, „ zemjata “ navistina bila sozdadena od Boga kako centar i osnova na nova dimenzija, paralelna so formite na nebesniot život što ě prethodele. Da ja upotrebime slikata na slikar, negova zadača e da sozdade i sprovede realizacija na nova slika. No, da zabeležime veḱe deka, od nivnoto poteklo, „ nebesata i zemjata “ se odvoeni . „ Nebesata “ go označuvaat prazniot, temen i beskonečen meǵudzvezden kosmos; a „ zemjata “ potoa se pojavuva vo forma na topka pokriena so voda. „ Zemjata “ nemala prethodno postoenje do nedelata na sozdavanjeto, bidejḱi e sozdadena na početokot ili „ početokot “ na sozdavanjeto na ovaa specifična zemska dimenzija. Taa doaǵa od ništo i se oblikuva po Božja naredba za da ispolni uloga što stanala neophodna poradi slobodata što e vo potekloto na grevot izvršen na neboto od negovoto prvo sozdanie; Onoj što Isaija 14:12 go narekuva „ dzvezda utro “ i „ sin na zorata “ stanal Satana otkako go predizvikal Božjiot avtoritet. Ottogaš toj e vodač na postoečkiot nebesen buntovnički logor i na idniot zemski logor.

1 Mojseeva 1:2: „Zemjata beše prazna i prazna, i temnina beše nad bezdnata, a Duhot Božji lebdeše nad vodata .“

Isto kako što slikarot započnuva so nanesuvanje na osnovniot sloj na platnoto, Bog ja pretstavuva situacijata što preovladuva vo veḱe sozdadeniot nebesen život i zemniot život što toj ḱe go sozdade. Taka, toj označuva so zborot „ temnina “ sč što ne e vo negovo odobruvanje , koe ḱe go nareče „ svetlina “ vo apsolutna sprotivnost. Da ja zabeležime vrskata što ovoj stih ja vospostavuva pomeǵu zborot „ temnina “, sekogaš vo množina bidejḱi negovite aspekti se tolku mnogukratni, i zborot „ bezdna “, koj označuva zemja što nema nikakva forma na život. Bog go koristel ovoj simbol za da gi označi svoite neprijateli: „bezbožnite“ revolucioneri i slobodoumnici vo Otk. 11:7 i buntovnicite na papskiot katolicizam vo Otk. 17:8. No, buntovnite protestanti im se pridružile vo 1843 godina, minuvajḱi pod dominacijata na Satana, „ angelot na bezdnata “ od Otk. 9:11; na koi im se pridružil neverniot adventizam vo 1995 godina.

Na slikata dadena vo ovoj stih, gledame deka „ temninata “ go oddeluva „ Božjiot Duh “ od „ vodite “ koi ḱe prorokuvaat simbolično, vo Daniel i Otkrovenie, masi „ luǵe, narodi i jazici “ pod simbolite „ more “ vo Daniel 7:2-3 i Otkrovenie 13:1, i pod simbolite „ reki “ vo Otkrovenie 8:10, 9:14, 16:12, 17:1-15. Razdelbata naskoro ḱe se pripiše na prvobitniot „ grev “ što ḱe go napravat Eva i Adam. Kako na dadenata slika, Bog e vo društvo na svetot na temninata povrzan so buntovnite angeli koi go sledat Satana vo negoviot izbor da go osporat Božjiot avtoritet.

1 Mojseeva 1:3: „ I reče Bog: „Neka bide svetlina! “ I bi svetlina .

Bog go postavuva svojot standard za „ dobro “ spored svojot suveren sud. Ovaa opcija za „ dobro “ e povrzana so zborot „ svetlina “ poradi negoviot slaven aspekt, vidliv za site i od site, bidejḱi dobroto ne go raǵa „ sramot “ što go naveduva čovekot da se krie za da gi izvrši svoite zli dela. Ovoj „sram“ ḱe go počuvstvuva Adam po grevot spored Bitie 3, vo sporedba so Bitie 2:25.

1 Mojseeva 1:4: „ I vide Bog deka svetlinata e dobra; i ja oddeli Bog svetlinata od temninata .“

Ova e prviot sud izrazen od Boga. Toj go otkriva Negoviot izbor na dobro , predizvikan od zborot „ svetlina “ i Negovata osuda na zloto , označena so zborot „ temnina “.

Bog ni ja otkriva celta na negovoto zemno sozdavanje i zatoa konečniot rezultat što ḱe go postigne negoviot plan: konečnoto odvojuvanje na onie što ja sakaat negovata „ svetlina “ od onie što pretpočitaat „ temnina “. „ Svetlinata i temninata “ se dvata izbora ovozmoženi od principot na sloboda što Bog sakal da im go dade na site negovi nebesni i zemski suštestva. Ovie dva sprotivstaveni tabora na krajot imaat dvajca vodači: Isus Hristos za „ svetlinata “ i Satana za „ temninata “. I ovie dva sprotivstaveni tabora, kako dvata pola na zemjata, isto taka ḱe imaat dva različni apsolutni kraja; izbranite ḱe živeat večno vo Božjata svetlina spored Otk. 21:23; i uništeni so vraḱanjeto na Hristos, buntovnicite ḱe završat vo sostojba na „ prav “ na pustata zemja koja povtorno stanala „bezdna “ od Bitie 1:2. Voskresnati za sud, tie ḱe bidat definitivno uništeni, progoltani vo „ognenoto ezero “ na „ vtorata smrt “ spored Otk. 20:15.

1 Mojseeva 1:5: „I Bog ja nareče svetlinata den, a temninata ja nareče noḱ. I nastapi večer i nastapi utro - den prvi .“

Ovoj „ prv den “ od Sozdavanjeto e posveten na definitivnoto razdvojuvanje na dvata tabora formirani od izborot na „ svetlina i temnina “ što ḱe se soočat eden so drug na zemjata do konečnata pobeda na Isus Hristos i obnovata na zemnoto sozdavanje. „ Prviot den “ e taka „ obeležan “ so ovlastuvanjeto što Bog im go dava na buntovnicite da se borat protiv nego vo tekot na „sedumte iljadi“ godini prorečeni so celata sedmica. Zatoa e sovršeno pogoden da stane znak , odnosno „ beleg “ na lažnoto božestveno obožavanje pronajdeno vo tekot na šest mileniumi meǵu paganskite narodi ili nevernite Evrei, no osobeno vo hristijanskata era, od usvojuvanjeto na „denot na Neosvoenoto Sonce“ kako nedelen den za odmor nametnat od carskata vlast na Konstantin I , na 7 mart 321 godina. Taka, od ovoj datum, segašnata „hristijanska“ nedela stana „ beleg na dzverot “ po religioznata poddrška što ě ja dade papskata rimokatolička vera od 538 godina. Jasno e deka „alfa “ od Bitie imala mnogu da im ponudi na vernite slugi na Isus Hristos od vremeto na „ omega “. I ne e završeno.

 

Vtoriot den

 

1 Mojseeva 1:6: „ I reče Bog: Neka bide svod srede vodite, i neka gi oddeluva vodite od vodite .“

I ovde povtorno stanuva zbor za odvojuvanje : „ vodite od vodite “. Dejstvoto go prorokuva odvojuvanjeto na Božjite suštestva simbolizirani so „ vodite “. Ovoj stih ja potvrduva prirodnata odvojuvanje na nebesniot život od zemniot život i vo dvata slučai, odvojuvanjeto na „sinovite Božji“ od „sinovite na ǵavolot“ povikani sepak da koegzistiraat zaedno do sudot označen so smrtta na Isus Hristos za zlite buntovnički angeli, i do vraḱanjeto vo slava na Isus Hristos za Zemjanite. Ova odvojuvanje ḱe go opravda faktot deka čovekot ḱe bide sozdaden malku inferioren vo odnos na nebesnite angeli bidejḱi nebesnata dimenzija ḱe mu bide nedostapna. Istorijata na zemjata ḱe bide istorija na dolgo sortiranje do nejziniot kraj. Grevot vospostavil nered i Bog go organizira ovoj nered preku selektivno sortiranje.

1 Mojseeva 1:7: „ I Bog sozdade svod i gi odvoi vodite što bea pod svodot od vodite što bea nad svodot. I stana taka ...“

Dadenata slika go oddeluva zemskiot život prorečen od „ vodite što se pod “ od nebesniot život što e „ nad svodot “.

1 Mojseeva 1:8: „ I Bog go nareče svodot nebo. I nastapi večer i nastapi utro - den vtor .“

Ova nebo go označuva atmosferskiot sloj koj, formiran od 2 gasa (vodorod i kislorod) koi ja sočinuvaat vodata, ja opkružuva celata površina na zemjata i koj ne e prirodno dostapen za čovekot. Bog go povrzuva so prisustvoto na nevidliv nebesen život, što e slučaj bidejḱi samiot ǵavol ḱe go dobie imeto „ knez na vlasta na vozduhot “ vo Ef. 2:2: „... vo koe vo minatoto odevte spored tekot na ovoj svet, spored knezot na vlasta na vozduhot, duhot koj sega dejstvuva vo sinovite na neposlušnosta “; stav što toj veḱe go imaše vo nebesniot svet.

 

Tretiot den

 

1 Moj. 1:9: „I reče Bog: „Vodite pod neboto neka se soberat na edno mesto i neka se pojavi suvo!“ I stana taka .“

Do ovoj moment, „ vodite “ ja pokrivaa celata zemja, no tie sč ušte ne sodržea nikakva forma na morski životinski svet što ḱe se sozdade na 5-tiot den . Ovaa preciznost ḱe mu ja dade celata svoja avtentičnost na dejstvoto na potopot od Bitie 6, koj ḱe može da ja proširi formata na morskiot životinski svet na potopenata zemja; što ḱe go opravda posledovatelnoto naoǵanje na morski fosili i školki tamu.

1. Mojseeva 1:10: „ Bog ja nareče suvata zemja zemja, a sobranite vodi gi nareče morinja. I vide Bog deka e dobro .“

Ova novo razdvojuvanje e oceneto kako „ dobro “ od Boga zatoa što nadvor od okeanite i kontinentite, toj im dava na ovie dva termina „ more i kopno “ uloga na dva simbola koi soodvetno ḱe gi označat Katoličkata hristijanska crkva i Protestantskata hristijanska crkva koja se pojavila od prvata pod imeto Reformirana crkva. Nivnoto razdvojuvanje izvršeno pomeǵu 1170 i 1843 godina zatoa e oceneto kako „ dobro “ od Boga. I negovoto ohrabruvanje za negovite verni slugi od vremeto na Reformacijata e otkrieno vo Otkrovenie 2:18 do 29. Vo ovie stihovi, naoǵame ova važno razjasnuvanje na stihovite 24 i 25 koi svedočat za edna isklučitelna privremena situacija: „ Vam, site što ste vo Tijatir, koi ne ja imate ovaa doktrina i koi ne gi poznavate dlabočinite na Satanata, kako što gi narekuvaat, vi velam: Ne vi stavam nikakov drug tovar ; „ samo, što imaš, drži go dodeka ne dojdam .“ Ušte ednaš, so ova grupiranje, Bog voveduva red vo neredot sozdaden od buntovni angelski i čovečki duhovi. Da go zabeležime ova drugo učenje, „ zemjata “ ḱe go dade svoeto ime na celata planeta zatoa što „ suvoto “ e podgotveno da bide prirodna sredina na životot na čovekot za kogo ova sozdanie e sozdadeno od Boga. Bidejḱi morskata površina e četiri pati pogolema od površinata na suvoto kopno, planetata možela da go zeme imeto „ more “ podobro zasluženo, no ne i opravdano vo božestveniot plan. Zborovite na ovaa „izreka“: „pticite od perduvi se sobiraat zaedno i pticite od perduvi se sobiraat zaedno“, se naoǵaat vo ovie grupiranja. Taka, pomeǵu 1170 i 1843 godina, vernite i mirni protestanti bile spaseni preku Hristovata pravednost koja im bila pripišana isklučivo bez poslušnost na sabotniot odmor na vistinskiot sedmi den: sabotata. I tokmu baranjeto za ovoj odmor ja pravi „ zemjata “ simbol na lažna hristijanska vera od 1843 godina, spored Daniel 8:14. Dokazot za ovoj božestven sud se pojavuva vo Otk. 10:5 bidejḱi Isus gi stava „ nozete svoi “ na „ moreto i kopnoto “ za da gi smačka so svojot gnev.

1 Moj. 1:11: „ I reče Bog: „Zemjata neka rodi zelenilo, rastenija što davaat seme, i ovošni drvja što davaat plod spored nivniot vid, vo koi e nivnoto seme, na zemjata!“ I stana taka .“

Prioritetot što Bog ě go dal na suvata zemja e potvrden: prvo, taa dobiva moḱ da „ proizveduva “ vegetacija, rastenija što davaat seme, ovošni drvja što davaat plodovi spored svoite vidovi “; sč e proizvedeno prvo za potrebite na čovekot, a vtoro za kopnenite i nebesnite životni što ḱe go opkružuvaat. Ovie proizvodi na zemjata ḱe bidat upotrebeni od Bog kako simbolični sliki za da im gi otkrie svoite pouki na svoite slugi. Čovekot, kako „ drvoto “, ḱe dava plodovi, dobri ili loši.

1 Mojseeva 1:12: „ I zemjata rodi zelenilo, rastenija što raǵaat seme spored nivniot vid, i drvja što raǵaat plod vo koi ima seme spored nivniot vid. I Bog vide deka e dobro. “

Na ovoj tret den , nikakva greška ne go narušuva deloto sozdadeno od Boga, prirodata e sovršena, odnosno oceneta kako „ dobra “. Vo sovršena atmosferska i kopnena čistota, zemjata gi množi svoite proizvodi. Plodovite se nameneti za suštestvata što ḱe živeat na zemjata: luǵeto i životnite, koi pak ḱe davaat plodovi spored nivnata ličnost.

1 Moj. 1:13: „ I nastapi večer, i nastapi utro, den treti .“

 

 

 

4 -tiot den

 

1 Mojseeva 1:14: „ I reče Bog: Neka bidat svetila na nebesniot svod, za da go delat denot od noḱta; i neka bidat za znaci i za vreminja, i za denovi i za godini .“

nova podelba : „ den od noḱ “. Do ovoj četvrti den, dnevnata svetlina ne bila dobiena od nebesno telo. Razdelbata na denot i noḱta veḱe postoela vo virtuelna forma sozdadena od Boga. Za da go napravi svoeto sozdavanje nezavisno od svoeto prisustvo, Bog ḱe sozdade na četvrtiot den nebesni tela što ḱe im ovozmožat na luǵeto da vospostavat kalendari vrz osnova na položbata na ovie tela vo meǵudzvezdeniot kosmos. Taka ḱe se pojavat znacite na Zodijakot, astrologijata pred svoeto vreme, no bez momentalnoto gatanje povrzano so nea, odnosno astronomijata.

1 Mojseeva 1:15: „ I neka bidat svetila na nebesniot svod, za da ja osvetluvaat zemjata. I stana taka .“

„ Zemjata “ mora da bide osvetlena so „ den “ kako so „ noḱ “, no „ svetlinata “ na „ denot “ mora da ja nadmine onaa na „ noḱta “ bidejḱi e simbolična slika na Bogot na vistinata, sozdatelot na sč što e živo. A nizata vo redot „ noḱ den “ ja prorokuva negovata konečna pobeda protiv site negovi neprijateli, koi se i neprijateli na negovite sakani i blagosloveni izbranici. Ovaa uloga na „ osvetluvanje na zemjata “ ḱe im dade na ovie dzvezdi simbolično značenje na religioznoto dejstvo koe gi poučuva vistinite ili lagite prezentirani vo imeto na sozdatelot Bog.

1 Moj. 1:16: „ I Bog sozdade dve golemi svetila: pogolemata svetila da vladee nad denot, a pomalata svetila da vladee nad noḱta; i dzvezdite isto taka ...“

Zabeležete go ovoj detalj: so povikuvanje na „ sonceto “ i „ mesečinata “, „ dvete golemi svetila “, Bog go označuva sonceto so izrazot „ najgolemo “, dodeka zatemnuvanjata go dokažuvaat toa, dvata sončevi i mesečevi diskovi ni se pojavuvaat pod ista golemina, edniot pokrivajḱi go drugiot zaemno. No, Bog, koj go sozdal, znae pred čovekot deka negoviot mal izgled se dolži na negovata oddalečenost od zemjata, sonceto e 400 pati pogolemo, no 400 pati podaleku od mesečinata. So ovaa preciznost toj ja potvrduva i potvrduva svojata vrhovna titula na Bog sozdatel. Pokraj toa, na duhovno nivo, toj ja otkriva svojata nesporedliva „veličina“ vo sporedba so malosta na mesečinata , simbol na noḱta i temninata. Primenata na ovie simbolični ulogi ḱe se odnesuva na Isus Hristos narečen „ svetlina “ vo Jovan 1:9: „ Ovaa svetlina beše vistinskata svetlina, koja, doaǵajḱi na svetot, go prosvetluva sekoj čovek “. Da zabeležime deka drevniot zavet na telesniot evrejski narod, izgraden vrz osnova na lunaren kalendar, bil staven pod znakot na „temna“ era; ova do prvoto i vtoroto doaǵanje na Hristos. Isto kako što proslavata na „praznicite na mladata mesečina“, momentot koga isčeznuvačkata mesečina stanuva nevidliva, go prorekuvaše doaǵanjeto na sončevata era na Hristos, koja Mal. 4:2 ja sporeduva so „ sonce na pravednosta “: „ No, za vas koi se boite od moeto ime, ḱe izgree Sonceto na pravednosta so iscelenie vo svoite krilja; ḱe izlezete i ḱe skokate kako telinja od štala ...“. Po drevniot evrejski zavet, „ mesečinata “ stana simbol na lažnata hristijanska vera, posledovatelno katolička od 321 i 538 godina, potoa protestantska od 1843 godina i... institucionalna adventistička od 1994 godina.

Stihot, isto taka, gi povikuva „ dzvezdite “. Nivnata svetlina e slaba, no tie se tolku brojni što sepak go osvetluvaat neboto na zemnite noḱi. „ Dzvezdata “ na toj način stanuva simbol na religioznite glasnici koi ostanuvaat na mesto ili koi paǵaat kako znakot na „ šestiot pečat “ od Apostolski 6:13 vo koj padot na dzvezdite dojde da prorokuva na 13 noemvri 1833 godina na izbranite, masovniot pad na protestantizmot za 1843 godina. Ovoj pad paralelno gi zasegaše i glasnicite na Hristos koi ja primaa porakata od „ Sardis “ na koi Isus im izjavuva: „ Se prepravate deka ste živi, a ste mrtvi “. Ovoj pad e spomnat vo Apostolski 9:1: „ Pettiot angel zatrubi. I vidov dzvezda što padna od neboto na zemjata . Klučot od bezdnata mu beše daden .“ Pred padot na protestantite, Otk. 8:10 i 11 go evocira katolicizmot definitivno osuden od Boga: „ Tretiot angel zatrubi. I padna golema dzvezda od neboto, gorejḱi kako fakel , i padna vrz edna tretina od rekite i vrz izvorite na voda. “ Stih 11 ě go dava imeto „ Absint “: „ Imeto na taa dzvezda e Absint ; i edna tretina od vodite se pretvori vo pelin , i mnogu luǵe umrea od vodite, bidejḱi stanaa gorčlivi .“ Ova e potvrdeno vo Otk. 12:4: „ Negovata opaška odnese edna tretina od dzvezdite nebesni i gi frli na zemjata. Zmevot stoeše pred ženata što trebaše da rodi, za da go progolta nejzinoto dete koga ḱe rodi .“ Religioznite glasnici potoa ḱe bidat žrtvi na pogubuvanjata na francuskite revolucioneri vo Otk. 8:12: „ Četvrtiot angel zatrubi. I tretina od sonceto beše udrena, i tretina od mesečinata, i tretina od dzvezdite, taka što tretina od niv se zatemni , i denot ne sveteše tretina od svoeto vremetraenje, a isto taka i noḱta .“ Celite na slobodnomislečkite revolucioneri koi se neprijatelski nastroeni kon site formi na religija se isto taka, sekogaš delumno ( edna tretina ), „ sonceto “ i „ mesečinata “.

Vo Bitie 15:5, „ dzvezdite “ go simboliziraat „ semeto “ veteno na Avraam: „ I go izvede i reče: „Pogledni kon neboto i izbroj gi dzvezdite, ako možeš da gi izbroiš!“ I mu reče: „Takvo ḱe bide tvoeto seme .“ Vnimavaj! Porakata ukažuva na golem broj, no ništo ne kažuva za kvalitetot na verata na ova mnoštvo vo koe Bog ḱe najde „ mnogumina povikani, a malkumina izbrani “ spored Matej 22:14. „ Dzvezdite “ povtorno gi simboliziraat izbranite vo Dan. 12 :3: „ I onie što se mudri ḱe svetat kako svetlinata na nebesata, a onie što ḱe obratat mnozina kon pravednost kako dzvezdite za večni vekovi .“

1 Mojseeva 1:17: „ I Bog gi postavi na nebesniot svod za da svetat na zemjata “ ,

Tuka go gledame, od duhovna pričina, Božjoto insistiranje na ovaa uloga na dzvezdite: „ da ja osvetluvaat zemjata “.

1 Mojseeva 1:18: „ da vladeat nad denot i nad noḱta i da ja oddeluvaat svetlinata od temninata. I vide Bog deka e dobro .“

Tuka Bog ja potvrduva duhovnata simbolična uloga na ovie dzvezdi povrzuvajḱi gi „ denot i svetlinata “ od edna strana i „ noḱta i temninata “ od druga strana.

1 Moj. 1:19: „ I nastapi večer, i nastapi utro – četvrti den .“

Zemjata sega može da ima korist od sončevata svetlina i toplina za da ja obezbedi svojata plodnost i proizvodstvo na rastitelna hrana. No, ulogata na sonceto ḱe stane važna duri po grevot što go napravile Eva i Adam. Do ovoj tragičen moment, životot se potpiral na čudesnata moḱ na Božjata tvorečka moḱ. Zemniot život e organiziran od Bog za ova vreme koga grevot ḱe ja pogodi zemjata so seto svoe prokletstvo.

 

5 -tiot den

 

1 Mojseeva 1:20: „ I Bog reče: „Vodite neka se napolnat so živi suštestva, a pticite neka letaat nad zemjata, vo nebesniot prostor .“

Na ovoj 5-ti den , Bog im dava na „ vodite “ moḱ da „ proizvedat vo izobilstvo živi životni “ tolku brojni i tolku raznovidni što modernata nauka ima teškotii da gi izbroi site. Na dnoto na bezdnata vo celosen mrak, otkrivame nepoznata forma na život na sitni fluorescentni životni koi trepkaat, trepkaat i ja menuvaat intenzitetot na svetlinata, pa duri i bojata. Slično na toa, nebesniot prostor ḱe ja dobie animacijata na letot na „ pticite “. Tuka se pojavuva simbolot na „ krilja “ koi im ovozmožuvaat dviženje vo vozduhot na krilestite telesni životni. Simbolot ḱe bide prikačen na nebesnite duhovi na koi ne im e potreben bidejḱi ne se predmet na kopnenite i nebesnite fizički zakoni. A kaj krilestite vidovi na zemjata, Bog ḱe si go pripiše likot na „orelot “ koj se izdiga najvisoko po visina meǵu site vidovi ptici i letački životni. „ Orelot “ isto taka stanuva simbol na imperijata, na carot Navuhodonosor vo Dan. 7:4 i na Napoleon I vo Otk. 8:13: „ Poglednav i čuv orel kako leta srede neboto , velejḱi so silen glas: Teško, teško, teško na žitelite na zemjata, poradi drugite glasovi na trubata na trite angeli što ḱe zatrubat! “ Pojavata na ovoj imperijalen režim gi proreče trite golemi „ nevolji “ što ḱe gi pogodat žitelite na zapadnite zemji pod simbolot na poslednite tri „ trubi “ od Otk. 9 i 11, od 1843 godina, datumot koga stapi na sila dekretot od Dan. 8:14.

Osven „orelot “, drugite „ nebesni ptici “ ḱe gi simboliziraat nebesnite angeli, dobrite i lošite.

1 Mojseeva 1:21: „ I Bog sozdade golemi morski životni i sekakov vid živi suštestva što se dvižat, što gi sozdade vodata izobilno, spored nivnite vidovi; i sekakov vid krilest ptici spored nivnite vidovi. I Bog vide deka e dobro .“

Bog go podgotvuva morskiot svet za sostojbata na grevot, vremeto koga „ pogolemite ribi “ ḱe gi napravat pomalite svoja hrana; ova e programiranata sudbina i korisnosta od nivnoto izobilstvo vo sekoj vid. „ Krilestite ptici “ nema da izbegaat od ovoj princip bidejḱi i tie ḱe se ubivaat edni so drugi za hrana. No, pred grevot, niedno morsko životno ili ptica ne mu šteti na drugo; životot gi oživuva site i tie koegzistiraat vo sovršena harmonija. Zatoa Bog ja ocenuva situacijata kako „ dobra “. Morskite „ životni “ i „ ptici “ ḱe igraat simbolična uloga po grevot. Smrtonosnite borbi meǵu vidovite potoa ḱe mu dadat na „ moreto “ značenjeto na „smrt“ što Bog mu go dava vo ritualot na mienje na evrejskite sveštenici. Kadata što se koristi za ovaa namena ḱe go dobie imeto „ more “ vo spomen na preminuvanjeto na „Crvenoto More“, pri što i dvete raboti se pretslika na hristijanskoto krštevanje. Taka, davajḱi mu go imeto „ dzver što izleguva od moreto “ vo Otk. 13:1, Bog ja identifikuva rimokatoličkata religija i monarhijata što ja poddržuva kako sobranie na „mrtvi“ luǵe koi gi ubivaat i gi progoltuvaat svoite sosedi kako ribite vo „ moreto “. Slično na toa, orlite, jastrebite i sokolite ḱe gi progoltuvaat gulabite i gulabite, poradi grevot na Eva i Adam i mnogu pogolemiot broj nivni čovečki potomci do slavnoto Hristovo vraḱanje.

1 Mojseeva 1:22: „ I gi blagoslovi Bog, velejḱi: Bidete plodni i množete se, i napolnete gi vodite vo morinjata, i pticite neka se množat na zemjata .“

Božjiot blagoslov se ostvaruva preku množenje, vo ovoj kontekst na morskite životni i ptici, no naskoro i na čovečkite suštestva. Hristovata Crkva e povikana i da go množi brojot na svoite sledbenici, no tuka Božjiot blagoslov ne e dovolen, bidejḱi Bog povikuva, no ne prisiluva nikogo da odgovori na negovata ponuda za spasenie.

1 Mojseeva 1:23: „ I nastapi večer i nastapi utro, petti den .“

Da zabeležime deka morskiot život e sozdaden na pettiot den, so što e oddelen od sozdavanjeto na kopneniot život, poradi negovata duhovna simbolika koja se odnesuva na prvata forma na prokolnato i otpadničko hristijanstvo; koe ḱe ja pretstavuva katoličkata religija na Rim od 7 mart 321 godina, datum na usvojuvanje na lažniot paganski den za odmor, prviot den i „den na sonceto“, podocna preimenuvan vo: nedela, odnosno Gospodov den. Ova objasnuvanje e potvrdeno so pojavata na rimokatolicizmot vo tekot na 5-tiot milenium i ona na protestantizmot koj se pojavuva vo tekot na 6-tiot milenium .

 

6 -tiot den

 

1 Moj. 1:24: „ I reče Bog: „Zemjata neka proizvede živi suštestva spored negoviot rod: dobitok, lazači i zemni dzverovi spored negoviot rod!“ I stana taka .“

Šestiot den e obeležan so sozdavanjeto na kopneniot život, koj, pak, po moreto, „ proizveduva živi životni “. spored nivnite vidovi, od dobitok, od lazači i od zemni dzverovi, spored nivnite vidovi . „ Bog započnuva proces na razmnožuvanje na site ovie živi suštestva . Tie ḱe se raširat niz zemjata.“

1 Mojseeva 1:25: „ I Bog gi sozdade dzverovite zemni spored nivnite vidovi, i dobitokot spored nivnite vidovi, i sč što lazi po zemjata spored negovite vidovi. I Bog vide deka e dobro .“

Ovoj stih ja potvrduva akcijata naredena vo prethodniot. Da zabeležime ovoj pat deka Bog e sozdatelot i direktorot na ovoj kopnen životinski svet proizveden na zemjata. Kako i so onie od moreto, kopnenite životni ḱe živeat vo harmonija do vremeto na čovečkiot grev. Bog go smeta ova životinsko sozdanie za „ dobro “ vo koe se sozdavaat simbolični ulogi i toj ḱe gi koristi vo svoite proročki poraki po vospostavuvanjeto na grevot. Meǵu vlekačite, „ zmijata “ ḱe igra glavna uloga kako medium što pottiknuva grev što go koristi ǵavolot. Po grevot, životnite na zemjata ḱe se uništuvaat edni so drugi vidovi protiv drugi vidovi. I ovaa agresivnost ḱe go opravda, vo Otkrovenie 13:11, imeto „ dzver što izleguva od zemjata “, što ja označuva protestantskata religija vo nejziniot posleden status prokolnata od Boga vo kontekst na krajniot test na adventističkata vera opravdana so vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos planirano za proletta 2030 godina. Sepak, da zabeležime deka protestantizmot go nosi ova prokletstvo ignorirano od mnoštvoto od 1843 godina.

1 Mojseeva 1:26: „ I reče Bog: Da sozdademe čovek po Naš lik, po Naš lik; i da vladee nad ribite morski, nad pticite nebesni, nad dobitokot, nad celata zemja i nad site lazači što polzat po zemjata .“

Velejḱi „ Da sozdademe “, Bog go povrzuva so svoeto tvorečko delo verniot angelski svet koj e svedok na negovoto dejstvuvanje i go opkružuva poln so entuzijazam. Pod temata na razdvojuvanje , ovde, grupirani vo 6-tiot den , kopnenoto životinsko sozdavanje i ona na čovekot, koe e spomenato vo ovoj stih 26, broj na imeto Božjo, odnosno broj dobien so sobiranje na četirite hebrejski bukvi „Jod = 10 +, He = 5 +, Vav = 6 +, He = 5 = 26“; bukvi koi go sočinuvaat negovoto transliterirano ime „JaHVeH“. Ovoj izbor e ušte poopravdan bidejḱi, „ napraven po slika Božji “, „ čovekot “ Adam doaǵa simbolično da go pretstavuva vo kopnenoto sozdavanje kako slika Hristova. Bog mu go dava negoviot fizički i mentalen aspekt, odnosno sposobnosta da sudi pomeǵu dobroto i zloto, što ḱe go napravi odgovoren. Sozdaden na istiot den kako i životnite, „ čovekot “ ḱe go dobie izborot na svojata „ sličnost “: Bog ili životnoto, odnosno „ dzverot “. Sega, tokmu so toa što ḱe si dozvolat da bidat zavedeni od „edno životno“, „ zmijata “, Eva i Adam ḱe se odvojat od Boga i ḱe ja izgubat svojata „ sličnost “. Davajḱi mu na čovekot vlast nad „ vlekačite što lazat po zemjata “, Bog go pokanuva čovekot da dominira nad „zmijata“ i zatoa da ne dozvoli da bide poučen od nego. Za žal za čoveštvoto, Eva ḱe bide izolirana i odvoena od Adam koga ḱe bide zavedena i proglasena za vinovna za grevot na neposlušnosta.

Bog mu go doveruva na čovekot celoto svoe zemno sozdanie so životite što gi sodrži i sozdava vo morinjata, na zemjata i na neboto.

1 Mojseeva 1:27: „ I Bog go sozdade čovekot po svoj lik, po lik Božji go sozdade; maško i žensko gi sozdade .“

Šestiot den trae kako i drugite, 24 časa i se čini deka kreaciite na čovekot i ženata se grupirani ovde so edukativna cel da se sumira nivnoto sozdavanje. Vsušnost, Bitie 2 go prodolžuva ova sozdavanje na čovekot otkrivajḱi mnogu dejstva što verojatno bile izvršeni vo tekot na nekolku dena. Taka, prikaznata od ova poglavje 1 dobiva normativen karakter otkrivajḱi gi simboličnite vrednosti što Bog sakal da im gi dade na prvite šest dena od sedmicata.

Ovaa nedela e ušte posimbolična po toa što go prikažuva Božjiot plan za spasenie. „Čovekot“ go simbolizira i prorokuva Hristos, a „ženata“ ja simbolizira „Izbranata Crkva“ što ḱe bide podignata od nego. Pokraj toa, pred grevot, vistinskoto vreme nema nikakva važnost bidejḱi vo sostojbata na sovršenstvo, vremeto ne se broi, a odbrojuvanjeto na „6.000 godini“ ḱe započne vo prvata prolet obeležana so prviot čovečki grev. Vo sovršena regularnost, noḱite od 12 časa i denovite od 12 časa se sledat edna po druga kontinuirano. Vo ovoj stih, Bog go naglasuva sličnosta na čovekot sozdaden vo soglasnost so negoviot sopstven lik. Adam ne e slab; toj e poln so sila i e sozdaden sposoben da se sprotivstavi na iskušenijata na ǵavolot.

1 Mojseeva 1:28: „ I gi blagoslovi Bog, i im reče Bog: Bidete plodni i množete se, napolnete ja zemjata i potčinete ja, i vladejte nad ribite morski, i nad pticite nebesni, i nad sekoe živo suštestvo što se dviži po zemjata .“

Porakata e upatena od Boga do celoto čoveštvo, za koe Adam i Eva se originalni modeli. Kako i životnite, tie se blagosloveni i ohrabreni da se razmnožuvaat so cel da se razmnožuvaat čovečkite suštestva. Čovekot dobiva od Boga vlast nad životinskite suštestva, što znači deka ne smee da dozvoli da bide dominiran od niv, od sentimentalnost i emocionalna slabost. Toj ne smee da im našteti, tuku da živee vo harmonija so niv. Ova, vo kontekstot što prethodi na prokletstvoto na grevot.

1 Mojseeva 1:29: „ I Bog reče: „Ete, vi dadov sekakov bilka što dava seme, što e po celata zemja, i sekoe drvo, vo koe ima plod od drvo što dava seme; toa ḱe vi bide hrana .“

Vo svoeto sozdavanje na rastenijata, Bog ja otkriva seta svoja dobrina i velikodušnost so množenje na brojot na seminja od sekoj vid rastenie, ovošni drvja, žitarki, bilki i zelenčuk. Bog mu nudi na čovekot model na sovršena ishrana što promovira dobro fizičko i mentalno zdravje povolno za celiot organizam i čovečkata duša, sč ušte denes kako vo vremeto na Adam. Ovaa tema e pretstavena od Boga ušte od 1843 godina kako baranje za negovite izbranici i dobiva ušte pogolemo značenje vo našite posledni denovi koga hranata e žrtva na hemijata, ǵubrivata, pesticidite i drugite što go uništuvaat životot namesto da go promoviraat.

1 Mojseeva 1:30: „ A na site zemni dzverovi, i na sekoja ptica nebesna, i na sč što lazi po zemjata, vo koe ima život, im dadov sekakov zelen bil za hrana. I taka stana .“

Ovoj stih go pretstavuva klučot što ja opravduva možnosta za ovoj harmoničen život. Site živi suštestva se vegani, pa zatoa nemaat pričina da si naštetuvaat edni na drugi. Po grevot, životnite najčesto ḱe se napaǵaat edni so drugi za hrana, a potoa smrtta ḱe gi pogodi site na eden ili drug način.

1 Mojseeva 1:31: „ I vide Bog sč što beše napravil, i ete, beše mnogu dobro. I nastapi večer i nastapi utro - šesti den .“

Na krajot od 6-tiot den , Bog e zadovolen so svoeto sozdanie koe, so prisustvoto na čovekot na zemjata, ovoj pat e oceneto kako „ mnogu dobro “, dodeka bilo „ dobro “ samo na krajot od 5-tiot den .

Božjata namera da gi odvoi prvite 6 dena od sedmicata od 7-miot e demonstrirana so nivnoto grupiranje vo ova poglavje 1 od Bitie. Na ovoj način, toj ja podgotvuva strukturata na 4-tata zapoved od svojot božestven zakon, koja ḱe im ja pretstavi vo nivno vreme na Evreite oslobodeni od egipetskoto ropstvo. Od Adam, čovečkite suštestva imale 6 dena od 7, sekoja nedela, za da se posvetat na svoite zemski zanimanja. Za Adam, rabotite započnale dobro, no otkako bile sozdadeni od nego, ženata, negovata „ pomošnička “ dadena od Boga, ḱe vnese grev vo zemnoto sozdanie kako što ḱe otkrie Bitie 3. Od ljubov kon svojata sopruga, Adam, pak, ḱe go jade zabranetiot plod i celiot par ḱe se najde pogoden od prokletstvoto na grevot. Vo ova dejstvo, Adam go prorokuva Hristos, koj ḱe dojde da ja spodeli i plati namesto nego vinata na negovata sakana Izbrana Crkva. Negovata smrt na krstot, vo podnožjeto na planinata Golgota, ḱe go iskupi storeniot grev i, pobeduvajḱi go grevot i smrtta, Isus Hristos ḱe go dobie pravoto da im dozvoli na svoite izbranici da imaat korist od negovata sovršena pravda. Na toj način, Toj može da im ponudi večen život izguben od vremeto na Adam i Eva. Izbranite ḱe vlezat zaedno vo isto vreme vo ovoj večen život na početokot na 7-miot milenium , togaš ḱe se ispolni proročkata uloga na sabotata. Taka, možete da razberete zošto ovaa tema za ostatokot od 7-miot den e pretstavena vo vtorata glava od Bitie, odvoena od prvite 6 dena grupirani zaedno vo prvata glava.

 

Bitie 2

 

Sedmiot den

 

1. Mojseeva 2:1: „ Taka bea završeni neboto i zemjata, i celata nivna vojska .“

Prvite šest dena se oddeleni od „ sedmiot “ zatoa što Božjoto tvorečko delo na zemjata i neboto završuva. Ova važeše za postavuvanjeto na temelite na životot sozdaden vo prvata nedela, no ušte poveḱe za 7000 godini što isto taka gi prorokuva. Prvite šest dena najavuvaat deka Bog ḱe raboti vo nevolji soočuvajḱi se so ǵavolskiot tabor i negovite destruktivni dejstva 6000 godini. Negovoto delo ḱe se sostoi vo privlekuvanje na svoite izbranici kon sebe za da gi izbere od site čovečki suštestva. Toj ḱe im dade razni dokazi za svojata ljubov i ḱe gi zadrži onie što go sakaat i go odobruvaat vo site negovi aspekti i vo site oblasti. Zašto onie što nema da go storat ova ḱe se priklučat na prokolnatiot tabor na ǵavolot. Spomenatata „ vojska “ gi označuva živite sili na dvata tabora što ḱe se sprotivstavat i ḱe se borat edni protiv drugi na „ zemjata “ i na „ nebesata “ kade što gi simboliziraat „ dzvezdite na neboto “. I ovaa borba za selekcija ḱe trae 6000 godini.

1. Mojseeva 2:2: „ I na sedmiot den Bog go završi deloto Svoe, što go sozdade, i se odmori na sedmiot den od celoto svoe delo, što go sozdade .“

Na krajot od prvata nedela od zemnata istorija, Božjiot odmor uči prva lekcija: Adam i Eva sč ušte ne zgrešile; što ja objasnuva možnosta Bog da doživee vistinski odmor. Zatoa, Božjiot odmor e usloven od otsustvoto na grev vo negovite sozdanija.

Vtorata lekcija e posuptilna i e skriena vo proročkiot aspekt na ovoj „ sedmi den “, koj e slika na „ sedmiot “ milenium od golemiot proekt za spasenie programiran od Boga.

Vleguvanjeto vo „ sedmiot “ milenium, narečen „ iljada godini “ vo Otkrovenie 20:4-6-7, ḱe go označi završuvanjeto na izborot na izbranite. A za Boga i negovite izbranici, spaseni živi ili voskresnati, no site proslaveni, dobieniot odmor ḱe bide posledica na Božjata pobeda vo Isus Hristos nad site negovi neprijateli. Vo hebrejskiot tekst, glagolot „ odmori “ e „šavat“ od istiot koren kako i zborot „ sabat “.

1. Mojseeva 2:3: „ I go blagoslovi Bog sedmiot den i go osveti, zašto vo nego se odmori od site dela Svoi, što gi sozdade i sozdade .“

Zborot sabota ne e spomenat, no negovata slika veḱe se naoǵa vo osvetuvanjeto na „ sedmiot den “. Razberete ja, togaš, pričinata za ova osvetuvanje od Boga. Taa go prorokuva momentot koga negovata žrtva vo Isus Hristos ḱe ja dobie svojata konečna nagrada: sreḱata da bidat opkruženi so site negovi izbranici koi vo svoeto vreme svedočele za svojata vernost vo mačeništvo, stradanje, lišuvanje, najčesto, duri i do smrt. I na početokot na „ sedmiot “ milenium, site tie ḱe bidat živi i poveḱe nema da mora da se plašat od smrtta. Za Boga i negoviot veren tabor, možeme li da zamislime pričina za pogolem „ odmor “ od ova? Bog poveḱe nema da gi gleda onie što go sakaat kako stradaat, poveḱe nema da mora da go deli nivnoto stradanje; tokmu ovoj „ odmor “ go slavi sekoj „ sedmi den sabota “ od našite večni nedeli. Ovoj plod na negovata konečna pobeda ḱe bide dobien so pobedata na Isus Hristos nad grevot i smrtta. Vo nego, na zemjata i meǵu drugite luǵe, toj izvrši delo koe e edvaj poverlivo: toj ja zede smrtta vrz sebe za da go sozdade svojot izbran narod, a sabotata mu objavi na čoveštvoto ušte od Adam deka ḱe go pobedi grevot za da im ja ponudi svojata pravednost i večen život na onie koi go sakaat i mu služat verno; nešto što Otk. 6:2 go proglasuva i potvrduva: „ Poglednav, i ete, bel konj. I onoj što sedeše na nego imaše lak, i mu beše dadena kruna, i toj izleze pobeduvajḱi i za da pobedi .“

Vleguvanjeto vo sedmiot milenium go označuva vleguvanjeto na izbranite vo Božjata večnost, poradi što, vo ovaa božestvena prikazna, sedmiot den ne e zatvoren so izrazot „ bi večer, bi utro, bi... den “. Vo svojata Apokalipsa dadena na Jovan, Hristos ḱe go povika ovoj sedmi milenium i ḱe otkrie deka toj isto taka ḱe bide sostaven od „ iljada godini “ spored Otkrovenie 20:2-4, kako prvite šest što mu prethodea. Toa ḱe bide vreme na nebesen sud vo koj izbranite ḱe mora da im sudat na mrtvite od prokolnatiot logor. Zatoa, seḱavanjeto na grevot ḱe se održuva vo ovie posledni „ iljada godini “ od golemata sabota prorokuvana sekoj vikend. Samo posledniot sud ḱe ovozmoži da se stavi kraj na mislata za grevot koga, na krajot od sedmiot milenium, site padnati ḱe bidat uništeni vo „ ognenoto ezero na vtorata smrt “.

 

 

Bog dava objasnuvanja za negovoto zemno sozdavanje

Predupreduvanje: Zabludenite luǵe seat somnež prezentirajḱi go ovoj del od Bitie 2 kako vtoro svedoštvo što bi go pobilo izveštajot od Bitie 1. Ovie luǵe ne go razbrale narativniot metod što go koristel Bog. Vo Bitie 1, toj gi pretstavuva prvite šest dena od negovoto sozdavanje vo celina. Potoa, od Bitie 2:4, toj se vraḱa za da dade dopolnitelni detali za odredeni temi što ne se objasneti vo Bitie 1.

1. Mojseeva 2:4: „ Toa se početocite na neboto i zemjata koga bea sozdadeni .“

Ovie dopolnitelni objasnuvanja se apsolutno neophodni bidejḱi temata za grevot mora da dobie svoi objasnuvanja. I kako što vidovme, ovaa tema za grevot e seprisutna vo formite što Bog im gi dal na svoite zemni i nebesni dostignuvanja. Konstrukcijata na sedumdnevnata nedela e sama po sebe nositel na mnogu misterii što samo vremeto ḱe im gi otkrie na Hristovite izbranici.

1. Mojseeva 2:5: „ Koga Gospod Bog gi sozdade zemjata i neboto, sč ušte nemaše polsko grmuše na zemjata, nitu pak beše izniknalo polsko rastenie, zašto Gospod Bog ne beše puštil dožd na zemjata, nitu pak imaše čovek da ja obrabotuva zemjata .“

Zabeležete go pojavuvanjeto na imeto „ JaHve “, so koe Bog se imenuval sebesi na baranje na Mojsej spored Izlez 3:14-15. Mojsej go napišal ova otkrovenie pod diktat na Boga kogo go narekol „ JaHve “. Božestvenoto otkrovenie ovde go zema svojot istoriski izvor od egzodusot od Egipet i sozdavanjeto na nacijata Izrael.

Zad ovie navidum logični detali ležat prorokuvani idei. Bog zboruva za rastot na rastitelniot svet, „ grmuški i bilki od poleto “, na koi dodava „ dožd “ i prisustvoto na „ čovek “ koj ḱe ja „ obrabotuva počvata “. Vo 1656 godina, po grevot na Adam, vo Bitie 7:11, „ doždot “ na „ potopot “ ḱe go uništi rastitelniot svet, „ grmuškite i bilkite od poleto “, kako i „ čovekot “ i negovite „ posevi “ poradi intenziviranjeto na grevot.

1. Mojseeva 2:6: „ No, od zemjata se krevaše magla i ja navodnuvaše celata površina na zemjata .“

Pred da go uništi ili pred grevot, Bog predizvikuva zemjata da bide „posipana so magla po celata nejzina površina “. Dejstvoto e nežno i efikasno i odgovara na bezgrešniot, slaven i sovršeno čist život. Po grevot, neboto ḱe isprati razorni buri i porojni doždovi kako znak na svoeto prokletstvo.

Formiranjeto na čovekot

1. Mojseeva 2:7: „ I Gospod Bog go sozdade čovekot od prav zemjen i mu duvna vo nozdrite zdiv životen; i čovekot stana živo suštestvo .“

Sozdavanjeto na čovekot se zasnova na novo oddeluvanje : ona na „ zemniot prav “, od koj del se zema za da se formira život sozdaden po Božjiot lik. Vo ova dejstvo, Bog go otkriva svojot plan da dobie i na krajot da izbere izbrani od zemsko poteklo koi ḱe gi napravi večni.

Koga Bog go sozdava, čovekot e predmet na posebno vnimanie od negoviot Tvorec. Zabeležete deka toj go „ formira “ od „ zemniot prav “ i ova edinstveno poteklo go prorokuva negoviot grev, negovata smrt i negovoto vraḱanje vo sostojba na „ prav “. Ova božestveno dejstvo e sporedlivo so ona na „ grnčar “ koj oblikuva „ glinest sad “; slika što Bog ḱe ja tvrdi vo Jer. 18:6 i Rim. 9:21 . Pokraj toa, životot na „ čovekot “ ḱe zavisi od negoviot „ zdiv “ što Bog go vdišuva vo negovite „ nozdri “. Zatoa, navistina e belodrobniot „ zdiv “, a ne duhovniot zdiv za koj mnogumina mislat. Site ovie detali se otkrivaat za da nč potsetat kolku e krevok životot na čovekot, zavisen od Boga za negovoto prodolžuvanje. Toj ostanuva plod na trajno čudo zatoa što životot se naoǵa samo vo Boga i samo vo nego. So negovata božestvena volja „ čovekot stanal “ živo suštestvo .“ Ako životot na dobar ili loš čovek e prodolžen, toa e samo zatoa što Bog go dozvoluva toa. I koga smrtta ḱe go pogodi, sč ušte e negovata odluka vo prašanje.

Pred grevot, Adam bil sozdaden sovršen i nevin, poseduvajḱi moḱna vitalnost i vleguvajḱi vo večen život, opkružen so večni nešta. Samo oblikot na negovoto sozdavanje ja pretskažuva negovata užasna sudbina.

1. Mojseeva 2:8: „ Potoa Gospod Bog zasadi gradina kon istok vo Eden, i tamu go smesti čovekot kogo go sozdade .“

Gradinata e slika na idealnoto mesto za čovekot, koj tamu gi naoǵa site svoi hranlivi i volšebni vizuelni elementi; prekrasni cveḱinja koi ne veneat i nikogaš ne go gubat svojot miris na prijatni mirisi množeni do beskonečnost. Ovaa hrana što se nudi vo gradinata ne go gradi negoviot život, koj, pred grevot, ne zavisi od hranata. Zatoa, čovekot ja konsumira hranata edinstveno za negovo zadovolstvo. Preciznosta „ Bog zasadi gradina “ svedoči za negovata ljubov kon svoeto sozdanie. Toj stanuva gradinar za da mu go ponudi na čovekot ova prekrasno mesto za živeenje.

Zborot Eden znači „gradina na zadovolstva“, i zemajḱi go Izrael kako centralna referentna točka, Bog go locira ovoj Eden istočno od Izrael. Za svoite „zadovolstva“, čovekot e smesten vo ovaa prekrasna gradina od Boga, negoviot Tvorec.

Bitie 2:9: „ Jahve “ I od zemjata Bog napravi da izrasne sekoe drvo prijatno za gledanje i dobro za jadenje: drvoto na životot i srede gradinata , i drvoto za poznavanje na dobroto i zloto .

Karakteristikata na gradinata e prisustvoto na ovošni drvja koi nudat „gotovi za jadenje“ plodovi so poveḱekratni slatki i šeḱerni vkusovi. Site tie se tamu edinstveno za zadovolstvo na Adam, sč ušte sam.

Vo gradinata ima i dve drvja so dijametralno sprotivni karakteristiki: „drvoto na životot “ koe go zazema centralnoto mesto, „ vo sredinata na gradinata “. Na ovoj način, gradinata i nejzinite raskošni prinosi se celosno povrzani so nea. Vo nejzina blizina e „drvoto na poznavanjeto na dobroto i zloto “. Veḱe vo nejzinoto označuvanje, zborot „ zlo “ go prorokuva pristapot do grevot. Potoa možeme da razbereme deka ovie dve drvja se sliki na dvata tabora što ḱe se soočat eden so drug na zemjata na grevot: taborot na Isus Hristos, pretstaven preku „ drvoto na životot “, protiv taborot na ǵavolot koj, kako što pokažuva imeto na „drvoto “, go poznaval ili iskusil, posledovatelno, „ dobroto “ od negovoto sozdavanje do denot koga „ zloto “ go nateral da vleze vo bunt protiv svojot Sozdatel; ona što Bog go narekuva „grešenje protiv nego“. Ve potsetuvam deka ovie principi na „ dobro i zlo “ se dvata izbora ili dva možni sprotivni ekstremni plodovi što gi proizveduva celosnata sloboda na „ živo suštestvo “. Da ne go storel toa prviot angel, drugite angeli sč ušte ḱe se pobunele, kako što veḱe dokaža zemnoto iskustvo na čovečkoto odnesuvanje.

Vo site darežlivi prinosi od gradinata što Bog gi podgotvil za Adam, postoi ova drvo „ na poznavanjeto na dobroto i zloto “ koe e tamu za da ja testira vernosta na čovekot. Ovoj termin „ znaenje “ mora dobro da se razbere zatoa što za Bog glagolot „ da se znae “ dobiva ekstremno značenje na doživuvanje na „ dobro ili zlo “ koe ḱe se temeli na dela na poslušnost ili neposlušnost. Drvoto od gradinata e samo materijalna poddrška na testot na poslušnosta, a negoviot plod prenesuva zlo samo zatoa što Bog mu ja dal ovaa uloga pretstavuvajḱi go kako zabrana. Grevot ne e vo plodot, tuku vo faktot deka se jade znaejḱi deka Bog go zabranil.

1. Moj. 2:10: „ Reka izviraše od Eden za da ja navodnuva gradinata, a ottamu se deleše na četiri potoci .“

nova poraka za razdvojuvanje , isto kako što rekata što izleguva od Eden se deli na „ četiri granki “, ovaa slika go prorokuva raǵanjeto na čoveštvoto čii potomci ḱe se širat univerzalno, ili do četirite kardinalni točki, ili do četirite nebesni vetrovi, po celata zemja. „ Rekata “ e simbol na eden narod, vodata e simbol na čovečkite životi. So ovaa podelba „ na četiri granki “, rekata što izleguva od Eden ḱe ja širi svojata voda na životot po celata zemja i ovaa ideja ja prorokuva Božjata želba da go proširi svoeto znaenje po celata nejzina površina. Negoviot plan ḱe se ostvari spored Bitie 10 so razdvojuvanjeto na Noe i negovite tri sina po završuvanjeto na potopot. Ovie svedoci na potopot ḱe go prenesuvaat od generacija na generacija seḱavanjeto na strašnata božestvena kazna.

Ne go znaeme vizuelniot izgled na zemjata pred potopot, no pred razdeluvanjeto na narodite, naselenata zemja mora da se pojavuvala kako eden kontinent navodnuvan samo od ovoj izvor na voda što izviral od Edemskata gradina. Segašnite vnatrešni morinja ne postoele i tie se posledica na potopot što ja pokril celata zemja edna godina. Do potopot, celiot kontinent bil navodnuvan od ovie četiri reki, a nivnite pritoki distribuirale sveža voda po celata površina na suvata zemja. Za vreme na potopot, Gibraltarskiot tesnec i onoj na Crvenoto More se srušile, so što se podgotvilo formiranjeto na Sredozemnoto More i Crvenoto More, napadnato od solenata voda na okeanite. Znajte deka na novata zemja kade što Bog ḱe go vospostavi svoeto carstvo, nema da ima more spored Otkrovenie 21:1, bidejḱi nema da ima poveḱe smrt. Podelbata e posledica na grevot, a negovata najintenzivna forma ḱe bide kazneta od razornite vodi na potopot. Čitajḱi ja ovaa poraka, samo vo nejziniot proročki aspekt, „ četirite granki “ na rekata označuvaat četiri narodi što go karakteriziraat čoveštvoto.

1. Mojseeva 2:11: „ Imeto na prvata e Fison; taa e taa što ja opkružuva celata zemja Avila, kade što ima zlato .“

Imeto na prvata reka narečena Pišon ili Fison znači: izobilstvo na voda. Oblasta kade što se naoǵal Edemot zasaden od Boga mora da bila tamu kade što izvirale denešnite Tigar i Eufrat; za Eufrat na planinata Ararat i za Tigar na Bik. Na istok i vo sredinata na Turcija sč ušte se naoǵa ogromnoto ezero Van, koe pretstavuva ogromen rezervat na sveža voda. So svojot božestven blagoslov, izobilnata voda ja favorizirala ekstremnata plodnost na Božjata gradina. Zemjata Avila, poznata po svoeto zlato, spored nekoi se naoǵala na severoistok od denešna Turcija. Se protegala do bregot na denešna Gruzija. No, ova tolkuvanje pretstavuva problem bidejḱi spored 1. Mojseeva 10:7, „ Avila “ e „ sin na Kuš “ . „ sin na Ham “ i se odnesuva na Etiopija koja se naoǵa južno od Egipet. Ova me naveduva da ja lociram ovaa zemja „Havila “ vo Etiopija, ili vo Jemen, kade što se naoǵale rudnicite za zlato, koi kralicata od Sava mu gi ponudila na carot Solomon.

1. Mojseeva 2:12: „ Zlatoto na taa zemja e čisto; tamu se naoǵaat i bdelium i oniks .“

„ Zlatoto “ e simbol na verata, a Bog prorokuva za Etiopija čista vera. Taa veḱe ḱe bide edinstvenata zemja vo svetot što go začuvala religioznoto nasledstvo na kralicata od Saba po nejziniot prestoj kaj carot Solomon. Da dodademe i na nejzinata korist deka, vo svojata nezavisnost začuvana vo tekot na vekovite na religiozna temnina što gi karakteriziraše narodite na „hristijanska“ Zapadna Evropa, Etiopjanite ja zadržale hristijanskata vera i ja praktikuvale vistinskata sabota dobiena preku sredbata so Solomon. Apostol Filip go krstil prviot etiopski hristijanin, kako što e otkrieno vo Dela 8:27 do 39. Toj bil evnuh-sluga na kralicata Kandakija, a celiot narod ja primil negovata religiozna pouka. Drug detalj svedoči za blagoslovot na ovoj narod: Bog gi zaštitil od nivnite neprijateli preku voinstvenata akcija što dobrovolno ja prezel i odlučil poznatiot moreplovec Vasko de Gama.

Potvrduvajḱi ja crnata boja na kožata na Etiopjanite, „ oniksot “ e „crn“ po boja i e sostaven od silicium dioksid; dopolnitelno bogatstvo za ovaa zemja; bidejḱi negovata upotreba vo proizvodstvoto na tranzistori go pravi osobeno cenet denes.

1. Mojseeva 2:13: „ Imeto na vtorata reka e Gion; istata e taa što ja opkružuva celata zemja Kuš .“

Da gi zaboravime „rekite“ i da gi stavime na nivno mesto narodite što tie gi simboliziraat. Ovoj vtor narod „ ja opkružuva zemjata Kuš “, odnosno Etiopija. Potomcite na Sem ḱe se razvijat na zemjata Arabija i sč do Persija. Vsušnost, taa ja opkružuva teritorijata na Etiopija, zatoa može da se simbolizira i označi so imeto na „ rekata “ „ Gion “. Vo našite posledni denovi, ovaa okolina e „muslimanska“, religijata na Arabija i Persija. Taka, konfiguracijata na početokot na sozdavanjeto se reproducira na krajot na vremeto.

1. Mojseeva 2:14: „ Tretata reka e Hidekel; taa teče istočno od Asirija. Četvrtata reka e Eufrat .“

„ Hidekel “ znači „reka Tigar“, a označeniot narod bi bil Indija simbolizirana so „bengalskiot tigar“; Azija i nejzinata istočna civilizacija lažno označeni kako „žolta rasa“ zatoa se prorečeni i zagriženi i navistina se naoǵaat „ istočno od Asirija “. Vo Dan. 12, Bog go upotrebil simbolot na ovaa „ reka “ „Tigar“ što jade luǵe za da go ilustrira adventističkoto iskušenie što se slučilo pomeǵu 1828 i 1873 godina, poradi mnoštvoto duhovni smrti što gi predizvikala.

Imeto „ Eufrat “ znači: cveten, ploden. Vo proroštvoto od Otkrovenieto, „ Eufrat “ ja simbolizira Zapadna Evropa i nejzinite izrastoci, Amerika i Avstralija, koi Bog gi pretstavuva kako dominirani od rimskiot papski religiozen režim, koj toj go imenuva so negoviot grad „ Golemiot Vavilon “. Ovaa loza na Noe ḱe bide onaa na Jafet, koja se protega na zapad kon Grcija i Evropa, a na sever kon Rusija. Evropa beše počvata kade što hristijanskata vera gi doživea site svoi dobri i loši slučuvanja po nacionalniot pad na Izrael; pridavkite „cveten, ploden“ se opravdani i spored znakot, sinovite na Lija, nesakanite ženi, ḱe bidat pobrojni od onie na Rahela, ženata što Jakov ja sakaše.

Dobro e vo ovaa poraka da se najde potsetnik deka i pokraj site nivni posledni religiozni podelbi, ovie četiri vida zemski civilizacii go imale istiot Bog sozdatel kako Tatko, za da go opravdaat svoeto postoenje.

1. Mojseeva 2:15: „ Gospod Bog go zede čovekot i go smesti vo Edemskata gradina za da ja obrabotuva i da ja čuva .“

Bog mu nudi na Adam zanimanje koe se sostoi od „ obrabotka i čuvanje “ na gradinata. Formata na ova odgleduvanje ni e nepoznata, no se izvršuvalo bez nikakov zamor pred grevot. Slično na toa, bez nikakov oblik na agresija vo celoto sozdanie, negovoto čuvanje bilo poednostaveno do krajnost. Sepak, ovaa uloga na čuvar podrazbirala postoenje na opasnost koja naskoro ḱe dobie realen i precizen aspekt: ǵavolskoto zaveduvanje na čovečkata misla vo istata ovaa gradina.

1. Mojseeva 2:16: „ I Gospod Bog mu zapoveda na čovekot, velejḱi: „Od sekoe drvo vo gradinata možeš slobodno da jadeš! “

Množestva ovošni drvja mu se slobodno dostapni na Adam. Bog mu obezbeduva poveḱe od samo negovite potrebi, koi se sostojat od zadovoluvanje na negovite želbi za hrana so različni vkusovi i aromi. Božjata ponuda e ugodna, no toa e samo prviot del od „ zapovedta “ što mu ja dava na Adam. Vtoriot del od ovaa „ zapoved “ doaǵa podocna.

1. Mojseeva 2:17: „ No, od drvoto na poznanieto na dobroto i zloto ne jadete, zašto vo denot koga ḱe jadete od nego, sigurno ḱe umrete .“

Spored Božjiot „ nalog “, ovoj del e mnogu seriozen, bidejḱi zakanata što se pretstavuva ḱe bide nepopustlivo primeneta štom neposlušnosta, plodot na grevot, ḱe bide konzumirana i ostvarena. I ne zaboravajte, za da se ostvari proektot za univerzalno rešavanje na grevot, Adam ḱe mora da padne. Za podobro da razbereme što ḱe se sluči, da se potsetime deka Adam e sč ušte sam koga Bog go predupreduva prezentirajḱi ja svojata „ naredba “ da ne jade od „drvoto na poznanieto na dobroto i zloto “, odnosno da ne se hrani so ideite na ǵavolot. Pokraj toa, vo kontekst na večniot život, Bog moral da mu objasni što znači „da umre“. Bidejḱi zakanata e tamu, vo ova „ ḱe umreš “. Nakratko, Bog mu nudi na Adam šuma, no mu zabranuva edno drvo. I za nekoi luǵe ovaa edinstvena zabrana e nepodnosliva; togaš drvoto ja krie šumata, kako što uči pogovorkata. Jadenjeto od „drvoto na poznanieto na dobroto i zloto “ znači hranenje so učenjata na ǵavolot, koj veḱe e oživean od duh na bunt protiv Boga i negovata pravda. Zašto zabranetoto „drvo “ postaveno vo gradinata e slika na negovata ličnost, isto kako što „drvoto na životot “ e slika na likot Isus Hristos.

1. Moj. 2:18: „ Jehova Bog reče: „Ne e dobro čovekot da bide sam; ḱe mu napravam pomošnik dostoen za nego .“

Bog gi sozdal zemjata i čovekot za da ja otkrie svojata dobrina i zloto na ǵavolot. Negoviot plan za spasenie ni se otkriva vo rabotite što sledat. Za da razberete, znajte deka čovekot ja igra ulogata na samiot Bog, koj go tera da razmisluva, da dejstvuva i da zboruva kako što samiot razmisluva, dejstvuva i zboruva. Ovoj prv Adam e proročka slika na Hristos, kogo Pavle ḱe go pretstavi kako noviot Adam.

Za da se otkrie zlobata na ǵavolot i Božjata dobrina, potrebno e Adam da zgreši za zemjata da bide dominirana od ǵavolot i negovite zlobni dela da bidat univerzalno otkrieni. Poimot za dvojkata postoi samo na zemjata sozdadena za grev, bidejḱi duoto formirano na ovoj način e tamu od duhovna pričina što go prorokuva odnosot na božestveniot Hristos so negovata Nevesta koja gi naznačuva svoite izbranici. Izbranata mora da znae deka taa e i žrtva i korisnik na planot za spasenie proektiran od Boga; taa e žrtva na grevot što mu e neophoden na Boga za da može konečno da go osudi ǵavolot, i korisnik na negovata spasonosna blagodat zatoa što, svesen za svojata odgovornost za postoenjeto na grevot, samiot ḱe ja plati cenata na iskupuvanjeto na grevot vo Isus Hristos. Taka, na početokot, Bog smetal deka osamenosta ne e dobra i negovata potreba za ljubov bila tolku golema što bil podgotven da plati skapa cena za da ja dobie. Ova drugarstvo, ova vis-ŕ-vis, koe ovozmožuva spodeluvanje, Bog go narekuva „ pomoš “ i čovekot ḱe go iskoristi terminot koga ḱe go povika svojot ženski čovečki pandan. Vsušnost, pomoš, taa ḱe go natera da padne i ḱe go vovleče vo grev preku ljubovta. No, ovaa ljubov na Adam kon Eva e po slika na ljubovta na Hristos kon negovite izbrani pronajdeni grešnici, odnosno dostojni za večna smrt.

1. Mojseeva 2:19: „ I od zemjata gi sozdade Gospod Bog site polski dzverovi i site ptici nebesni, i gi dovede pri Adam za da vidi kako ḱe gi nareče. I kako što ḱe go nareče Adam sekoe živo suštestvo, toa mu beše imeto .“

Povisokiot e toj što mu dava ime na ona što e ponisko od nego. Bog si go dal svoeto ime i davajḱi mu go ova pravo na Adam, toj na toj način ja potvrduva dominacijata na čovekot nad sč što živee na zemjata. Vo ovoj prv oblik na zemno sozdavanje, vidovite na životnite od poleto i pticite nebesni se namaluvaat i Bog gi doveduva kaj Adam, isto kako što ḱe gi vodi vo parovi kaj Noe pred potopot.

1. Mojseeva 2:20: „ I čovekot im dade iminja na site goveda, na pticite nebesni i na site polski dzverovi; no za čovekot ne se najde pomošnik pogoden za nego .“ Takanarečenite praistoriski čudovišta bea sozdadeni po grevot za da se zasilat posledicite od božestvenoto prokletstvo što ḱe ja pogodi celata zemja, vklučitelno i moreto. Vo vremeto na nevinost, životinskiot svet beše sostaven od „ goveda “ korisni za čovekot, „ pticite nebesni “ i „ polskite dzverovi “, ponezavisni. No, vo ovaa prezentacija, toj ne pronašol čovečki ekvivalent bidejḱi sč ušte ne postoi.

1. Mojseeva 2:21: „ Togaš Gospod Bog predizvika dlabok son vrz Adam, i toj zaspa; i zede edno od negovite rebra i go zatvori mesoto namesto nego .“

Formata dadena na ovaa hirurška operacija dopolnitelno go otkriva spasonosniot proekt. Vo Mihail, Bog se eliminira od neboto, toj si zaminuva i se odvojuva od svoite dobri angeli, što e norma na „ dlabokiot son “ vo koj e potonat Adam. Vo Isus Hristos roden vo telo, božestvenoto rebro se otstranuva i po negovata smrt i voskresenie, vrz negovite dvanaeset apostoli, toj go sozdava svojot „ pomošnik “, od kogo go zel telesniot aspekt i svoite grevovi i na kogo mu go dava svojot „Svet Duh“. Duhovnoto značenje na ovoj zbor „ pomošnik “ e golemo zatoa što ě dava na negovata Crkva, na negoviot Izbranik, uloga na „ pomošnik “ vo negovoto ostvaruvanje na planot na spasenieto i globalnoto univerzalno rešavanje na grevot i sudbinata na grešnicite.

1. Mojseeva 2:22: „ I Gospod Bog napravi žena od rebroto što go zede od čovekot, i ja dovede kaj čovekot .“

Taka, formiranjeto na ženata go prorokuva ona na Hristoviot Izbranik. Zašto so doaǵanjeto vo telo, Bog ja formira svojata verna crkva, žrtva na nejzinata telesna priroda. Za da gi spasi izbranite od teloto, Bog moraše da se oblikuva vo telo. Isto taka, poseduvajḱi večen život vo sebe, toj dojde da go spodeli so svoite izbrani.

1. Mojseeva 2:23: „ I reče Adam: „Ova e sega koska od moite koski i meso od moeto meso; ḱe se nareče žena, zašto e zemena od mažot .“

Bog dojde na zemjata za da ja prifati zemskata norma za da može da kaže za svojot Izbranik ona što Adam go kažal za negoviot ženski pandan, na kogo mu go dal imeto „ žena “. Ova e poočigledno na hebrejski bidejḱi maškiot zbor za maž, „iš“, stanuva „iša“ za ženskiot zbor za žena. Vo ovaa akcija, toj ja potvrduva svojata dominacija nad nea. No, otkako mu e odzemena, ovaa „ žena “ ḱe mu stane neophodna, kako „ rebroto “ zemeno od negovoto telo da saka da mu se vrati i da go zazeme svoeto mesto. Vo ova unikatno iskustvo, Adam ḱe gi počuvstvuva za svojata sopruga čuvstvata što majkata ḱe gi počuvstvuva za deteto što go nosi na svet otkako go nosi vo utrobata. I ova iskustvo go živee i Bog bidejḱi živite suštestva što gi sozdava okolu nego se deca što proizleguvaat od nego; što go pravi podednakvo Majka kolku i Tatko.

1. Mojseeva 2:24: „ Zatoa čovekot ḱe gi ostavi tatko si i majka si i ḱe se prilepi kon ženata svoja, i tie ḱe stanat edno telo .“

Vo ovoj stih, Bog go izrazuva svojot plan za svoite izbrani, koi čestopati ḱe mora da gi raskinat telesnite semejni vrski za da se povrzat so Izbraniot blagosloven od Boga. I ne zaboravajte deka, prvo, vo Isus Hristos, Mihail go napušti svojot status na nebesen Tatko za da dojde i da ja dobie ljubovta na svoite izbrani učenici na zemjata; ova do stepen do koj se otkaža od koristenjeto na svojata božestvena moḱ za borba protiv grevot i ǵavolot. Tuka, razbirame deka temite na odvojuvanje i zaedništvo se nerazdelni. Na zemjata, izbraniot mora da bide odvoen telesno od onie što gi saka za da vleze vo duhovna zaedništvo i da stane „edno“ so Hristos i site negovi izbranici, i negovite dobri, verni angeli.

Želbata na „ rebroto “ da se vrati na svoeto prvobitno mesto go naoǵa svoeto značenje vo seksualnoto spojuvanje na čovečkite suštestva, čin na telo i duh kade što mažot i ženata fizički formiraat edno telo.

1. Moj. 2:25: „ I mažot i negovata žena bea goli i ne se sramea .“

Fizičkata golotija ne im preči na site. Postojat sledbenici na naturizmot. I na početokot na čovečkata istorija, fizičkata golotija ne predizvikuvala „ sram “. Pojavata na „ sram “ ḱe bide rezultat na grevot, kako jadenjeto od „drvoto na poznanieto na dobroto i zloto “ da može da go otvori čovečkiot um pravejḱi go da čuvstvuva efekti dosega nepoznati i ignorirani. Vsušnost, plodot na zabranetoto drvo nema da bide avtor na ovaa promena, tuku samo sredstvo, bidejḱi onoj što gi menuva vrednostite na neštata i sovesta e Bog i samo Toj. Toj e onoj što ḱe go razbudi čuvstvoto na „ sram “ što grešnata dvojka ḱe go čuvstvuva vo svoite umovi za svojata fizička golotija, za koja nema da bide odgovorna; bidejḱi vinata ḱe bide moralna i ḱe se odnesuva samo na sprovedenata neposlušnost, zabeležana od Boga.

 

Sumirajḱi go učenjeto od Bitie 2, Bog prvo ni go pretstavi osvetuvanjeto na sedmiot den za odmor ili sabota, što go prorokuva golemiot odmor što ḱe im bide daden vo sedmiot milenium i na Boga i na negovite verni izbranici. No, ovoj odmor moraše da se dobie preku zemskata bitka što Bog ḱe ja vodi protiv grevot i ǵavolot, so toa što ḱe se otelotvori vo Isus Hristos. Zemnoto iskustvo na Adam go ilustriraše ovoj plan za spasenie zamislen od Boga. Vo Hristos, toj stana telo za da go sozdade svojot izbranik od telo, koj na krajot ḱe dobie nebesno telo slično na teloto na angelite.

 

 

 

Bitie 3

 

Odvojuvanje od grevot

 

1. Mojseeva 3:1: „ Zmijata beše polukava od site polski dzverovi što gi sozdade Gospod Bog. I ě reče na ženata: „Dali Bog reče: ‘Ne jadete od niedno drvo vo gradinata? ’“

Siromašnata „ zmija “ imala nesreḱa da bide iskoristena kako medium od naj„ lukavite “ angeli sozdadeni od Boga. Životnite, vklučuvajḱi gi i vlekačite kako što e „ zmijata “, ne zboruvale; jazikot bil osobenost na Božjiot lik daden na čovekot. Istaknuvajḱi go dobroto, ǵavolot go tera da zboruva so ženata vo vreme koga taa e odvoena od svojot soprug. Ovaa izolacija ḱe bide fatalna za nego bidejḱi vo prisustvo na Adam, ǵavolot bi imal pogolemi teškotii da go navede čovečkoto suštestvo da ne ja počituva Božjata naredba.

Isus Hristos go otkril postoenjeto na ǵavolot, kogo go označuva velejḱi vo Jovan 8:44 deka toj e „ tatko na lagata i ubiec od početokot “. Negovite zborovi imaat za cel da gi potresat čovečkite sigurnosti, a na „Da“ ili „Ne“ što gi bara Bog, toj gi dodava „no“ ili „možebi“ što gi otstranuva sigurnostite što ě davaat sila na vistinata. Naredbata dadena od Boga ja primil Adam, koj potoa ě ja prenel na svojata sopruga, no taa ne go slušnala glasot na Boga koj ja dal naredbata. Isto taka, nejzinoto somnevanje počiva na nejziniot soprug, kako: „dali razbral što mu rekol Bog?“

1. Mojseeva 3:2: „ Ženata ě reče na zmijata: „Smeeme da jademe od plodovite na drvjata vo gradinata .“

Dokazite se čini deka go poddržuvaat argumentot na ǵavolot; toj razmisluva i zboruva inteligentno. „ Ženata “ ja pravi svojata prva greška odgovarajḱi na zboruvačkata „ zmija “, što ne e normalno. Prvično, taa ja opravduva dobrinata Božja, koj im dal pravo da jadat od site drvja osven od zabranetoto.

1. Mojseeva 3: 3: „ A od plodot na drvoto što e srede gradinata, Bog reče: ne jadete od nego, nitu dopirajte go, za da ne umrete .“

Prenesuvanjeto na porakata na božestvenata zapoved od strana na Adam e očigledno vo frazata „ za da ne umreš “. Ova ne se točnite zborovi što gi kažal Bog, bidejḱi toj mu rekol na Adam: „ Denot koga ḱe jadeš od nego, sigurno ḱe umreš “. Slabeenjeto na Božjite zborovi ḱe go pottikne završuvanjeto na grevot. Opravduvajḱi ja svojata poslušnost kon Boga kako pričina za „ strav “, „ ženata “ mu nudi na ǵavolot možnost da go potvrdi ovoj „ strav “, koj, spored nego, ne e opravdan.

1. Mojseeva 3:4: „ Togaš zmijata ě reče na ženata: „Ne, sigurno nema da umrete !“

I Glavniot lažlivec se otkriva sebesi vo ovaa izjava koja e sprotivna na Božjite zborovi: „ Nema da umrete “.

1. Mojseeva 3:5: „ No Bog znae deka vo denot koga ḱe jadete od nego, ḱe vi se otvorat očite i ḱe bidete kako bogovi, znaejḱi go dobroto i zloto .“

Toj sega mora da ja opravda naredbata dadena od Boga, na koja mu pripišuva zlobna i sebična misla: Bog saka da ve drži vo podlost i inferiornost. Toj sebično saka da ve spreči da stanete kako nego. Toj go pretstavuva poznavanjeto na dobroto i zloto kako prednost što Bog saka da ja zadrži samo za sebe. No, ako postoi prednost vo poznavanjeto na dobroto, kade e prednosta vo poznavanjeto na zloto? Dobroto i zloto se apsolutni sprotivnosti kako denot i noḱta, svetlinata i temninata, a za Boga, znaenjeto se sostoi od doživuvanje ili prezemanje akcija. Vsušnost, Bog veḱe mu go dal na čovekot intelektualnoto znaenje za dobroto i zloto so toa što gi ovlastil drvjata vo gradinata i so toa što go zabranil ona što go pretstavuva „dobroto i zloto“; bidejḱi toj e simbolična slika na ǵavolot koj konkretno doživeal posledovatelno „ dobro “, a potoa „ zlo “ so toa što se pobunil protiv svojot Sozdatel.

1. Mojseeva 3:6: „I ženata, koga vide deka drvoto e dobro za jadenje, deka e prijatno za očite i deka e poželno da se napravi čovek mudar, zede od negoviot plod i jadeše; i mu dade i na svojot maž, koj beše so nea; i toj jadeše .“

Zborovite što izleguvaat od zmijata go davaat svojot efekt, somnežot isčeznuva i ženata e sč poveḱe ubedena deka zmijata ě ja kažala vistinata. Plodot ě izgleda dobar i vizuelno prijaten, no pred sč, taa go smeta za „ skapocen za otvoranje na umot “. Ǵavolot go postignuva posakuvaniot rezultat, toj samo regrutiral sledbenik na negoviot buntoven stav. I jadejḱi go zabranetoto ovošje, taa samata stanuva drvo na poznavanjeto na zloto. Ispolnet so ljubov kon svojata sopruga od koja ne e podgotven da prifati da bide razdelen , Adam pretpočita da ja spodeli nejzinata fatalna sudbina zatoa što znae deka Bog ḱe ja primeni svojata smrtna sankcija. I jadejḱi za vozvrat od zabranetoto ovošje, celiot par ḱe strada od tiranskata dominacija na ǵavolot. Sepak, paradoksalno, ovaa strasna ljubov e po slika na ona što Hristos ḱe go počuvstvuva za svojot Izbranik, soglasuvajḱi se i da umre za nea. Isto taka, Bog može da go razbere Adam.

1. Mojseeva 3:7: „I na dvajcata im se otvorija očite, i tie sfatija deka se goli; pa sošija smokvini lisja i si napravija prestilki .“

Vo toj moment, koga grevot beše konzumiran od strana na čovečkiot par, započna odbrojuvanjeto na 6000 godini planirani od Boga. Prvo, nivnata sovest e transformirana od Boga. Očite što bea odgovorni za želbata za plodot „ prijaten za pogledot “ se žrtvi na nov sud na neštata. I prednosta na koja se nadevaa i baraa se transformira vo nepovolnost, bidejḱi tie čuvstvuvaat „ sram “ za svojata golotija, koja dotogaš ne pretstavuvaše nikakov problem, nitu za niv nitu za Boga. Otkrienata fizička golotija beše samo telesen aspekt na duhovnata golotija vo koja se naoǵaše neposlušniot par. Ovaa duhovna golotija gi liši od božestvenata pravda i vo niv vleze sankcijata na smrtta, taka što otkrivanjeto na nivnata golotija beše prviot efekt od smrtta dadena od Boga. Taka, smrtta beše posledica na iskusnoto poznavanje na zloto; ona što Pavle go uči koga veli vo Rimjanite 6:23: „ zašto platata za grevot e smrt “. Za da ja pokrijat svojata golotija, buntovnite sopružnici pribegnaa kon čovečka inicijativa koja se sostoeše od „ šienje smokvini lisja “ za da napravat „ pojasi “. Ovaa akcija duhovno go pretstavuva čovečkiot obid za samoopravduvanje. „ Pojasot “ ḱe stane simbol na „ vistinata “ vo Efesjanite 6:14. „ Pojasot “ napraven od „ smokvini lisja “ od Adam zatoa e vo opozicija, simbol na lagata zad koja grešnikot se zasolnuva za da se uveri.

1. Mojseeva 3:8: „ I go čuja glasot na Gospoda, Bog, kako šeta vo gradinata vo studeniloto na denot; i Adam i negovata žena se skrija od liceto na Gospoda, Bog, meǵu drvjata vo gradinata .“

Onoj što gi ispituva uzdite i srcata znae što se slučilo i što e vo soglasnost so negoviot plan za spasenie. Ova e samo prviot čekor što ḱe mu ponudi na ǵavolot domen da gi otkrie svoite misli i svojata zlobna priroda. No, toj mora da se sretne so čovekot zatoa što ima mnogu raboti da mu kaže. Sega čovekot ne brza da se sretne so Boga, svojot Tatko, svojot Sozdatel, od kogo sega samo saka da izbega, tolku mnogu se plaši da gi čue negovite prekori. I kade može nekoj da se skrie vo ovaa gradina od Božjiot pogled? Tuka povtorno, veruvanjeto deka „ drvjata vo gradinata “ možat da go sokrijat od negovoto lice, svedoči za mentalnata sostojba vo koja padnal Adam otkako stanal grešnik.

1. Mojseeva 3:9: „ No, Gospod Bog go povika Adam i mu reče: „Kade si? “

Bog sovršeno dobro znae kade se krie Adam, no mu go postavuva prašanjeto: „ Kade si? “ za da mu podade raka za pomoš i da go privleče kon ispoved na svojot grev.

1. Mojseeva 3:10: „ A toj reče: „Go čuv tvojot glas vo gradinata i se isplašiv, bidejḱi bev gol, i se skriv .“

Odgovorot na Adam sam po sebe e priznanie za negovata neposlušnost, a Bog ḱe gi iskoristi negovite zborovi za da go dobie svojot način na prikažuvanje na iskustvoto na grevot.

1. Mojseeva 3:11: „ I Gospod Bog reče: „Koj ti kaža deka si gol? Dali si jadel od drvoto od koe ti zapovedav da ne jadeš? “

Bog saka da go prisili Adam da ja priznae svojata vina. Od eden zaklučok do drug, toj završuva jasno postavuvajḱi mu go prašanjeto: „ Dali jadeše od drvoto za koe ti rekov da ne jadeš? “

1. Mojseeva 3:12: „ A čovekot reče: „Ženata, što mi ja dade da bide so mene, taa mi dade od drvoto, i jas jadev .“

Iako vistinit, odgovorot na Adam ne e slaven. Toj go nosi belegot na ǵavolot i poveḱe ne znae kako da odgovori so da ili ne, no kako Satana, odgovara na zaobikolen način za da ne ja priznae ednostavno sopstvenata ogromna vina. Toj odi dotamu što go potsetuva Boga za svojot udel vo iskustvoto, bidejḱi mu ja dal svojata žena, prviot vinovnik, misli toj, pred nego. Najsilnata točka na prikaznata e deka sč e vistina i Bog ne e nesvesen za toa bidejḱi grevot bil neophoden vo negoviot plan. No, kade što greši e toa što sledejḱi go primerot na ženata, toj ja pokaža svojata preferencija kon nea na šteta na Boga, i toa beše negovata najgolema greška. Zašto od samiot početok, Božjiot uslov beše da se bide sakan nad sč i nad site.

1. Mojseeva 3:13: „ I Gospod Bog ě reče na ženata: „Zošto go napravi ova?“ A ženata reče: „Zmijata me izmami, i jas jadev .“

Potoa golemiot Sudija se svrtuva kon ženata obvineta od mažot i tuka povtorno odgovorot na ženata e vo soglasnost so realnosta na faktite: „ Zmijata me zavede, i jas jadev .“ Zatoa taa si dozvoli da bide zavedena i toa e nejziniot smrten grev.

1. Mojseeva 3:14: „ I Gospod Bog ě reče na zmijata: „Zatoa što go napravi toa, proklet da si meǵu site goveda i meǵu site polski dzverovi! Na stomak ḱe odiš i prav ḱe jadeš vo site denovi od svojot život !“

Ovoj pat, Bog ne ja prašuva „ zmijata “ zošto go napravila ova, bidejḱi Bog e svesen deka bil koristen kako medium od Satana, ǵavolot. Sudbinata što Bog ě ja dava na „ zmijata “ vsušnost se odnesuva na samiot ǵavol. Za „ zmijata “ primenata bila momentalna, no za ǵavolot toa bilo samo proroštvo što ḱe se ispolni po pobedata na Isus Hristos nad grevot i smrtta. Spored Otkrovenie 12:9, prvata forma na ovaa primena bila negovoto proteruvanje od nebesnoto carstvo, zaedno so zlite angeli od negoviot logor. Tie bile frleni na zemjata, koja nema da ja napuštat do svojata smrt, i iljada godini, izoliran na pustata zemja, Satanata ḱe lazi vo pravot što gi prečekuval onie što umrele poradi nego i slobodata što ja zloupotrebil. Na zemjata prokolnata od Boga, tie ḱe se odnesuvaat kako zmii, i plašlivi i pretpazlivi zatoa što bile porazeni od Isus Hristos i begaat od čovekot koj stanal niven neprijatel. Tie ḱe im naštetat na luǵeto skrieni vo nevidlivosta na nivnite nebesni tela so toa što ḱe gi svrtat edni protiv drugi.

1. Mojseeva 3:15: „ Ḱe stavam neprijatelstvo pomeǵu tebe i ženata, i pomeǵu tvoeto seme i nejzinoto seme; toa ḱe ti ja zdrobi glavata, a ti ḱe mu ja zdrobiš peticata .“

Primeneta na „zmijata“, ovaa rečenica ja potvrduva živata i nabljuduvanata realnost. Nejzinata primena na ǵavolot e posuptilna. Neprijatelstvoto pomeǵu negoviot tabor i čoveštvoto e potvrdeno i prepoznaeno. „ Semeto na ženata što ḱe mu ja smačka glavata “ ḱe bide ona na Hristos i negovite verni izbranici. Taa ḱe završi so uništuvanje na nego, no pred toa, demonite ḱe imaat večna možnost da ja „ porazat peticata “ na „ ženata “, Izbranikot na samiot Hristos, prvpat pretstaven so ovaa „ peta “. Zašto „ petata “ e potpora na čovečkoto telo kako što „ kamen-temelnikot “ e kamenot na koj e izgraden duhovniot hram Božji.

1. Mojseeva 3:16: „ Na ženata ě reče: „Ḱe gi umnožam mnogu tvoite maki vo raǵanjeto; vo maki ḱe raǵaš deca, i tvojata želba ḱe bide kon tvojot maž, a toj ḱe vladee nad tebe .“

Pred da se rodi, ženata ḱe mora da „ strada vo bremenosta “; taa ḱe „ rodi vo maki “, sč što bukvalno se slučuva i se počituva. No, i tuka, treba da se zabeleži proročkoto značenje na slikata. Vo Jovan 16:21 i Otkrovenie 12 :2 „ ženata vo makite na poroduvanjeto “ ja simbolizira Hristovata Crkva vo rimskite carski, a potoa i papskite progoni na hristijanskata era.

1. Mojseeva 3:17: „ A na Adam mu reče: „Zatoa što go posluša glasot na tvojata žena i jadeše od drvoto za koe ti zapovedav, velejḱi: ne jadete od nego, prokleta da e zemjata poradi tebe; vo taga ḱe jadeš od nea site denovi na svojot život! “

Vraḱajḱi se kaj čovekot, Bog mu go pretstavuva vistinskiot opis na negovata situacija, koja toj sramno se obiduval da ja skrie. Negovata vina e celosna, a Adam isto taka ḱe otkrie deka pred da go izbavi, na negovata smrt ḱe ě prethodat niza kletvi što ḱe gi navedat nekoi da ja pretpočitaat smrtta pred životot. Prokletstvoto na počvata e užasna rabota, a Adam ḱe go nauči toa od potta na svoeto čelo.

1. Mojseeva 3:18: „ Trnje i troski ḱe ti raǵa, a ti ḱe jadeš od polskite rastenija .“

Lesnoto odgleduvanje na Edemskata gradina e završeno, zameneto so neprestajna borba protiv kaučnata treva, „ trnjeto, trnjeto “ i plevelite što se razmnožuvaat vo počvata na zemjata. Ušte poveḱe što ova prokletstvo na počvata ḱe ja zabrza smrtta na čoveštvoto zatoa što, so naučniot „napredok“, čovekot od poslednite denovi ḱe se otrue so stavanje hemiski otrov vo počvata na svoite posevi, za da gi eliminira plevelite i štetnite insekti. Izobilstvo i lesno dostapna hrana poveḱe nema da bide dostapna nadvor od gradinata od koja ḱe bide izbrkan, zaedno so negovata sopruga, pretpočitan od Boga.

1. Mojseeva 3:19: „ So pot od liceto svoe ḱe jadeš leb, dodeka ne se vratiš vo zemjata od koja si zemen; zašto prav si ti, i vo prav ḱe se vratiš .“

Ovaa sudbina što gi snaoǵa čovečkite suštestva ja opravduva formata vo koja Bog go otkril svoeto sozdavanje i svoeto formiranje tokmu od „ zemniot prav “. Adam uči na svoj trošok i na naš od što se sostoi smrtta, kako što e predizvikana od Boga. Da zabeležime deka mrtviot čovek ne e ništo poveḱe od „ prav “ i deka nadvor od ovoj „ prav “ ne ostanuva živ duh što izleguva od ova mrtvo telo. Propovednik 9 i drugi citati go potvrduvaat ovoj status na smrtnata sostojba.

1. Mojseeva 3:20: „ A Adam ja nareče ženata svoja Eva, zašto taa stana majka na site živi .“

I ovde, Adam ja označuva svojata dominacija nad „ ženata “ davajḱi ě go svoeto ime „ Eva “ ili „Život“; ime opravdano kako osnovna realnost na čovečkata istorija. Site nie sme dalečni potomci, rodeni od Eva, zavedenata sopruga na Adam, preku koja beše preneseno prokletstvoto na smrtta i ḱe bide preneseno do slavnoto vraḱanje na Isus Hristos vo rana prolet 2030 godina.

Bitie 3:21: „ Jahve “ Bog im napravil obleki od koža na Adam i na negovata žena i gi oblekol .

Bog ne zaborava deka grevot na zemnite sopružnici bil del od negoviot plan za spasenie, koj sega ḱe dobie demonstrirana forma. Po grevot, božestvenoto prostuvanje stanuva dostapno vo imeto na Hristos, koj ḱe bide žrtvuvan i raspnat od rimskite vojnici. Vo ova dejstvo, nevino suštestvo, oslobodeno od sekakov grev, ḱe se soglasi da umre za da se iskupi , namesto niv, za grevovite na negovite verni izbranici. Od samiot početok, nevinite životni se ubivaat od Boga za nivnite „ koži “ da možat da ja pokrijat golotijata na Adam i Eva. Vo ova dejstvo, toj ja zamenuva „pravdata “ zamislena od čovečkite suštestva so onaa što negoviot plan za spasenie im ja pripišuva preku verata. „ Pravdata “ zamislena od čovekot bila samo izmamnička laga, i na nejzino mesto, Bog im pripišuva „ obleka “ simbolična za negovata avtentična „pravda“, „ pojasot na negovata vistina “, koj se temeli na dobrovolnata žrtva na Hristos i prinesuvanjeto na negoviot život za iskupuvanje na onie koi verno go sakaat.

Bitie 3:22: „ Jahve “ I reče Bog: „Ete, čovekot stana kako eden od Nas, znaejḱi go dobroto i zloto. Zatoa, sega da mu zabranime da ja ispruži rakata i da zeme od drvoto na životot, da jade i da živee večno .“

Vo Mihail, Bog im se obraḱa na svoite dobri angeli koi se svedoci na dramata što štotuku se slučila na zemjata. Toj im veli: „ Ete, čovekot stana kako eden od Nas, znaejḱi go dobroto i zloto .“ Denot pred negovata smrt, Isus Hristos ḱe go upotrebi istiot izraz vo odnos na Juda, predavnikot koj trebaše da go predade na religioznite Evrei, a potoa na Rimjanite za da bide raspnat, ova vo Jovan 6:70: „ Isus im odgovori: Ne ve izbrav li Jas vas dvanaesettemina? A eden od vas e ǵavol! “ „ nie “ vo ovoj stih stanuva „ vie “ poradi različniot kontekst, no Božjiot pristap e ist. Izrazot „ eden od nas “ se odnesuva na Satanata koj sč ušte ima sloboden pristap i slobodno dviženje vo nebesnoto carstvo Božjo meǵu site angeli sozdadeni na početokot na zemnoto sozdavanje.

Potrebata da se spreči čovekot da jade od „drvoto na životot “ beše uslov na vistinata za koja Isus dojde da svedoči, spored negovite zborovi do rimskiot prefekt Pontij Pilat. „ Drvoto na životot “ beše likot na Hristos Otkupitelot, a jadenjeto od nego značeše hranenje so negovoto učenje i celata negova duhovna ličnost, odnosno zemanje nego kako zamena i ličen spasitel. Ova beše edinstveniot uslov što možeše da go opravda jadenjeto od ova „ drvo na životot “. Silata na životot ne beše vo drvoto, tuku vo onoj kogo drvoto go simboliziraše: Hristos. Pokraj toa, ova drvo uslovuvaše večen život, i po prvorodniot grev, ovoj večen život beše zasekogaš izguben do konečnoto Božjo vraḱanje vo Hristos i Mihail. „Drvoto na životot “ i drugite drvja zatoa možea da isčeznat, kako i gradinata Božja.

1. Mojseeva 3:23: „ I Gospod Bog go isprati od Edemskata gradina, za da ja obrabotuva zemjata od koja beše zemen .“

Na Sozdatelot mu preostanuva samo da go izbrka od prekrasnata gradina čovečkiot par koj, formiran od prviot Adam (zbor što go označuva čovečkiot vid: crveno = krvavo), se pokažal nedostoen za nego so svojata neposlušnost. A nadvor od gradinata, za niv ḱe započne bolniot život, vo fizički i mentalno oslabeno telo. Vraḱanjeto na zemjata što stanala tvrda i buntovna ḱe gi potseti luǵeto na nivnoto „ prašinsko “ poteklo.

1. Mojseeva 3:24: „ I go istera Adama, a istočno od Edemskata gradina postavi heruvimi, mavtajḱi so ognen meč, da go čuvaat patot kon drvoto na životot .“

Ne e poveḱe Adam toj što ja čuva gradinata, tuku angelite što go sprečuvaat da vleze. Gradinata na krajot ḱe isčezne malku pred potopot što se slučil vo 1656 godina po grevovite na Eva i Adam.

Vo ovoj stih imame korisno pojasnuvanje za lociranje na Edemskata gradina. Angelite čuvari se postaveni „ istočno od gradinata “, što e samoto zapadno od mestoto kade što se povlekuvaat Adam i Eva. Navodnata oblast pretstavena na početokot na ova poglavje e vo soglasnost so ova pojasnuvanje: Adam i Eva se povlekuvaat vo zemjata južno od planinata Ararat, a zabranetata gradina se naoǵa vo oblasta na „izobilni vodi“ vo Turcija vo blizina na ezeroto Van, zapadno od nivnata pozicija.

 

 

 

 

Bitie 4

 

Razdelba so smrt

 

Ova poglavje 4 ḱe ni ovozmoži podobro da razbereme zošto bilo potrebno Bog da im ponudi na Satana i negovite buntovni demoni demonstrativna laboratorija koja ḱe go otkrie obemot na nivnata zloba.

Na neboto, zlobata imala granici bidejḱi nebesnite suštestva nemale moḱ da se ubivaat edni so drugi; bidejḱi site bile momentalno besmrtni. Zatoa, ovaa situacija ne mu dozvolila na Boga da go otkrie visokoto nivo na zloba i surovost za koe bile sposobni negovite neprijateli. Zatoa, zemjata bila sozdadena so cel da dozvoli smrt vo nejzinite najsurovi formi što umot na suštestvo kako Satana može da gi zamisli.

Ovaa glava 4, stavena pod simboličnoto značenje na ovoj broj 4, što e univerzalnost, zatoa ḱe gi evocira okolnostite na prvite smrti na zemnoto čoveštvo; smrtta e nejzin poseben i edinstven univerzalen karakter meǵu site sozdanija sozdadeni od Boga. Po grevot na Adam i Eva, zemniot život beše „ spektakl za svetot i za angelite “, kako što e kažano vo 1 Kor. 4:9, inspiriraniot i veren svedok Pavle, poranešen Savle od Tars, prviot ovlasten gonitel na Hristovata crkva.

 

1. Mojseeva 4:1: „ A Adam ja pozna svojata žena Eva; taa začna i go rodi Kain; a taa reče: „Dobiv maž so pomoš na Gospoda “.“

Vo ovoj stih, Bog ni go otkriva značenjeto što mu go dava na glagolot „ da znaeš “, a ovaa poenta e klučna vo principot na opravduvanje preku vera, kako što e napišano vo Jovan 17:3: „ A ova e večniot život, da Te poznaat Tebe, edinstveniot vistinski Bog, i Isusa Hrista, Kogo si go ispratil .“ Poznavanjeto na Boga znači vklučuvanje vo ljuboven odnos so Nego, duhoven vo ovoj slučaj, no telesen vo slučajot na Adam i Eva. Sledejḱi go povtorno ovoj model na prviot par, od ovaa telesna ljubov se rodi „dete“; i navistina, „dete“ mora da se prerodi i vo našiot duhoven ljuboven odnos so Boga. Ova novo raǵanje poradi vistinskoto „ poznavanje “ na Boga e otkrieno vo Otkrovenie 12: 2-5: „ I beše začnata i izvika, vo porodilni bolki i maki... I rodi sin, Koj ḱe vladee nad site narodi so železen žezol. I nejzinoto dete beše grabnato pri Boga i pri Negoviot prestol .“ Deteto rodeno od Boga mora da go reproducira karakterot na svojot Tatko, no toa ne beše slučaj so prviot sin roden od luǵe.

Imeto Kain znači steknuvanje. Ova ime mu pretskažuva telesna i zemna sudbina, sprotivno na duhovniot čovek vo koj ḱe stane negoviot pomlad brat Avel.

Da zabeležime deka na početokot od čovečkata istorija, majkata što raǵa go povrzuva Boga so ova raǵanje bidejḱi e svesna deka sozdavanjeto na ovoj nov život e posledica na čudo izvršeno od golemiot sozdatel Bog JaHVEH. Vo našite posledni denovi toa poveḱe ne e slučaj ili retko e slučaj.

1. Mojseeva 4:2: „ I go rodi negoviot brat Avel; a Avel beše ovčar, a Kain beše orač .“

Avel znači zdiv. Poveḱe od Kain, deteto Avel e pretstaveno kako kopija na Adam, prviot što primil zdiv od Boga. Vsušnost, preku svojata smrt, ubien od svojot brat, toj ja pretstavuva slikata na Isus Hristos, vistinskiot Sin Božji, spasitel na izbranite koi ḱe gi otkupi so svojata krv.

Zanimanjata na dvajcata braḱa ja potvrduvaat nivnata sprotivstavena priroda. Kako Hristos, „ Avel beše ovčar “, a kako nevernikot na zemniot materijalizam, „ Kain beše orač “. Ovie prvi deca na čovečkata istorija ja najavuvaat sudbinata prorečena od Boga. I tie davaat detali za negoviot plan za spasenie.

1. Mojseeva 4:3: „ Po nekoe vreme, Kain Mu prinese žrtva na Gospoda od plodovite na zemjata. “

Kain znae deka Bog postoi i za da mu pokaže deka saka da go počituva, mu prinesuva „ žrtva od plodovite na zemjata “ - odnosno, raboti što gi sozdala negovata aktivnost. Vo ovaa uloga, toj ja prezema slikata na mnoštvoto religiozni luǵe, Evrei, hristijani ili muslimani koi gi istaknuvaat svoite dobri dela bez da se mačat da se obidat da doznaat i razberat što Bog saka i očekuva od niv. Podarocite se interesni samo ako se ceneti od onoj što gi prima.

Bitie 4:4: „ I Avel prinese od prvorodenite od svoeto stado i od nivnoto masno tkivo. I Gospod se smiluva na Avel i na negoviot dar. “

Avel go imitira svojot brat i, poradi svojata profesija kako ovčar, mu prinesuva žrtva na Boga od „ prvorodenite od svoeto stado i nivnoto masno tkivo “. Ova mu e ugodno na Boga zatoa što vo žrtvata na ovie „ prvorodeni “ toj ja gleda očekuvanata i prorečena slika na sopstvenata žrtva vo Isus Hristos. Vo Otk. 1:5 čitame: „... i od Isus Hristos, verniot svedok, prvorodeniot od mrtvite i vladetel na zemnite carevi! Na onoj što nč ljubi i nč izmi od našite grevovi so svojata krv ...“ Bog go gleda svojot plan za spasenie vo ponudata na Avel i ne može a da ne go najde ugoden.

1. Mojseeva 4:5: „ No, toj ne obrna vnimanie na Kaina i na negovata žrtva. Kain se naluti mnogu i liceto mu se smrdi. “

Vo sporedba so ponudata na Avel, logično e deka Bog malku bi ja razgledal ponudata na Kain, koj, isto tolku logično, možel samo da bide razočaran i tažen. „ Liceto mu se smrači “, no da zabeležime deka dosadata go navela da „ se naluti mnogu “, a toa ne e normalno bidejḱi ovaa reakcija e plod na razočarana gordost. Iritacijata i gordosta naskoro ḱe dovedat do poseriozen plod: ubistvoto na negoviot brat Avel, predmet na negovata ljubomora.

1. Mojseeva 4:6: „ I Gospod mu reče na Kain: Zošto si lut? Zošto ti e namršteno liceto? “

Samo Bog ja znae pričinata za negovata preferencija za ponudata na Avel. Kain može samo da ja smeta Božjata reakcija za nepravedna, no namesto da se luti, treba da go moli Boga da mu dozvoli da ja razbere pričinata za ovoj navidum nepraveden izbor. Bog ima celosno poznavanje na prirodata na Kain, koj nesvesno ja igra namesto nego ulogata na zlobniot sluga od Matej 24:48-49: „ No, ako zlobniot sluga reče vo svoeto srce: „Gospodarot moj ḱe se odloži za doaǵanjeto“, i počne da gi tepa svoite soslugi , i jade i pie so pijanicite... “ Bog mu postavuva prašanje na koe toj go znae odgovorot sovršeno dobro, no tuka povtorno, pravejḱi go toa, mu dava možnost na Kain da ja spodeli so nego pričinata za negovoto stradanje. Ovie prašanja ḱe ostanat neodgovoreni od Kain, pa zatoa Bog go predupreduva za zloto što ḱe go sovlada.

1. Mojseeva 4:7: „ Navistina, ako praviš dobro, ḱe go kreneš liceto svoe; no ako praviš zlo, grevot ḱe leži pred vratata, i negovata želba ḱe bide kon tebe ; no ti ḱe vladeeš nad nego . “

Otkako Eva i Adam ḱe jadat i ḱe go zemat statusot na ǵavolot so toa što „ znaat dobro i zlo “, toj povtorno se pojavuva za da go natera Kain da go ubie svojot brat Avel. Dvata izbora, „ dobro i zlo “, se pred nego; „ dobroto “ ḱe go navede da se otkaže od sebe i da go prifati Božjiot izbor duri i ako ne go razbira. No, izborot na „ zlo “ ḱe go natera da zgreši protiv Boga, so toa što ḱe go natera da ja prekrši svojata šesta zapoved: „ Ne ubivaj “; a ne „ ne ubivaj “ kako što go pretstavile preveduvačite. Božjata zapoved go osuduva kriminalot, a ne ubivanjeto na vinovni kriminalci, koe toj go napravil legalno so toa što go naredil, i vo ovoj slučaj, doaǵanjeto na Isus Hristos ne promenilo ništo vo ovoj praveden Božji sud.

Zabeležete ja formata vo koja Bog zboruva za „ grev “ kako da zboruva za žena, kako što ě rekol na Eva vo Bitie 3:16: „ Tvojata želba ḱe bide kon tvojot maž, a toj ḱe vladee nad tebe.“ „Za Boga, iskušenieto „ da se zgreši “ e slično na iskušenieto na ženata koja saka da go zavede svojot soprug i toj ne smee da dozvoli da bide „ dominiran “ od nea, nitu od nego. Na ovoj način, Bog mu dal na čovekot naredba da ne dozvoli da bide zaveden od „ grevot “ pretstaven od ženata.

1. Mojseeva 4:8: „ I Kain mu reče na svojot brat Avel; i koga bea vo poleto, Kain se krena protiv svojot brat Avel i go ubi. “

I pokraj ova božestveno predupreduvanje, prirodata na Kain ḱe vrodi so plod. Po razmena na zborovi so Avel, Kain, ubistven po duh od početokot kako negoviot duhoven tatko, ǵavolot, „ se krena vrz svojot brat Avel i go ubi “. Ova iskustvo ja prorokuva sudbinata na čoveštvoto, kade što brat ḱe go ubie bratot, često od svetovna ili religiozna ljubomora, do krajot na svetot.

1. Mojseeva 4:9: „ Togaš Gospod mu reče na Kain: „Kade e tvojot brat Avel?“ Toj odgovori: „Ne znam; zar sum jas čuvar na mojot brat? “

Kako što mu rekol na Adam, koj se kriel od nego: „ Kade si? “, Bog mu veli na Kain: „ Kade e tvojot brat Avel? “, sekogaš za da mu dade možnost da ja priznae svojata vina. No, glupavo , bidejḱi ne može da go ignorira faktot deka Bog znae deka go ubil, toj drsko odgovara: „ Ne znam “, i so neverojatna arogancija, za vozvrat mu postavuva prašanje na Boga: „ Dali sum jas čuvar na mojot brat? “

1. Mojseeva 4:10: „ I Bog reče: Što napravi? Glasot od krvta na tvojot brat vika kon mene od zemjata .“

Bog mu go dava svojot odgovor, što znači: ti ne si negov čuvar zatoa što si negov ubiec. Bog dobro znae što napravil i mu go pretstavuva toa vo slika: „ Glasot na krvta na tvojot brat vika kon mene od zemjata “. Ovaa figurativna formula što ě dava na proleanata krv glas što vika kon Boga ḱe se koristi vo Otk. 6 za da se povika vo „5-tiot pečat “, krikot na mačenicite ubieni od rimskite papski progoni na katoličkata religija: Otk. 6:9-10: „ Koga go otvori pettiot pečat, gi vidov pod oltarot dušite na onie što bea ubieni poradi slovoto Božjo i poradi svedoštvoto što go imaa.“ Tie izvikaa so silen glas , velejḱi: „ Do koga, Gospodi, sveti i vistiniti, nema da sudiš i da ja odmazdiš našata krv vrz onie što živeat na zemjata? “ Taka, nepravedno proleanata krv bara odmazda vrz vinovnite. Ovaa legitimna odmazda ḱe dojde, no toa e nešto što Bog go rezervira isklučivo za Sebe. Toj izjavuva vo 5Mojseeva 32:35: „ Odmazdata e Moja i nagradata koga ḱe im se sopne nogata. Zašto denot na nivnata nesreḱa e blizu, i doaǵanjeto na nivnata nesreḱa nema da se odolgovlekuva .“ Vo Isaija 61:2, zaedno so „ godinata na blagodatta “, „ denot na odmazdata “ e vo programata na Mesijata Isus Hristos: „... me isprati ... da ja objavam godinata na blagodatta JaHVEH i denot na odmazdata na našiot Bog ; da gi utešam site što taguvaat ; ...“ Nikoj ne možeše da razbere deka „ objavuvanjeto “ na ovaa „ godina na blagodat “ mora da bide odvoeno od „ denot na odmazdata “ za 2000 godini.

Taka, mrtvite poveḱe ne možat da plačat osven vo seḱavanjeto na Boga čie seḱavanje e neograničeno.

Zlostorstvoto na Kain zaslužuva pravedna kazna.

1. Mojseeva 4:11: „ Sega si prokolnat od zemjata, koja ja otvori ustata svoja za da ja primi krvta na tvojot brat od tvojata raka .“

Kain ḱe bide prokolnat od zemjata i nema da bide ubien. Za da se opravda ovaa božestvena blagost, mora da se priznae deka ova prvo zlostorstvo nemalo presedan. Kain ne znael što znači da se ubie, a gnevot go zaslepil sekoj razumen um i go dovel do fatalna brutalnost. Sega koga negoviot brat e mrtov, čoveštvoto poveḱe nema da može da kaže deka ne znaelo što e smrt. Togaš ḱe stapi na sila zakonot utvrden od Boga vo Izlez 21:12: „ Koj ḱe udri čovek smrtonosno, ḱe bide kaznet so smrt .“

Ovoj stih go pretstavuva i ovoj izraz: „ zemjata što ja otvori ustata za da ja primi krvta na tvojot brat od tvojata raka “. Bog ja personificira zemjata taka što ě pripišuva usta što ja vpiva krvta proleana na nea. Potoa ovaa usta ě zboruva i ja potsetuva na smrtonosniot čin što ja oskvernil. Ovaa slika ḱe bide povtorno spomenata vo Vtorozakonie 26:10: „ Zemjata ja otvori ustata i gi progolta so Korej, koga umrea sobranite, a ognot gi progolta dveste i pedesette maži: tie služea kako predupreduvanje za narodot “. Potoa ḱe bide vo Apostolski 12:16: „ I zemjata ě pomogna na ženata, i zemjata ja otvori ustata i ja progolta rekata što zmejot ja isfrli od ustata svoja “. „ Rekata “ gi simbolizira francuskite katolički monarhiski ligi čii specijalno sozdadeni voeni korpusi na „zmejovi“ gi progonuvaa vernite protestanti i gi brkaa duri i vo planinite na zemjata. Ovoj stih ima dvojno značenje : protestantskiot vooružen otpor, a potoa i krvavata Francuska revolucija. Vo dvata slučai, frazata „ zemjata ja otvori ustata “ ja prikažuva kako prima krv od mnoštvo luǵe.

1. Mojseeva 4:12: „ Koga ḱe ja obrabotuvaš zemjata, taa poveḱe nema da ti gi dava svoite plodovi. Ḱe bideš begalec i skitnik po zemjata. “

Kaznata na Kain e ograničena na zemjata, koja toj prv ja oskverni so prolevanje čovečka krv vrz nea; onaa na čovekot, koj prvično bil sozdaden po Božji lik. Otkako zgrešil, toj gi zadržuva Božjite karakteristiki, no poveḱe ne ja poseduva svojata sovršena čistota. Čovekovata aktivnost se sostoela glavno od proizvodstvo na hrana preku obrabotka na zemjata. Zatoa, Kain ḱe mora da najde drugi sredstva za hranenje.

1. Mojseeva 4:13: „ Kain mu reče na Jahve: „Mojata kazna e pregolema za da se podnese .“

Što znači: pod ovie uslovi, podobro e za mene da izvršam samoubistvo.

1. Mojseeva 4:14: „ Ete, denes me istera od liceto na zemjata; ḱe bidam skrien od tvoeto lice, begalec i skitnik po zemjata; i koj ḱe me najde, ḱe me ubie .“

Sega e mnogu zborlest i ja sumira svojata situacija kako smrtna presuda.

1. Mojseeva 4:15: „ Gospod mu reče: „Koj ḱe go ubie Kain, sedumkratno ḱe se odmazdi!“ I Gospod mu stavi znak na Kain, za da ne go ubie nikoj što ḱe go najde .“

Rešen da go poštedi životot na Kain od veḱe videnite pričini, Bog mu rekol deka negovata smrt ḱe bide platena, odnosno „ odmazdena “, „ sedum pati “ . Potoa povikuva „ znak “ što ḱe go zaštiti. Do ovoj stepen, Bog ja prorokuva simboličnata vrednost na brojot „sedum“, što ḱe go označi sabotata i osvetuvanjeto na odmorot, koj, prorokuvan na krajot od sedmicite, ḱe go najde svoeto celosno ispolnuvanje vo sedmiot milenium od negoviot spasonosen proekt. Sabotata ḱe bide znak na pripadnost na Boga Sozdatel vo Ezekiel 20:14-20. A vo Ezekiel 9, „ znak “ e staven na onie što mu pripaǵaat na Boga za da ne bidat ubieni vo časot na božestvenata kazna. Konečno, za da se potvrdi ovoj princip na zaštiteno odvojuvanje , vo Otkrovenie 7, „ znak “, „ pečat na živiot Bog “, doaǵa da gi „ zapečati čelata “ na Božjite slugi, a ovoj „ pečat i znak “ e negoviot sedmi den sabota.

1. Mojseeva 4:16: „ Togaš Kain si otide od liceto na Gospoda i se naseli vo zemjata Nod, istočno od Eden .“

Veḱe istočno od Eden, Adam i Eva se povlekle otkako bile proterani od Božjata gradina. Ovaa zemja tuka go dobiva imeto Nod, što znači: stradanje. Životot na Kain ḱe bide obeležan so mentalno i fizičko stradanje, bidejḱi otfrlanjeto daleku od liceto Božjo ostava tragi duri i vo tvrdoto srce na Kain, koj vo stih 13, od strav od nego, rekol: „ Ḱe bidam skrien daleku od tvoeto lice “.

1. Mojseeva 4:17: „ I Kain ja pozna svojata žena, i taa začna i go rodi Enoh. I izgradi grad i go nareče gradot Enoh po imeto na svojot sin .“

Kain ḱe stane patrijarh na naselenieto na gradot na koj mu go dava imeto na svojot prv sin: Enoh, što znači: da se inicira , da se poučuva, da se vežba i da se počne da se koristi nešto. Ova ime sumira sč što pretstavuvaat ovie glagoli i e dobro poznato bidejḱi Kain i negovite potomci vospostavuvaat eden vid opštestvo bez Bog koe ḱe prodolži do krajot na svetot.

1. Moj.4:18: „ Enoh go rodi Irad, Irad go rodi Mehujail, Mehujail go rodi Metušail i Metušail go rodi Lameh .

Ovaa kratka genealogija namerno se fokusira na likot po ime Lameh, čie točno značenje ostanuva nepoznato, no zborot od ovoj koren se odnesuva na pouka, kako imeto Enoh, a isto taka i na poim za moḱ.

1. Mojseeva 4:19: „ Lameh zede dve ženi: imeto na ednata beše Ada, a imeto na drugata Sila .“

Vo ovoj Lameh naoǵame prv znak za raskinuvanje so Boga, spored koj „ čovekot ḱe gi ostavi tatkoto svoj i majkata svoj i ḱe se soedini so ženata svoja, i dvajcata ḱe stanat edno telo “ (vidi Bitie 2:24). No, vo Lameh mažot e soedinet so dve ženi i trite ḱe stanat edno telo. Jasno e deka odvojuvanjeto od Boga e celosno.

1. Mojseeva 4:20: „ Ada go rodi Javal, i toj stana tatko na onie što živeat vo šatori i na onie što živeat so dobitok .“

Džabal e patrijarh na nomadskite ovčari, kako što se nekoi arapski narodi i denes.

1. Mojseeva 4:21: „ Imeto na negoviot brat beše Juval; toj beše tatko na site što svirea na harfa i kaval .“

Džubal beše patrijarh na site muzičari koi imaat važno mesto vo bezbožnite civilizacii, duri i denes kade što kulturata, znaenjeto i umetnikot se temelite na našite sovremeni opštestva.

1. Mojseeva 4:22: „ Zila go rodi i Tuval-Kain, koj izrabotuvaše sekakvi alatki od bronza i železo. Sestra na Tuval-Kain beše Naama .“

Ovoj stih e vo sprotivnost so oficijalnite učenja na istoričarite koi pretpostavuvaat bronzeno doba pred železnoto doba. Vsušnost, spored Boga, prvite luǵe znaele kako da kovaat železo, a možebi i ušte od samiot Adam, bidejḱi tekstot ne veli deka Tuval-Kain bil tatko na onie što kovale železo. No, ovie otkrieni detali ni se dadeni za da razbereme deka civilizacijata postoela ušte od najranite vreminja. Nivnite bezbožni kulturi ne bile pomalku rafinirani od našata denes.

1. Moj. 4:23: „ Lameh im reče na svoite ženi: „Ada i Sela, poslušajte go mojot glas! Ženi Lamehovi, poslušajte gi moite zborovi! Ubiv čovek za mojata rana i mlad čovek za mojata povreda. ““

Lameh se fali pred svoite dve ženi deka ubil čovek, što go navreduva pred Božjiot sud. No, so arogancija i potsmev, toj dodava deka ubil i eden mlad čovek, što go otežnuva negoviot slučaj pred Božjiot sud i go pravi vistinski povtoren „ubiec“.

1. Mojseeva 4:24: „ Kain ḱe bide odmazden sedumkratno, a Lameh sedumdeset i sedumkratno. “

Potoa toj se potsmeva na blagosta što Bog mu ja pokažal na Kain. Bidejḱi otkako ubil čovek, smrtta na Kain trebalo da se odmazdi „sedum pati“, otkako ubil čovek i mlad čovek, Lameh ḱe bide odmazden od Bog „sedumdeset i sedum pati“. Vakvite gnasni zborovi se nezamislivi. I Bog sakal da mu otkrie na čoveštvoto deka negovite prvi pretstavnici od vtorata generacija, od onaa na Kain do sedmata, onaa na Lameh, go dostignale najvisokoto nivo na bezbožnost. I ova e negovata demonstracija na posledicite od odvojuvanjeto od nego.

1. Mojseeva 4:25: „ A Adam povtorno ja pozna svojata žena; taa rodi sin i go nareče Sit, zašto reče taa: „Bog mi dade drugo potomstvo namesto Avel, kogo Kain go ubi .““

Imeto Set, koe na hebrejski se izgovara „het“, go označuva temelot na čovečkoto telo. Nekoi go preveduvaat kako „ekvivalent ili nadomest“, no jas ne uspeav da najdam opravduvanje za ovoj predlog na hebrejski. Zatoa go zadržuvam „temelot na teloto“ bidejḱi Set ḱe stane koren ili osnoven temel na vernoto rodoslovie što vo Bitie 6 ḱe se označi so izrazot „ sin Božji “, ostavajḱi im na „ženite“, buntovni potomci na rodoslovoto na Kain koi gi zaveduvaat, sprotivno na toa, nazivot „ ḱerki čovečki “.

Vo Set, Bog see i odgleduva novo „ seme “ vo koe sedmiot potomok, drug Enoh, e daden kako primer vo Bitie 5:21 do 24. Toj ja imal privilegijata da vleze vo rajot živ, bez da pomine niz smrt, po 365 godini zemen život proživean vo vernost kon Boga sozdatel. Ovoj Enoh dobro go opravdal svoeto ime bidejḱi negovata „upatstvo“ bila na slava na Boga, za razlika od negoviot imenjak, sinot na Lameh, sin od lozata na Kain. I dvajcata, Lameh buntovnikot i Enoh pravedniot bea „sedmiot“ potomok od nivnata loza.

1. Mojseeva 4:26: „ I Set imaše sin, i go nareče Enos. Togaš luǵeto počnaa da go povikuvaat imeto Jahve .“

                Enos znači: čovek, smrten, zloben. Ova ime e povrzano so vremeto koga luǵeto počnale da go povikuvaat imeto Jahve. Ona što Bog saka da ni kaže so povrzuvanjeto na ovie dve raboti e deka čovekot od vernoto poteklo stanal svesen za zlobata na svojata priroda, koja e zgora na toa smrtna. I ovaa svest go navela da go bara svojot Tvorec za da Go počituva i verno da Mu se poklonuva na način što Mu e ugoden.

 

Bitie 5

 

Razdeluvanje preku osvetuvanje

 

Vo ova poglavje 5, Bog go sobral rodoslovot što mu ostanal veren. Vi prezentiram detalna studija samo na prvite stihovi koi ni ovozmožuvaat da ja razbereme pričinata za ova nabrojuvanje koe go opfaḱa vremeto pomeǵu Adam i poznatiot Noe.

 

1 Mojseeva 5:1: „ Ova e knigata na rodoslovot Adamov: koga Bog go sozdade čovekot, go sozdade spored likot Božji .“

Ovoj stih go postavuva standardot za spisokot na citirani iminja na maži. Sč se temeli na ova potsetuvanje: „ Koga Bog go sozdade čovekot, go sozdade po slika Božja “. Zatoa, mora da razbereme deka za da vleze vo ovoj spisok, čovekot moral da go zadrži svojot „ sličen na Bog “. Taka, možeme da razbereme zošto iminja tolku važni kako ona na Kain ne vleguvaat vo ovoj spisok. Bidejḱi ne stanuva zbor za fizička sličnost, tuku za sličnost na karakterot, a poglavje 4 štotuku ni go pokaža ona na Kain i negovite potomci.

1. Mojseeva 5:2: „ Maško i žensko gi sozdade, gi blagoslovi i im go dade imeto Adam, vo denot koga bea sozdadeni .“

I ovde, potsetuvanjeto na Božjiot blagoslov vrz mažot i ženata znači deka iminjata što treba da se navedat se blagosloveni od Boga. Insistiranjeto na nivnoto sozdavanje od Boga ja istaknuva važnosta što toj ja dava na toa da bidat prepoznaeni kako Bog, tvorecot, koj gi izdvojuva, gi osvetuva svoite slugi, preku znakot na sabotata, a ostanatite se počituvaat vo tekot na sedmiot den od site nivni nedeli. Zadržuvanjeto na Božjiot blagoslov so osvetuvanjeto na sabotata i sličnosta na negoviot karakter se uslovite što gi bara Boga za čovečkoto suštestvo da ostane dostojno da se nareče „ čovek “. Osven ovie plodovi, čovečkoto suštestvo stanuva, spored negovata procenka, „životno“ porazvieno i poobrazovano od drugite vidovi.

1. Mojseeva 5:3: „ A Adam požive sto trieset godini i mu se rodi sin po svoj lik, spored svojot lik; i go nareče so ime Sit .“

Očigledno, pomeǵu Adam i Set nedostasuvaat dve iminja: iminjata na Kain (koj ne e od vernata loza) i Avel (koj umrel bez potomci). Taka se demonstrira normata na blagosloven izbor. Istoto ḱe važi i za site drugi navedeni iminja.

1. Mojseeva 5:4: „ A denovite na Adam, otkako go rodi Sit, bea osumstotini godini; i toj rodi sinovi i ḱerki .“

Ona što mora da go razbereme e deka Adam „ rodil sinovi i ḱerki “ pred i po raǵanjeto na „ Set “, no tie ne ja manifestirale verata na tatkoto ili onaa na „Set“. Tie se pridružile na „životnite luǵe“ koi bile neverni i nepočituvački kon živiot Bog. Taka, meǵu site što mu se rodile, po smrtta na Avel, „ Set “ bil prviot što se izdvoil so svojata vera i vernost kon Bogot Jahve, koj go sozdal i go formiral negoviot zemen tatko. Drugi po nego, koi ostanale anonimni, možebi go sledele negoviot primer, no tie ostanuvaat anonimni zatoa što spisokot izbran od Bog e izgraden vrz osnova na nizata na prvite verni luǵe od sekoj od pretstavenite potomci. Ova objasnuvanje ja pravi razbirliva veḱe visokata vozrast, „130 godini“ za Adam koga se rodil negoviot sin „Set“. I ovoj princip važi za sekoj od izbranite navedeni vo dolgiot spisok što završuva so Noe, zatoa što negovite tri sina: Sem, Ham i Jafet nema da bidat izbrani, bidejḱi ne se vo negovata duhovna sličnost.

1. Mojseeva 5:5: „ Site denovi na Adam što gi živeeše bea devetstotini i trieset godini; potoa umre .“

 

Se prefrlam direktno na sedmiot izbran, koj se vika Enoh; Enoh čij karakter e apsolutno sprotiven na Enoh, sinot na Kain.

1. Mojseeva 5:21: „ Enoh poživea šeeset i pet godini i go rodi Metuzalem .“

1. Mojseeva 5:22: „ I Enoh odeše so Boga trista godini otkako go rodi Metuzala, i mu se rodija sinovi i ḱerki .“

1. Mojseeva 5:23: „ Site denovi na Enoh bea trista šeeset i pet godini .“

1. Mojseeva 5:24: „ I Enoh odeše so Boga; i go nemaše poveḱe, zašto Bog go zede.“ „.

So ovoj specifičen izraz na slučajot na Enoh Bog ni otkriva: pretpotopnite luǵe isto taka go imale svojot „Ilija“ zemen na neboto bez da pominat niz smrtta. Vsušnost, formulata na ovoj stih se razlikuva od site drugi koi završuvaat, kako i za životot na Adam, so zborovite „ potoa toj umre “.

Potoa doaǵa Metuzalem, najdolgovečniot čovek na Zemjata, 969 godini; potoa ušte eden Lameh od ovaa loza blagosloven od Boga.

Bitie 5:28: „ Lameh poživea sto osumdeset i dve godini i mu se rodi sin .“

Bitie 5:29: „ I mu go dade imeto Noe, velejḱi: „Ovoj ḱe nč uteši vo našiot trud i vo makata na našite race, što izleguva od zemjata, što ja prokolna Gospod .“

Za da go razbereme značenjeto na ovoj stih, mora da znaeme deka imeto Noe znači: odmor. Lameh sigurno ne zamisluval do koj stepen negovite zborovi ḱe se ispolnat, bidejḱi ja gledal „ prokolnatata zemja “ samo od agolot na „ našite zamori i bolnoto delo na našite race “, veli toj. No, vo vremeto na Noe, Bog ḱe ja uništi poradi zlobata na luǵeto što gi nosi, kako što ḱe ni ovozmoži da razbereme Bitie 6. Sepak, Lameh, tatkoto na Noe, bil izbran koj, kako i retkite izbranici od svoeto vreme, sigurno bil tažen gledajḱi ja zlobata na luǵeto okolu niv kako raste.

1. Mojseeva 5:30: „ A Lameh poživea, otkako go rodi Noe, petstotini devedeset i pet godini, i mu se rodija sinovi i ḱerki .“

1. Moj. 5:31: „ Site denovi na Lameh bea sedumstotini sedumdeset i sedum godini; potoa umre .“

1. Mojseeva 5:32: „ Noe požive petstotini godini i gi rodi Sim, Ham i Jafet .“

 

 

Bitie 6

 

Razdelbata ne uspeva

 

1. Mojseeva 6:1: „ I koga luǵeto počnaa da se množat po liceto na zemjata i im se rodija ḱerki, “

Spored prethodno naučenite lekcii, ova čovečko mnoštvo e životinskata norma što go prezira Boga, koj zatoa ima dobri pričini da gi otfrli i niv. Zaveduvanjeto na Adam od negovata sopruga Eva se reproducira vo celoto ova čoveštvo i toa e normalnost spored teloto: devojkite gi zaveduvaat mažite i tie go dobivaat od niv ona što go posakuvaat.

1. Mojseeva 6: 2: „ I sinovite Božji gi vidoa ḱerkite čovečki deka se ubavi, pa gi zedoa za ženi site što gi izbraa .“

Tuka rabotite stanuvaat komplicirani. Razdelbata pomeǵu osvetenite i nereligioznite nevernici na krajot isčeznuva. Osvetenite, logično narečeni ovde „ sinovi Božji “, paǵaat pod zaveduvanje na „ ḱerkite čovečki “, odnosno na „životinskata“ čovečka grupa. Sojuzite preku brak na toj način stanuvaat pričina za propaǵanje na razdelbata što ja posakuva i bara Bog. Tokmu ova nezaboravno iskustvo podocna ḱe go navede da im zabrani na sinovite Izrailevi da zemaat tuǵinki za ženi. Potopot što ḱe bide posledica pokažuva kolku treba da se počituva ovaa zabrana. Od sekoe pravilo ima isklučoci, bidejḱi nekoi ženi go zemale vistinskiot Bog so evrejskiot soprug kako Rut. Opasnosta ne e vo toa što ženata e tuǵa, tuku vo toa što taa go vodi „ sinot Božji “ kon pagansko otpadništvo so toa što go tera da ja prifati tradicionalnata paganska religija od negovoto poteklo. Pokraj toa, sprotivnoto e isto tolku zabraneto bidejḱi ženata „ḱerka Božja“ se stava vo smrtna opasnost so toa što se maži za „sin čovečki“, „životni“, i za lažna religija, što e ušte poopasno za nea. Bidejḱi sekoja „žena“ ili „devojka“ e „žena“ samo za vreme na nejziniot život na zemjata, a izbranite meǵu niv ḱe dobijat kako maži nebesno bespolovo telo slično na Božjite angeli. Večnosta e uniseks i slika na likot na Isus Hristos, sovršeniot božestven model.

Problemot so brakot e sč ušte relevanten denes. Zašto sekoj što ḱe se oženi so nekoj što ne e od nivnata religija svedoči protiv sopstvenata vera, bez razlika dali e ispravna ili pogrešna. Pokraj toa, ovaa postapka pokažuva ramnodušnost kon religijata, a so toa i kon samiot Bog. Izbraniot mora da go saka Boga nad sč drugo za da bide dostoen za izbor. Meǵutoa, bidejḱi sojuzot so stranec ne mu se dopaǵa, izbraniot što vleguva vo nego stanuva nedostoen za izbor i negovata vera stanuva drska, iluzija što ḱe završi so užasno razočaruvanje. Ostanuva da se izvleče eden posleden zaklučok. Ako brakot sč ušte go postavuva ovoj problem, toa e zatoa što sovremenoto čovečko opštestvo se naoǵa vo ista sostojba na nemoral kako i onie od vremeto na Noe. Zatoa, ovaa poraka e za našeto posledno vreme koga lagite dominiraat vo čovečkite umovi, koi stanuvaat celosno zatvoreni za božestvenata „vistina“.

Poradi nejzinata važnost za našeto „krajno vreme“, Bog me navede da ja razvijam ovaa poraka otkriena vo ovoj izveštaj od Bitie. Zašto iskustvoto na pretpotopniot izbran e sumirano so sreḱen „ početok “ i tragičen „ kraj “ vo otpadništvo i gnasotija. Sega, ova iskustvo go sumira i iskustvoto na negovata posledna crkva vo nejzinata institucionalna forma „Adventisti na sedmiot den“, oficijalno i istoriski blagoslovena vo 1863 godina, no duhovno blagoslovena vo 1873 godina, vo „ Filadelfija “, vo Otk. 3:7, za nejziniot „ početok “ i „ povratena “ od Isus Hristos vo Otk. 3:14, vo „ Laodikeja “ vo 1994 godina, na nejziniot „ kraj “, poradi nejzinata formalistička mlakost i poradi nejziniot sojuz so ekumenskiot neprijatelski tabor vo 1995 godina. Vremeto na Božjo odobruvanje za ovaa hristijanska religiozna institucija e taka utvrdeno so „ početok i kraj “. No, isto kako što evrejskiot zavet beše prodolžen od dvanaesette apostoli izbrani od Isus, adventističkoto delo go prodolžuvam jas i site onie koi, primajḱi go ova proročko svedoštvo, gi reproduciraat delata na verata što Bog prvično gi blagoslovil kaj pionerite na adventizmot vo 1843 i 1844 godina. Preciziram deka Bog gi blagoslovil motivaciite na nivnata vera, a ne standardot na nivnite proročki tolkuvanja, koj podocna bil doveden vo prašanje. So možnosta praktikata na sabotata da stane formalna i tradicionalna, sitoto na Božjiot sud poveḱe ne blagoslovuva ništo osven ljubovta kon vistinata što se naoǵa kaj negovite izbranici, „ od početok do kraj “ sč do vistinskoto slavno vraḱanje na Hristos, postaveno za ovoj posleden pat vo proletta 2030 godina.

Pretstavuvajḱi se sebesi vo Otk. 1:8 kako „ Alfa i Omega “, Isus Hristos ni otkriva kluč za razbiranje na strukturata i aspektot pod koj ni go otkriva niz celata Biblija, negoviot „ sud “. Toj sekogaš se potpira na nabljuduvanje na situacijata na „ početokot “ i na ona što se pojavuva na „ krajot “, na eden život, zavet ili crkva. Ovoj princip se pojavuva vo Dan. 5 kade što zborovite napišani na dzidot od Boga, „ izbroeni, izbroeni “, prosledeni so „ izmereni i razdeleni “, go pretstavuvaat „ početokot “ na životot na carot Valtazar i časot na negoviot „ kraj “. Na ovoj način, Bog potvrduva deka negoviot sud se zasnova na trajnata kontrola na subjektot što se sudi. Toj bil pod negovo nabljuduvanje od negoviot „ početok “ ili „ alfa “ do negoviot „ kraj “, negoviot „ omega “.

Vo knigata Otkrovenie i vo temata na pismata upateni do „ sedumte crkvi “, istiot princip gi utvrduva „ početokot i krajot “ na site zasegnati „ crkvi “. Prvo, ja naoǵame apostolskata Crkva, čij slaven „ početok “ se potsetuva vo porakata dostavena do „ Efes “ i vo koja nejziniot „ kraj “ ja stava pod zakana od povlekuvanje na Božjiot Duh poradi nedostatok na revnost. Za sreḱa, porakata dostavena do „ Smirna “ pred 303 godina svedoči deka Hristoviot povik za pokajanie ḱe bide slušnat za slava Božja. Potoa, papskata Rimokatolička crkva započnuva vo „ Pergam “ vo 538 godina i završuva vo „ Tijatira “ vo vremeto na protestantskata reformacija, no pred sč oficijalno vo vremeto na smrtta na papata Pij 6, zatvoren vo Valensija, vo mojot grad, vo Francija, vo 1799 godina. Potoa doaǵa slučajot so protestantskata vera, čie odobruvanje od Boga e isto taka vremenski ograničeno. Negoviot „ početok “ e spomenat vo „ Tijatira “, a negoviot „ kraj “ e otkrien vo „ Sardis “ vo 1843 godina poradi nejzinoto praznuvanje na nedelata nasledeno od rimskata religija. Isus ne možeše da bide pojasen; negovata poraka „ vie ste mrtvi “ ne e zbunuvačka. I treto, pod „ Filadelfija i Laodikija “, slučajot na institucionalniot adventizam, što go vidovme prethodno, ja zatvora temata na porakite upateni do „ sedumte crkvi “ i vremeto na epohite što tie gi simboliziraat.

Otkrivajḱi ni denes kako gi procenil rabotite što veḱe se završeni, i toa od „ početokot “ kako što e Bitie, Bog ni gi dava klučevite za razbiranje kako gi procenuva faktite i crkvite vo naše vreme. „ Sudot “ što proizleguva od našeto proučuvanje, taka, go nosi „ Pečatot “ na Duhot na negovata božestvenost.

Bitie 6:3: „ Togaš Gospod reče: Mojot duh nema večno da se zalaga za čovekot, zašto toj e telo; no negovite denovi neka bidat sto i dvaeset godini .“

Pomalku od 10 godini od vraḱanjeto na Hristos, ovaa poraka denes dobiva neverojatno aktuelen karakter. Duhot na životot daden od Boga „ nema da ostane vo čovekot zasekogaš, zašto toj e samo telo, no negovite denovi ḱe bidat sto dvaeset i devet godini “ . Vsušnost, ova ne beše značenjeto što Bog im go dade na negovite zborovi. Razberete me mene i razberete Go Nego: Bog ne se otkažuva od svojot plan od šest iljadi godini povikuvanje i izbiranje na izbranite. Negoviot problem leži vo ogromnata dolžina na životot što im ja dade na pretpotopnite, od Adam, koj počina na 930 godini, po nego, drug Metuzalem ḱe živee do 969 godini. Ako se raboti za 930 godini vernost, ova e podnoslivo, pa duri i ugodno na Boga, no ako e aroganten i gnasen Lameh, Bog smeta deka toleriranjeto na nego vo prosek od 120 godini ḱe bide poveḱe od dovolno. Ova tolkuvanje e potvrdeno od istorijata, bidejḱi od krajot na potopot, dolžinata na čovečkiot život e namalena na prosek od 80 godini od našeto vreme.

1. Mojseeva 6:4: „ Vo tie denovi imaše džinovi na zemjata, a i otkako sinovite Božji vlegoa kaj ḱerkite čovečki, i tie im rodija deca; toa bea silnite luǵe što bea pročueni vo staro vreme .“

Morav da ja dodadam preciznosta „ i isto taka “ od hebrejskiot tekst, bidejḱi značenjeto na porakata e transformirano. Bog ni otkriva deka negovoto prvo pretpotopno sozdavanje bilo so gigantski standard, samiot Adam sigurno imal okolu 4 ili 5 metri visina. Upravuvanjeto so površinata na zemjata e promeneto i namaleno. Eden edinstven čekor od ovie „ džinovi “ vredel pet naši, i toj moral da crpi od zemjata pet pati poveḱe hrana od denešniot čovek. Prvobitnata zemja zatoa brzo bila naselena i naselena po celata nejzina površina. Preciznosta „ i isto taka “ nč uči deka ovoj standard na „ džinovite “ ne bil izmenet od sojuzite na osvetenite i otfrlenite, „ sinovite Božji “ i „ ḱerkite čovečki “. Zatoa, samiot Noe bil džin od 4 do 5 metri, kako i negovite deca i nivnite ženi. Vo vremeto na Mojsej, ovie pretpotopni standarda sč ušte se naoǵale vo zemjata Hanaan, i tokmu ovie džinovi, „Anakimcite“, gi užasnuvale evrejskite špioni isprateni vo zemjata.

1. Mojseeva 6:5: „ Togaš Gospod vide deka e golema čovečkata zloba na zemjata, i deka sekoja misla vo srceto negovo e samo zlo vo sekoe vreme .“

Takvata zabeleška ja pravi negovata odluka razbirliva. Se seḱavam deka toj gi sozdal zemjata i čovekot za da ja otkrie ovaa zloba skriena vo mislite na negovite nebesni i zemski suštestva. Taka beše postignata posakuvanata demonstracija bidejḱi „ sekoja zamisla na nivnoto srce beše samo zlo celo vreme “.

1. Mojseeva 6:6: „ I se pokaja Gospod što go sozdade čovekot na zemjata, i toa go nažali vo srceto negovo .“

Edno e da se znae odnapred što ḱe se sluči, no drugo e da se doživee vo negovoto ispolnuvanje. I koga se soočuvame so realnosta na dominacijata na zloto, mislata za pokajanie, ili potočno za žalenje, može momentalno da se pojavi vo Božjiot um, tolku e golemo negovoto stradanje pred liceto na ovaa moralna katastrofa.

Bitie 6:7: „ I reče Gospod: Ḱe go istrebam čovekot što go sozdadov od liceto na zemjata, i čovekot i dobitokot, i lazačite, i pticite nebesni, zašto se kaam što gi sozdadov .“

Neposredno pred potopot, Bog go nabljuduva triumfot na Satana i negovite demoni nad zemjata i nejzinite žiteli. Za nego, testot e užasen, no toj ja dobil demonstracijata što ja sakal. Sč što mu preostanuva e da ja uništi ovaa prva forma na život vo koja luǵeto živeat predolgo i se premnogu moḱni vo gigantski golemini. Životnite na zemjata bliski do čovekot, kako što se dobitokot, vlekačite i pticite nebesni, ḱe mora da isčeznat zasekogaš so niv.

1. Mojseeva 6:8: „ No Noe najde milost “ vo očite na Jahveh .“

I spored Ezekiel 14, samo toj našol milost kaj Boga, negovite deca i nivnite ženi ne bile dostojni da bidat spaseni.

1. Mojseeva 6:9: „ Ova e Noevoto pokolenie: Noe beše praveden čovek, neporočen vo svoite denovi; Noe odeše so Boga .“

Kako i Jov, Noe e ocenet kako „ praveden i bezgrešen “ od Boga. I kako pravedniot Enoh pred nego, Bog mu pripišuva deka „ odi “ so nego.

1. Moj. 6:10: „ Noe imaše tri sina: Sim, Ham i Jafet .“

Na 500-godišna vozrast, spored Bitie 5:22, „ Noe se rodi so tri sina: Sim, Ham i Jafet “. Ovie sinovi ḱe porasnat vo maži i ḱe se oženat. Zatoa, na Noe ḱe mu pomagaat i ḱe mu pomagaat negovite sinovi koga ḱe treba da go izgradi kovčegot. Pomeǵu vremeto na nivnoto raǵanje i potopot, ḱe pominat 100 godini. Ova dokažuva deka „120-te godini“ od stih 3 ne se odnesuvaat na vremeto što mu e dadeno da ja završi negovata izgradba.

1. Mojseeva 6:11: „ Zemjata beše rasipana pred Boga, zemjata beše polna so nasilstvo .“

Korupcijata ne e nužno nasilna, no koga nasilstvoto ja označuva i karakterizira, stradanjeto na Bogot na ljubovta stanuva intenzivno i nepodnoslivo. Ova nasilstvo, vo svojot vrv, e od tipot so koj se falel Lameh vo Bitie 4:23: „ Ubiv čovek za mojata rana, i mlad čovek za mojata rana .“

1. Mojseeva 6:12: „ I pogledna Bog na zemjata, i ete, beše rasipana, zašto sekoe telo go beše rasipalo svojot pat na zemjata .“

Za pomalku od 10 godini, Bog povtorno ḱe ja pogledne zemjata i ḱe ja najde vo ista sostojba kako vo vremeto na potopot, „ sekoe telo go rasipalo svojot pat “. No, mora da razberete što misli Bog koga zboruva za rasipanost. Zašto ako upatuvanjeto na ovoj zbor e čovečko, odgovorite se brojni kolku što se i mislenjata na ovaa tema. So Sozdatelot Bog, odgovorot e ednostaven i precizen. Toj gi narekuva rasipanost site perverzii što gi donele mažot i ženata vo redot i pravilata što gi vospostavil: Vo rasipanosta, mažot poveḱe ne ja prezema svojata uloga na maž, nitu ženata nejzinata uloga na žena. Slučajot na Lameh, bigamist, potomok na Kain, e primer, bidejḱi božestvenata norma mu veli: „ čovekot ḱe gi ostavi tatko si i majka si za da se soedini so žena si “. Izgledot na strukturata na nivnite tela ja otkriva ulogata na mažot i ženata. No, za podobro da se razbere ulogata na onoj što mu e daden kako „ pomošnik “ na Adam, nejziniot simboličen lik na Hristovata Crkva ni go dava odgovorot. Kakva „ pomoš “ može Crkvata da mu ponudi na Hristos? Nejzinata uloga e da go zgolemi brojot na spasenite izbrani i da se soglasi da strada za nego. Istoto važi i za ženata dadena na Adam. Lišena od muskulnata sila na Adam, nejzinata uloga e da gi raǵa i odgleduva svoite deca sč dodeka tie, pak, ne najdat semejstvo i taka zemjata ḱe bide naselena, spored redosledot što go zapovedal Bog vo Bitie 1:28: „I gi blagoslovi Bog i im reče Bog: Bidete plodni i množete se i napolnete ja zemjata i potčinete ja , i vladejte nad morskite ribi, nad pticite nebesni i nad sekoe živo suštestvo što se dviži po zemjata .“ Vo svojata perverzija, sovremeniot život mu go svrte grbot na ovaa norma. Koncentriraniot život vo gradovite i industriskoto vrabotuvanje zaedno sozdadoa sč pogolema potreba za pari. Ova gi navede ženite da ja napuštat svojata uloga kako majki za da odat i da rabotat vo fabriki ili prodavnici. Lošo vospitani, decata stanaa kapriciozni i barajḱi mnogu, a vo 2021 godina raǵaat plod na nasilstvo i tie točno odgovaraat na opisot što Pavle mu go dal na Timotej vo 2 Tim. 3:1 do 9. Ve pottiknuvam da odvoite vreme da gi pročitate, so seto vnimanie što go zaslužuvaat, vo celost, dvete poslanija što toj mu gi upatuva na Timotej, za da gi pronajdete vo ovie pisma standardite postaveni od Boga, od početokot, znaejḱi deka toj ne se menuva i nema da se promeni sč do negovoto vraḱanje vo slava, na proletta 2030 godina.

1. Mojseeva 6:13: „ Togaš Bog mu reče na Noe: „Krajot na sekoe telo dojde pred Mene, zašto ja napolnija zemjata so nasilstvo; ete, Jas ḱe gi istrebam zaedno so zemjata .“

So zloto nepovratno vospostaveno, uništuvanjeto na žitelite na zemjata ostanuva edinstvenoto nešto što Bog može da go napravi. Bog mu go objavuva na svojot edinstven zemen prijatel svojot užasen plan bidejḱi negovata odluka e donesena i definitivno utvrdena. Potrebno e da se zabeleži posebnata sudbina što Bog mu ja dava na Enoh, edinstveniot što vleguva vo večnosta bez da pomine niz smrtta, i na Noe, edinstveniot čovek što e proglasen za dostoen da go preživee istrebuvačkiot potop. Zašto so negovite zborovi Bog veli „ tie imaat ...“ i „ Jas ḱe gi uništam “. Bidejḱi ostanal veren, Noe ne e cel na Božjata odluka.

1. Mojseeva 6:14: „ Napravi si kovčeg od smolesto drvo, podelete go kovčegot na pregradi i obložete go odnatre i odnadvor so smola .“

Noe mora da preživee, i toa ne sam, bidejḱi Bog saka životot na negovoto sozdanie da prodolži do krajot na 6000-te godini selekcija za negoviot proekt. Za da se začuva izbraniot život za vreme na potopot, ḱe mora da se izgradi plovečki kovčeg. Bog mu gi dava na Noe svoite upatstva. Toj ḱe koristi vodootporno meko drvo, a kovčegot ḱe bide vodonepropustliv so premačkuvanje so smola, smola zemena od borovi ili elki. Toj ḱe izgradi ḱelii za da može sekoj vid da živee oddelno za da izbegne stresni konfrontacii za životnite na brodot. Prestojot na kovčegot ḱe trae cela godina, no rabotata ja vodi Bog, na kogo ništo ne mu e nevozmožno.

1. Mojseeva 6:15: „ Vaka ḱe go napraviš: dolžinata na kovčegot neka bide trista lakti, širinata pedeset lakti, a visinata trieset lakti .“

Ako „ lakotot “ bil na džin, možel da bide pet pati pogolem od onoj na Evreite, što iznesuvalo okolu 55 sm. Bog gi otkril ovie dimenzii vo standardot poznat na Evreite i Mojsej, koi ja primile ovaa prikazna od Boga. Izgradeniot kovčeg bil dolg 165 m, širok 27,5 m i visok 16,5 m. Kovčegot, vo oblik na pravoagolna kutija, bil impozanten, no bil izgraden od luǵe čija visina bila proporcionalna na nea. Za negovata visina naoǵame tri kata od okolu pet metri za luǵe koi samite merele pomeǵu 4 i 5 m vo visina.

1. Mojseeva 6:16: „ Napravi prozorec za kovčegot , i napravi go eden lakot visoko . Postavi vrata od stranata na kovčegot. Napravi dolen kat, vtor kat i tret kat .“

Spored ovoj opis, edinstvenata „ vrata “ na kovčegot bila postavena na nivo na prviot kat „ od stranata na kovčegot “. Kovčegot bil celosno zatvoren, a pod pokrivot na tretiot kat, eden prozorec visok i širok 55 sm trebalo da se drži zatvoren do krajot na poplavata, spored Bitie 8:6. Žitelite na kovčegot živeele vo temnina i veštačka svetlina od masleni lambi vo tekot na celoto vremetraenje na poplavata, t.e.

1. Mojseeva 6:17: „ I ete, ḱe donesam potop od voda na zemjata, za da istrebam sekoe telo, vo koe ima zdiv na život, od pod neboto; i sč što e na zemjata ḱe zagine .“

So ova uništuvanje, Bog saka da ostavi predupreduvačka poraka do luǵeto koi ḱe ja naselat zemjata po potopot i do slavnoto vraḱanje na Isus Hristos na krajot od 6000-godišniot božestven proekt. Celiot život ḱe isčezne zaedno so negovata pretpotopna norma. Zašto po potopot, Bog postepeno ḱe ja namali goleminata na živite suštestva, luǵeto i životnite, na goleminata na afrikanskite pigmei.

1. Mojseeva 6:18: „ No, Jas ḱe go vospostavam Mojot zavet so tebe; ti ḱe vlezeš vo kovčegot, ti i tvoite sinovi, tvojata žena i ženite na tvoite sinovi so tebe .“

Osummina od niv go izbegnaa pretstojniot potop, no sedummina od niv imaat isklučitelna korist od posebniot i individualen blagoslov na Noe. Dokazot se pojavuva vo Ezekiel 14:19-20 kade što Bog veli: „ Ili ako pratam čuma vo taa zemja, ako go izleam Mojot gnev vrz nea so čuma, za da gi istrebam od nea luǵeto i životnite, a Noe , Daniel i Jov bea vo nea, kako što sum živ, veli Gospod Jahve, tie nema da spasat nitu sinovi nitu ḱerki, tuku ḱe gi spasat svoite duši preku svojata pravednost .“ Tie ḱe bidat korisni za povtorno naseluvanje na zemjata, no bidejḱi ne se na duhovnoto nivo na Noe, tie ja vnesuvaat svojata nesovršenost vo noviot svet, koj naskoro ḱe gi donese svoite loši plodovi.

1. Mojseeva 6:19: „ I od sekoe živo suštestvo, od sekoe telo, vnesi po dve od sekoj vid vo kovčegot, za da gi održiš živi so tebe: maško i žensko .“

Eden par po vid „ od site živi “ - tokmu normata neophodna za reprodukcija - ova ḱe bidat edinstvenite preživeani meǵu rodot kopneni životni.

1. Mojseeva 6:20: „ I od pticite spored nivnite vidovi, i od dobitokot spored nivnite vidovi, i od site zemni lazači spored nivnite vidovi, po dve od sekoj vid ḱe dojdat kaj tebe, za da gi začuvaš živi .“

Vo ovoj stih, vo negovoto nabrojuvanje, Bog ne spomenuva divi životni, no tie ḱe bidat navedeni kako da bile kačeni vo kovčegot vo Bitie 7:14.

1. Mojseeva 6:21: „ A ti zemi od seta hrana što se jade i skladiraj ja kaj sebe, za da bide hrana i za tebe i za niv .“

Hranata potrebna za da se nahranat osum luǵe i site životni na brodot vo tekot na edna godina sigurno zafaḱala golem prostor na arkata.

1. Mojseeva 6:22: „ I Noe napravi taka, i napravi sč kako što mu zapoveda Bog .“

Verno i poddržani od Boga, Noe i negovite sinovi ja izvršuvaat zadačata što im ja doveril Bog. I tuka, mora da se zapomni deka zemjata e eden kontinent navodnuvan samo od reki i potoci. Vo oblasta na planinata Ararat kade što živeat Noe i negovite sinovi, ima samo ramnina i nema more. Zatoa, negovite sovremenici go gledaat Noe kako gradi plovečka gradba vo sredinata na kontinent bez more. Potoa možeme da si zamislime potsmev, sarkazam i navredi so koi sigurno ja obsipale malata grupa blagoslovena od Boga. No, potsmevačite naskoro ḱe prestanat da se potsmevaat na izbraniot i ḱe se udavat vo vodite na potopot vo koj ne sakaa da veruvaat.

 

 

 

Bitie 7

 

Konečnoto razdvojuvanje na poplavata

 

1. Mojseeva 7:1: „ Gospod mu reče na Noe: „Vlezi vo kovčegot, ti i celoto tvoe domaḱinstvo, zašto te vidov praveden pred Mene vo ova pokolenie .“

Doaǵa momentot na vistinata i se ostvaruva konečnoto razdvojuvanje na sozdavanjeto. So „ vleguvanjeto vo kovčegot “, životite na Noe i negovoto semejstvo ḱe bidat spaseni. Postoi vrska pomeǵu zborot „ kovčeg “ i „ pravednosta “ što Bog mu ja pripišuva na Noe. Ovaa vrska pominuva niz idniot „ kovčeg na svedoštvoto “, koj ḱe bide svetiot kovčeg što ja sodrži Božjata „ pravednost “, izrazena vo forma na dvete ploči na koi negoviot prst ḱe gi vreže negovite „ deset zapovedi “. Vo ovaa sporedba, Noe i negovite pridružnici se prikažani kako ednakvi po toa što site imaat korist od spasenieto so vleguvanjeto vo kovčegot, duri i ako samo Noe e dostoen da bide identifikuvan so ovoj božestven zakon, kako što e označeno so božestvenata preciznost: „ Te vidov praveden “ . Zatoa, Noe bil vo sovršena soglasnost so božestveniot zakon što veḱe im bil poučen vo negovite principi na negovite pretpotopni slugi.

1. Moj. 7:2: „ Zemi sedum para od sekoe čisto životno, maško i žensko; i eden par od sekoe nečisto životno, maško i žensko. “

Se naoǵame vo pretpotopen kontekst i Bog ja povikuva razlikata pomeǵu životnoto klasificirano kako „ čisto ili nečisto “. Zatoa, ovoj standard e star kolku i zemnoto sozdavanje i vo Levit 11, Bog samo gi potsetuva na ovie standardi što gi vospostavil od početokot. Zatoa, Bog, kako i „ sabotata “, ima dobri pričini da bara od svoite izbranici, vo naše vreme, počituvanje na ovie raboti što go slavat negoviot red vospostaven za čovekot. So izbiranje na „ sedum čisti parovi “ za eden „ nečist “, Bog ja pokažuva svojata preferencija za čistota, koja ja označuva so svojot „pečat“, brojot „7“ na osvetuvanjeto na vremeto na negoviot zemen proekt.

Bitie 7:3: „ sedum para ptici nebesni, maški i ženski, za da gi začuvaat nivnite potomci živi po celata zemja .“

Poradi nivnata slika za angelskiot nebesen život, spaseni se i „ sedum para “ od „ nebesnite ptici “.

Bitie 7:4: „ Zašto ušte sedum dena, ḱe puštam dožd na zemjata četirieset dena i četirieset noḱi, i ḱe gi istrebam od liceto na zemjata site živi suštestva što sum gi sozdal .

Brojot „ sedum “ (7) sč ušte se spomenuva, označuvajḱi „ sedum dena “ što go oddeluvaat momentot na vleguvanje na životnite i luǵeto vo kovčegot od prvite vodopadi. Bog ḱe predizvika neprekinat dožd „ 40 dena i 40 noḱi “. Ovoj broj „40“ e brojot na testot. Ḱe se odnesuva na „ 40 dena “ od ispraḱanjeto na evrejskite špioni vo zemjata Hanaan i „ 40 godini “ život i smrt vo pustinata kako rezultat na nivnoto odbivanje da vlezat vo zemjata naselena so džinovi. I po vleguvanjeto vo svojata zemna služba, Isus ḱe bide predaden na iskušenieto na ǵavolot po „ 40 dena i 40 noḱi “ post. Isto taka, ḱe ima „ 40 dena “ pomeǵu voskresenieto na Hristos i izlevanjeto na Svetiot Duh na Pedesetnica.

Za Boga, celta na ovoj poroen dožd e da gi uništi „ suštestvata što gi sozdal “. Na toj način, toj nč potsetuva deka, kako Bog Tvorec, životite na site negovi sozdanija mu pripaǵaat nemu, da gi spasi ili uništi. Toj saka da im dade na idnite generacii gorčliva lekcija što ne smeat da ja zaboravat.

1. Mojseeva 7:5: „ Noe napravi sč što mu zapoveda Jahveh .“

Veren i poslušen, Noe ne go razočaruva Boga i izvršuva sč što mu naredil toj.

1. Mojseeva 7:6: „ Noe imaše šestotini godini koga dojde potopot na zemjata .“

Ponatamošni detali za vremeto ḱe bidat dadeni, no ovoj stih veḱe go smestuva potopot vo 600-tata godina od životot na Noe. Od raǵanjeto na negoviot prv sin vo negovata 500-ta godina , pominaa 100 godini.

1. Mojseeva 7:7: „ I Noe, toj i negovite sinovi, negovata žena i ženite na negovite sinovi, vlegoa vo kovčegot, za da izbegaat od vodite na potopot .“

Samo osum luǵe ḱe izbegaat od poplavata.

1. Mojseeva 7:8: „ Od čistite životni i od nečistite životni, od pticite i od sč što lazi po zemjata “ ,

sč što se dviži na zemjata “ vleguva vo kovčegot za da bide spasen. No, od koja „ zemja “, pretpotopna ili postdiluvska? Segašnoto vreme na glagolot „ se dviži “ sugerira postdiluvska zemja od vremeto na Mojsej, na kogo Bog mu se obraḱa vo svojata prikazna. Ovaa suptilnost bi možela da go opravda napuštanjeto i celosnoto istrebuvanje na odredeni monstruozni vidovi, nepoželni na povtorno naselenata zemja, ako navistina postoele pred potopot.

1. Mojseeva 7:9: „ I vlegoa vo kovčegot kaj Noe po dvajca, maž i žena, kako što mu zapoveda Bog na Noe .“

Principot se odnesuva na životnite, no i na trite čovečki para formirani od negovite tri sina i nivnite ženi, i negoviot sopstven, što se odnesuva na nego i negovata sopruga. Božjiot izbor da izbere samo parovi ni ja otkriva ulogata što Bog ḱe im ja dade: da se razmnožuvaat i razmnožuvaat.

1. Mojseeva 7:10: „ I po sedum dena vodite na potopot bea na zemjata .“

Spored ovaa preciznost, vleguvanjeto vo kovčegot se slučilo na desettiot den od vtoriot mesec od 600-tata godina od životot na Noe, odnosno 7 dena pred 17-tiot navedeno vo sledniot stih 11. Na ovoj desetti den, samiot Bog ja zatvori „ vratata “ na kovčegot za site negovi patnici, spored preciznosta navedena vo stih 16 od ova poglavje 7.

1. Mojseeva 7:11: „ Vo šestotata godina od životot na Noe, vo vtoriot mesec, na sedumnaesettiot den od mesecot, vo istiot den izbija site izvori na golemata bezdna i se otvorija nebesnite prozorci. “

Bog go izbral „ sedumnaesettiot den od vtoriot mesec “ od 600-tata godina od životot na Noe za da gi „ otvori nebesnite prozorci “. Brojot 17 go simbolizira sudot vo svojot numerički kod na Biblijata i nejzinite proroštva.

Presmetkata utvrdena so nasleduvanjeto na izbranite od Bit. 6 go smestuva potopot vo 1656 godina, od grevot na Eva i Adam, odnosno 4345 godini pred proletta 6001 godina od krajot na svetot, što ḱe se sluči vo našiot voobičaen kalendar vo proletta 2030 godina, i 2345 godini pred iskupitelnata smrt na Isus Hristos, što se sluči na 30 april od našiot lažen i zaveduvački čovečki kalendar.

Slednoto objasnuvanje ḱe bide povtoreno vo Bitie 8:2. So osvrt na komplementarnata uloga na „ izvorite na bezdnata “, vo ovoj stih, Bog ni otkriva deka potopot ne bil predizvikan samo od dožd što doaǵal od neboto. Znaejḱi deka „ dlabočinata “ se odnesuva na zemjata celosno pokriena so voda od prviot den na sozdavanjeto, nejzinite „ izvori “ sugeriraat zgolemuvanje na nivoto na vodata predizvikano od samoto more. Ovoj fenomen se dobiva so promena na nivoto na okeanskoto dno koe, so zgolemuvanjeto, go zgolemuva nivoto na vodata sč dodeka ne go dostigne nivoto što ja pokrivalo celata zemja na prviot den. So tonenjeto na okeanskite dlabočini, suvata zemja izlegla od vodata na tretiot den i so obratno dejstvo, suvata zemja bila pokriena so vodite na potopot. Doždot narečen „ prozorec na neboto “ bil korisen samo za da ukaže deka kaznata došla od neboto, od nebesniot Bog. Podocna ovaa slika za „ prozorec na neboto “ ḱe ja prezeme sprotivnata uloga na blagoslovite što doaǵaat od istiot nebesen Bog.

1. Mojseeva 7:12: „ I vrneše dožd na zemjata četirieset dena i četirieset noḱi .“

Ovoj fenomen sigurno gi iznenadil nevernite grešnici. Osobeno zatoa što doždot ne postoel pred ovoj potop. Pretpotopnata zemja bila navodnuvana i navodnuvana od nejzinite reki i potoci; zatoa doždot ne bil potreben; utrinskata rosa go zamenila. I ova objasnuva zošto nevernicite imale teškotii da veruvaat vo potopot od vodi što go najavil Noe, i so zbor i so delo, bidejḱi toj go izgradil kovčegot na suvo.

Vremeto od „ 40 dena i 40 noḱi “ e vreme na testiranje. Za vozvrat, telesniot Izrael, edvaj izlegol od Egipet, ḱe bide testiran za vreme na otsustvoto na Mojsej, zadržan od Bog so nego vo tekot na ovoj period. Rezultatot ḱe bide „zlatnoto tele“ stopeno so soglasnost na Aron, bratot na Mojsej vo telo. Potoa ḱe ima „ 40 dena i 40 noḱi “ istražuvanje na zemjata Hanaan, što ḱe rezultira so odbivanje na luǵeto da vlezat poradi džinovite što ja naseluvaat. Za vozvrat, Isus ḱe bide testiran „ 40 dena i 40 noḱi “, no ovoj pat, iako oslaben od ovoj dolg post, toj ḱe se sprotivstavi na ǵavolot koj ḱe go iskušuva i ḱe završi ostavajḱi go bez da ja dobie svojata pobeda. Za Isus, toa beše ona što ja napravi negovata zemna služba možna i legitimna.

Bitie 7:13: „ Istiot den vlegoa vo kovčegot Noe, Sim, Ham i Jafet, Noevite sinovi, Noevata žena i ženite na trite negovi sinovi so niv .

Ovoj stih go istaknuva izborot na dvata pola na čovečkite zemski suštestva. Sekoj čovečki maž e pridružuvan od „ negovata pomošnička “, negovata žena narečena „ žena “. Na ovoj način, sekoj par se pretstavuva po likot na Hristos i Negovata Crkva, „negovata pomošnička“, Negoviot Izbranik kogo toj ḱe go spasi. Zašto zasolništeto na „kovčegot“ e prvata slika na spasenieto što toj ḱe im go otkrie na čovečkite suštestva.

1. Mojseeva 7:14: „ tie i sekoe životno spored negoviot rod, site životni spored negoviot rod, site lazači što polzat po zemjata spored negoviot rod, sekoja ptica spored negoviot rod, sekoja ptica, sč što ima krilja .“

So naglasuvanje na zborot „ vid “, Bog potsetuva na zakonite na svojata priroda što čoveštvoto vo našata posledna era uživa da gi predizvikuva, prekršuva i doveduva vo prašanje za životnite, pa duri i za čoveštvoto. Ne može da ima pogolem branitel na čistotata na vidot od nego. I toj bara negovite izbranici da go spodelat negovoto božestveno mislenje za ova prašanje, bidejḱi sovršenstvoto na negovoto prvobitno sozdavanje ležeše vo ovaa čistota i apsolutna odvoenost na vidovite.

So naglasuvanje na krilestite vidovi, Bog gi sugerira zemjata i vozduhot na grevot kako carstvo potčineto na ǵavolot, koj samiot e narečen „ knez na vlasta na vozduhot “ vo Ef. 2:2.

1. Mojseeva 7:15: „ I vlegoa vo kovčegot kaj Noe, po dvajca, od sekoe telo, vo koe imaše zdiv na život .“

Sekoj par izbran od Boga se odvojuva od onie od svojot vid za da možat nivnite životi da prodolžat po potopot. Vo ova konečno odvojuvanje , Bog go sproveduva vo delo principot na dvata pata što gi postavuva pred slobodniot čovečki izbor: onoj na dobroto vodi kon život, a onoj na zloto vodi kon smrt.

1. Mojseeva 7:16: „ I vlegoa maški i ženski od sekoe telo, kako što mu zapoveda Bog na Noe. I Gospod ja zatvori vratata pred nego .“

Celta na reprodukcijata na „ vidot “ ovde e potvrdena so spomenuvanjeto „ mažjak i žena “.

Eve go dejstvieto što mu dava na ova iskustvo seta negova važnost i negoviot proročki karakter za krajot na vremeto na božestvenata blagodat: „ Togaš Jahve mu ja zatvori vratata .“ Ova e momentot koga sudbinata na životot i onaa na smrtta se odvojuvaat bez možna promena. Istoto ḱe bide i vo 2029 godina, koga preživeanite od vremeto ḱe go napravat izborot da go počituvaat Boga i negoviot sedmi den - sabotata, odnosno sabotata, ili da go počituvaat Rim i negoviot prv den - nedelata, spored ultimatumot prezentiran vo forma na dekret od strana na buntovnoto čoveštvo. Tamu povtorno, „ vratata na blagodatta “ ḱe bide zatvorena od Boga, „ onoj što otvora i onoj što zatvora “ spored Otkrovenie 3:7.

1. Mojseeva 7:17: „ Potopot traeše četirieset dena na zemjata; i vodite se zgolemija i go podignaa kovčegot, i toj se izdigna nad zemjata .“

Lakot e podignat.

1. Mojseeva 7:18: „ Vodite se namnožija mnogu na zemjata, i kovčegot ploveše po površinata na vodata .“

Arkata plovi.

1. Mojseeva 7:19: „ I vodite se zasilija, i sekoja visoka planina pod celoto nebo beše pokriena .“

Suvata počva univerzalno isčeznuva, potopena so voda.

1. Mojseeva 7:20: „ Vodata se izdigna petnaeset lakti nad planinite, i tie bea pokrieni .“

Najvisokata planina vo toa vreme bila pokriena so okolu 8 metri voda.

1. Mojseeva 7:21: „ Sč što se dvižeše po zemjata umre, i pticite, i dobitokot, i dzverovite, i sč što lazi po zemjata, i site luǵe .“

Site životni što dišat vozduh se davat. Detalite za pticite se ušte pointeresni bidejḱi potopot e proročka slika za Strašniot sud, vo koj nebesnite suštestva, kako što e Satanata, ḱe bidat uništeni zaedno so zemskite suštestva.

1. Mojseeva 7:22: „ Sč što imaše zdiv na život vo nozdrite, što beše na suva zemja, umre .“

Site živi suštestva sozdadeni kako čovekot, čij život zavisi od negoviot zdiv, se davat. Ova e edinstvenata senka nad kaznata na potopot, bidejḱi vinata e strogo vrz čovekot, i na nekoj način, smrtta na nevinite životni e nepravedna. No, za celosno da go udavi buntovnoto čoveštvo, Bog e prinuden da gi ubie so niv i onie životni što go dišat vozduhot od zemjinata atmosfera kako niv. Konečno, za da ja razberete ovaa odluka, zemete predvid deka Bog ja sozdal zemjata za čovekot sozdaden po negov lik, a ne za životnoto sozdadeno da go opkružuva, da go pridružuva i, vo slučaj na dobitok, da mu služi.

1. Mojseeva 7:23: „ Sč živo suštestvo beše istrebeno što beše na liceto na zemjata, od čovek do dobitok, do lazači i do ptici nebesni; bea istrebeni od zemjata. Samo Noe ostana, i onie što bea so nego vo kovčegot .“

Ovoj stih ja potvrduva razlikata što Bog ja pravi pomeǵu Noe i negovite čovečki pridružnici koi se naoǵaat grupirani so životnite, site spomenati i zagriženi za „ što bilo so nego“. vo kovčegot .“

1. Mojseeva 7:24: „ I vodite se držea nad zemjata sto i pedeset dena .“

„ Sto i pedesette dena “ započnale po 40-te dena i 40-te noḱi neprekinat dožd što go sozdale potopot. Otkako dostignale maksimalna visina od „ 15 lakti “ ili okolu 8 metri nad „ najvisokata planina “ vo toa vreme, nivoto na vodata ostanalo stabilno „ 150 dena “. Potoa postepeno se namaluvalo sč dodeka ne se isušilo posakuvano od Boga.

 

Zabeleška : Bog go sozdal životot vo džinovski standard što se odnesuval na pretpotopnite luǵe i životni. No, po potopot, negoviot proekt ima za cel proporcionalno da ja namali goleminata na site negovi suštestva, taka što životite ḱe se raǵaat vo postpotopniot standard. Po vleguvanjeto vo Hanaan, evrejskite špioni svedočat deka so svoi oči videle grozdovi grozje tolku golemi što bile potrebni dvajca luǵe so nivna golemina za da gi nosat. Namaluvanjeto na goleminata zatoa nužno se odnesuva i na drvjata, ovošjeto i zelenčukot. Taka, Tvorecot nikogaš ne prestanuva da sozdava, bidejḱi so tekot na vremeto, toj go modificira i prilagoduva svoeto kopneno sozdavanje na novite uslovi za život što se nametnuvaat. Toj ja sozdal crnata pigmentacija na kožata na luǵeto koi živeat izloženi na silno sončevo zračenje vo tropskite i ekvatorijalnite regioni na zemjata kade što sončevite zraci ja pogoduvaat zemjata pod agol od 90 stepeni. Drugite boi na kožata se poveḱe ili pomalku beli ili bledi i poveḱe ili pomalku bakarni vo zavisnost od količinata na sončeva svetlina. No, osnovnata crvena boja na Adam (crvenata) poradi krvta se naoǵa kaj site čovečki suštestva.

Biblijata ne gi naveduva detalnite iminja na pretpotopnite živi životinski vidovi. Bog ja ostava ovaa tema misteriozna, bez posebno otkrovenie, sekoj e sloboden na svoj način da gi zamisluva rabotite. Sepak, jas ja iznesov hipotezata deka sakajḱi da mu dade na ovoj prv oblik na kopnen život sovršen karakter, Bog vo toa vreme ne gi sozdal praistoriskite čudovišta čii koski denes, od naučni istražuvači, se naoǵaat vo počvata na zemjata. Isto taka, ja iznesov ovaa možnost deka tie bile sozdadeni od Bog po potopot, so cel da se zasili prokletstvoto na zemjata za čovečkite suštestva koi, brzo, povtorno ḱe se odvratat od nego. So toa što ḱe se odvojat od nego, tie na toj način ḱe ja izgubat svojata inteligencija i golemoto znaenje što Bog go dal od Adam do Noe. Ova, do toj stepen što na odredeni mesta na zemjata, čovekot ḱe se najde vo degradirana sostojba na „pešterski čovek“ napadnat i zagrozen od svirepi životni, koi vo grupi, sepak, ḱe može da gi uništi so dragocena pomoš na prirodnoto lošo vreme i sočuvstvitelnata dobra volja na Boga.

 

 

 

Bitie 8

 

Privremenoto razdvojuvanje na patnicite vo kovčegot

 

1 Mojseeva 8:1: „ I se seti Bog na Noe, i na site dzverovi, i na siot dobitok što beše so nego vo kovčegot; i napravi Bog veter nad zemjata, i vodata se smiri .“

Bidete sigurni, toj nikogaš ne go zaboravil toa, no vistina e deka ova unikatno sobiranje na životi zatvoreni vo plovečkiot kovčeg gi pravi čoveštvoto i životinskite vidovi da izgledaat tolku namaleni što se čini deka se napušteni od Boga. Vsušnost, ovie životi se sovršeno bezbedni zatoa što Bog gi čuva kako bogatstvo. Tie se negoviot najskapocen posed: prvite plodovi što ja obnovuvaat zemjata i ja širat po nejzinata površina.

1. Mojseeva 8:2: „ Izvorite na bezdnata i nebesnite prozorci se zatnaa, i doždot poveḱe ne paǵaše od neboto .“

Bog gi sozdava vodite od potopot spored svoite potrebi. Od kade doaǵaat tie? Od neboto, no pred sč od Božjata tvorečka sila. Zemajḱi ja slikata na čuvar na bravi, toj gi otvora simboličnite nebesni porti, i doaǵa vreme koga povtorno gi zatvora.

So osvrt na komplementarnata uloga na „ izvorite na dlabočinite “ vo ovoj stih, Bog ni otkriva deka potopot ne bil predizvikan samo od dožd što doaǵal od neboto. Znaejḱi deka „ dlabočinite “ se odnesuvaat na zemjata celosno pokriena so voda od prviot den na sozdavanjeto, nejzinite „ izvori “ sugeriraat zgolemuvanje na nivoto na vodata predizvikano od samoto more. Ovoj fenomen se dobiva so promena na nivoto na okeanskoto dno koe , so zgolemuvanjeto, go zgolemuva nivoto na vodata sč dodeka ne go dostigne nivoto što ja pokrivalo celata zemja na prviot den. So tonenjeto na okeanskite dlabočini, suvata zemja izlegla od vodata na tretiot den i so obratno dejstvo, suvata zemja bila pokriena so vodite na potopot. Doždot narečen „ prozorec na neboto “ bil korisen samo za da se pokaže deka kaznata došla od neboto, od nebesniot Bog. Podocna, ovaa slika za „ prozorec na neboto “ ḱe ja prezeme sprotivnata uloga na blagoslovite što doaǵaat od istiot nebesen Bog.

Kako Tvorec, Bog možel da go sozdade potopot vo trepkanje na okoto, po svoja volja. Sepak, toj pretpočital postepeno da dejstvuva vrz svoeto veḱe sozdadeno tvorenie. Na toj način, toj mu pokažuva na čoveštvoto deka prirodata e vo negovi race moḱno oružje, moḱno sredstvo koe go manipulira za da go ponudi svojot blagoslov ili svojata kletva vo zavisnost od toa dali deluva za dobro ili za zlo.

1. Mojseeva 8:3: „ I vodite se povlekoa od zemjata i isčeznaa; i vodite se namalija po 150 dena .“

Po 40 dena i 40 noḱi neprekinati doždovi, prosledeni so 150 dena stabilnost na najvisokoto nivo na vodata, nivoto na vodata počnuva da se povlekuva. Poleka, nivoto na okeanskite dlabočini povtorno se namaluva, no ne paǵa tolku dlaboko kako pred poplavata.

1. Mojseeva 8:4: „ Vo sedmiot mesec, na sedumnaesettiot den od mesecot, kovčegot zastana na planinite Ararat .“

Pet meseci do den denes, „ na sedumnaesettiot den od sedmiot mesec “, kovčegot prestanuva da plovi; toj se potpira na najvisokata planina Ararat. Ovoj broj „sedumnaeset“ go potvrduva krajot na činot na božestveniot sud. Od ovaa preciznost e jasno deka, za vreme na potopot, kovčegot ne se oddalečil od oblasta kade što go izgradile Noe i negovite sinovi. I Bog sakal ovoj dokaz za potopot da ostane vidliv do krajot na svetot, na istiot ovoj vrv na planinata Ararat, pristap do koj bil i ostanuva zabranet od ruskite i turskite vlasti. No, vo vremeto što go izbral Nego, Bog go pretpočital fotografiranjeto od vozduh, što go potvrdilo prisustvoto na del od kovčegot zaroben vo mrazot i snegot. Denes, satelitskoto nabljuduvanje može moḱno da go potvrdi ova prisustvo. No, zemskite vlasti ne se stremat baš da go slavat Boga Tvorecot; tie se odnesuvaat kako neprijateli kon nego, i so seta pravda, Bog im vraḱa dobro, udirajḱi gi so epidemija i teroristički napadi.

1. Mojseeva 8:5: „ I vodite postojano se namaluvaa do desettiot mesec; a vo desettiot mesec, na prviot den od mesecot, se pojavija vrvovite na planinite .“

Namaluvanjeto na nivoto na vodata e ograničeno bidejḱi po poplavata nivoto na vodata ḱe bide povisoko od ona na pretpotopnata zemja. Antičkite dolini ḱe ostanat potopeni i ḱe go dobijat izgledot na segašnite vnatrešni morinja kako što se Sredozemnoto More, Kaspiskoto More, Crvenoto More, Crnoto More itn.

1. Mojseeva 8:6: „ I po četirieset dena Noe go otvori prozorecot što go beše napravil vo kovčegot .“

Po 150 dena stabilnost i 40 dena čekanje, Noe go otvoril maliot prozorec za prv pat. Negovata mala golemina, eden lakt ili 55 sm, bila opravdana bidejḱi negovata edinstvena upotreba bila da pušta ptici koi na toj način možele da izbegaat od kovčegot na životot.

1. Mojseeva 8:7: „ Go pušti gavranot, i toj odleta i se vraḱaše dodeka ne se isušija vodite od zemjata .

Otkrivanjeto na suvata zemja e predizvikano spored redosledot „ temnina i svetlina “ ili „ noḱ i den “ od početokot na sozdavanjeto. Isto taka, prviot ispraten otkrivač e nečistiot „ gavran “ , so perduvi „ crni “ kako „ noḱ “. Toj dejstvuva slobodno nezavisno od Noe, Božjiot izbran. Zatoa, toj gi simbolizira temnite religii koi ḱe bidat aktivirani bez nikakva vrska so Boga.

Potočno, toa go simbolizira telesniot Izrael od stariot zavet, do koj Bog postojano gi ispraḱal svoite proroci, kako doaǵanjata i zaminuvanjata na gavranot, za da se obide da go spasi svojot narod od grevovnite praktiki. Kako „ gavranot “, ovoj Izrael, konečno otfrlen od Boga, ja prodolžil svojata istorija odvoen od nego.

1. Mojseeva 8:8: „ I pušti gulab da vidi dali se smirija vodite od liceto na zemjata .“

Po istiot redosled, čistiot „ gulab “ , so perduvi „ beli “ kako sneg, e ispraten vo izviduvanje. Toj e staven pod znakot na „ den i svetlina “. Kako takov, toj go prorokuva noviot zavet zasnovan na krvta proleana od Isus Hristos.

1. Mojseeva 8:9: „ No gulabot ne najde mesto kade da se potpre na stapaloto, pa se vrati kaj nego vo kovčegot, zašto vodata beše po celata zemja. Toj ja ispruži rakata, ja zede i ja vnese vo kovčegot kaj sebe .“

Za razlika od nezavisniot crn „ gavran “, beliot „ gulab “ e tesno povrzan so Noe, koj ja nudi „ svojata raka za da ja zeme i da ja vnese vo kovčegot “ so sebe. Toa e slika na vrskata što go povrzuva izbraniot so nebesniot Bog. „ Gulabot “ eden den ḱe se odmori vrz Isus Hristos koga ḱe se pojavi pred Jovan Krstitel za da bide krsten od nego.

Vi predlagam da gi sporedite ovie dva bibliski citati; onoj od ovoj stih: „ No gulabot ne najde mesto kade da go potpre tabanot na svojata noga “ so ovoj stih od Mat. 8:20: „ Isus mu odgovori i reče: „Lisicite imaat duvla, a pticite nebesni imaat gnezda, a Sinot Čovečki nema kade da ja potpre glavata “; i ovie stihovi od Jovan 1:5 i 11, kade što zboruva za Hristos, olicetvorenieto na božestvenata „ svetlina “ „ na životot “, toj veli: „ Svetlinata sveti vo temninata, a temninata ne ja sfati .../ ...Toj dojde kaj svoite, a svoite ne ja sfatija .“ Isto kako što „ gulabot “ se vrati kaj Noe, dozvoluvajḱi mu da bide zemen od nego, vo „ negovata raka “, voskresnat, Otkupitelot Isus Hristos se voznese na neboto kon svojata božestvenost kako nebesen Tatko, ostavajḱi ja zad sebe na zemjata porakata za iskupuvanjeto na svoite izbranici, negovata dobra vest narečena „ večnoto Evangelie “ vo Otk. 14:6. I vo Otk. 1:20: toj ḱe gi drži „ vo raka “ vo „ sedumte epohi “ prorokuvani od „ sedumte crkvi “ kade što gi pravi da učestvuvaat vo božestvenoto osvetuvanje negovata „ svetlina “ pretstavena od „ sedumte svetilnici “.

1. Mojseeva 8:10: „ I počeka ušte sedum dena, pa povtorno go pušti gulabot od kovčegot .“

Ova dvojno potsetuvanje na „ sedumte dena “ nč uči deka za Noe, kako i za nas denes, životot bil vospostaven i ureden od Boga vrz osnova na edinstvoto na sedmicata od „ sedum dena “, isto taka simbolično edinstvo na „ sedumte iljadi “ godini od negoviot golem spasonosen proekt. Ova insistiranje na spomenuvanjeto na ovoj broj „ sedum “ ni ovozmožuva da ja razbereme važnosta što Bog mu ja dava; što ḱe go opravda negovoto napaǵanje, osobeno od strana na ǵavolot, do slavnoto vraḱanje na Hristos, koj ḱe stavi kraj na negovata zemska dominacija.

1. Mojseeva 8:11: „ Gulabot se vrati kaj nego navečer, i ete, vo ustata mu imaše otkinat maslinov list. Taka Noe znaeše deka vodite se smirija od zemjata .“

Po dolgi periodi na „ temnina “ najaveni so zborot „ večer “, nadežta za spasenie i radosta od izbavuvanjeto od grevot ḱe dojdat pod likot na „ maslinovoto drvo “, posledovatelno na stariot, a potoa na noviot zavet. Isto kako što Noe znael od „ maslinoviot list “ deka nadežnata i očekuvanata zemja ḱe bide podgotvena da go prečeka, „ sinovite Božji “ ḱe naučat i ḱe razberat deka carstvoto nebesno im e otvoreno od onoj ispraten od neboto, Isus Hristos.

Ovoj „ maslinov list “ mu svedočel na Noe deka rtenjeto i rastot na drvjata e povtorno možno.

1. Mojseeva 8:12: „ I počeka ušte sedum dena, pa go pušti gulabot; no toj ne se vrati kaj nego .“

Ovoj znak beše odlučuvački, bidejḱi dokažuvaše deka „ gulabot “ izbral da ostane vo prirodata, koja povtorno mu nudeše hrana.

Isto kako što „ gulabot “ isčeznuva otkako ḱe ja prenese svojata poraka na nadež, otkako ḱe go dade svojot život na zemjata za da gi iskupi svoite izbranici, Isus Hristos, „ Knezot na mirot “, ḱe ja napušti zemjata i svoite učenici, ostavajḱi gi slobodni i nezavisni da gi vodat svoite životi do negovoto konečno slavno vraḱanje.

1. Mojseeva 8:13: „ Vo šeststotini i prvata godina, vo prviot mesec, na prviot den od mesecot, vodite presušija od zemjata. Noe go simna pokrivot od kovčegot i vide, i ete, liceto na zemjata beše suvo .“

Sušenjeto na zemjata e sč ušte delumno, no vetuvačko, pa zatoa Noe se obvrzuva da go otvori pokrivot na kovčegot za da pogledne nadvor od nego i znaejḱi deka se nasukala na vrvot na planinata Ararat, negovata vizija se proširila mnogu daleku i mnogu široko nad horizontot. Vo iskustvoto na potopot, kovčegot dobiva slika na izvedeno jajce. Vo momentot na izveduvanje, samoto pile ja krši lušpata vo koja bilo zatvoreno. Noe go pravi istoto; toj „ ja otstranuva pokrivkata na kovčegot “ koja poveḱe nema da bide korisna za da go zaštiti od porojniot dožd. Zabeležete deka Bog ne doaǵa da ja otvori vratata na kovčegot što samiot ja zatvoril; ova znači deka toj ne go doveduva vo prašanje nitu go menuva standardot na svojot sud kon zemnite buntovnici za koi vratata na spasenieto i neboto sekogaš ḱe bidat zatvoreni.

1. Mojseeva 8:14: „ A vo vtoriot mesec, na dvaeset i sedmiot den od mesecot, zemjata se isuši .“

Zemjata povtorno stanuva pogodna za živeenje otkako e celosno zatvorena vo arkata 377 dena od denot na vleguvanjeto vo nea i zatvoranjeto na vratata od Boga.

1. Mojseeva 8:15: „ Togaš Bog mu reče na Noe :

1. Moj. 8:16: „ Izlezi od kovčegot, ti i tvojata žena, tvoite sinovi i ženite na tvoite sinovi so tebe .“

Povtorno Bog e toj što dava signal za izlez od „ kovčegot “, toj što ja zatvoril edinstvenata „ vrata “ za negovite patnici pred potopot.

1. Mojseeva 8:17: „ Izvedi so sebe sekoe živo suštestvo što e so tebe, i ptici i dobitok, i sekoe suštestvo što lazi po zemjata; neka se rasprostranat po zemjata, i neka bidat plodni i neka se množat na zemjata .“

Scenata nalikuva na onaa od pettiot den od Nedelata na sozdavanjeto, no ne e novo sozdavanje, bidejḱi po Potopot, povtornoto naseluvanje na zemjata e faza od prorokuvaniot proekt za prvite 6000 godini od istorijata na Zemjata. Bog imal namera ovaa faza da bide užasna i razubeduvačka. Toj mu dal na čoveštvoto smrtonosen dokaz za posledicite od negoviot božestven sud. Dokaz što ḱe se potsetime vo 2 Petrovo 3:5-8: „ Zašto ne se svesni deka preku Božjiot zbor nebesata postoele vo minatoto, a zemjata se sozdala od voda i vo voda. Preku niv propadna togašniot svet, preplaven so voda. No, preku istiot zbor se čuvaat nebesata i zemjata što se sega, čuvani od ogan za denot na sudot i uništuvanjeto na bezbožnicite.“ No, vozljubeni, ne zaboravajte go ova edno: kaj Gospoda eden den e kako iljada godini, a iljada godini se kako eden den . Najaveniot ognen potop ḱe se ispolni na krajot od sedmiot milenium po povod posledniot sud, so otvoranjeto na plamenite izvori na podzemnata magma što ḱe ja pokrie celata površina na zemjata. Ova „ ogneno ezero “ spomenato vo Otkrovenie 20:14-15, ḱe ja progolta površinata na zemjata so nejzinite buntovni neverni žiteli, kako i nivnite dela što tie sakaa da gi privilegiraat prezirajḱi ja pokažanata ljubov kon Boga. I ovoj sedmi milenium beše prorečen od sedmiot den od sedmicata, ova spored definicijata „ eden den e kako iljada godini i iljada godini se kako eden den “.

1. Mojseeva 8:18: „ I izleze Noe, toj i negovite sinovi, i negovata žena, i ženite na negovite sinovi .“

Otkako životnite ḱe zaminat, pretstavnicite na novoto čoveštvo isto taka go napuštaat kovčegot. Tie povtorno ja otkrivaat sončevata svetlina i ogromniot, rečisi neograničen prostor što im go nudi prirodata, po 377 dena i noḱi pominati vo tesen, temen, zatvoren prostor.

1. Mojseeva 8:19: „ Sekoe životno, sekoe suštestvo što lazi, sekoja ptica i sč što se dviži po zemjata, spored svojot vid, izleze od kovčegot .“

Izleguvanjeto od kovčegot go prorokuva vleguvanjeto na izbranite vo nebesnoto carstvo, no ḱe vlezat samo onie što Bog gi ocenil kako čisti. Vo vremeto na Noe, toa sč ušte ne e slučaj, bidejḱi čistite i nečistite ḱe živeat zaedno na istata zemja, borejḱi se edni protiv drugi do krajot na svetot.

1. Mojseeva 8:20: „ Noe mu izgradi žrtvenik na Jahve; zede od sekoe čisto životno i od sekoe čisto ptica i prinese žrtvi palenici na žrtvenikot .“

Holokaustot e čin so koj izbraniot Noe ja pokažuva svojata blagodarnost kon Boga. Smrtta na nevina žrtva, vo ovoj slučaj životno, go potsetuva Boga Tvorecot na sredstvata so koi, vo Isus Hristos, ḱe dojde da gi iskupi dušite na svoite izbrani. Čistite životni se dostojni da ja pretstavuvaat žrtvata na Hristos, koj ḱe otelotvori sovršena čistota vo celata svoja duša, telo i duh.

1. Mojseeva 8:21: „ I Gospod počuvstvuva prijaten miris i reče Gospod vo srceto svoe: „Nema poveḱe da ja prokolnuvam zemjata zaradi čovekot, zašto mislite na čovečkoto srce se zlobni od negovata mladost; nitu pak ḱe porazam sekoe živo suštestvo, kako što napraviv .“

Palenicata što ja ponudil Noe e avtentičen čin na vera i na poslušna vera. Zašto, ako toj mu prinesuva žrtva na Boga, toa e kako odgovor na žrtven obred što go naredil, dolgo pred da im go pouči na Evreite što go napuštile Egipet. Izrazot „ prijaten miris “ ne se odnesuva na božestvenoto setilo za miris, tuku na negoviot božestven Duh koj ja ceni i poslušnosta na svojot veren izbranik i proročkata vizija što ovoj obred ja dava na negovata idna sočuvstvitelna žrtva, vo Isus Hristos.

Do Strašniot sud, nema da ima poveḱe destruktiven potop. Iskustvoto štotuku pokaža deka čovekot e vo telo prirodno i nasledno „ zloben “, kako što reče Isus za svoite apostoli vo Matej 7:11: „ Ako vie, bidejḱi ste zli , znaete da im davate dobri darovi na svoite deca, kolku poveḱe vašiot Otec, koj e na nebesata, ḱe im dade dobri raboti na onie što go molat .“ Zatoa, Bog ḱe mora da go skroti ova „ zlo “ „životno “, mislenje što go spodeluva Pavle vo 1. Korintjanite 2:14, i pokažuvajḱi vo Isus Hristos moḱta na negovata ljubov kon niv, nekoi od onie narečeni „ zlobni “ ḱe stanat verni i poslušni čovečki izbranici .

1. Mojseeva 8:22: „ Dodeka postoi zemjata, nema da prestanuvaat seidbata i žetvata, studot i žeštinata, letoto i zimata, denot i noḱta .“

Ova osmo poglavje završuva so potsetuvanje na promenite na apsolutnite sprotivnosti što gi regulirale uslovite na zemniot život ušte od prviot den na sozdavanjeto, vo koj, preku svoeto ureduvanje „ noḱ i den “, Bog ja otkril zemskata borba pomeǵu „ temninata “ i „ svetlinata “ što konečno ḱe pobedi preku Isus Hristos. Vo ovoj stih toj gi naveduva ovie ekstremni promeni što se dolžat na samiot grev, kako posledica na slobodniot izbor daden na ovie nebesni i zemski suštestva, koi na toj način se slobodni da go sakaat i da mu služat ili da go otfrlat do toj stepen što go mrazat. No, posledicata od ovaa sloboda ḱe bide život za privrzanicite na dobroto i smrt i uništuvanje za onie na zloto, kako što štotuku pokaža potopot.

Site citirani temi nosat duhovna poraka:

„ Seenjeto i žetvata “: ukažuvaat na početokot na evangelizacijata i krajot na svetot; sliki što gi koristel Isus Hristos vo negovite paraboli, osobeno vo Mat. 13:37 do 39: „ Toj odgovori: Koj see dobro seme e Sinot Čovečki; nivata e svetot; dobroto seme se sinovite na carstvoto; kakolot se sinovite na lukaviot; neprijatelot što go posea e ǵavolot; žetvata e krajot na svetot ; žetvarite se angelite .“

„ Stud i žega “: „ Žega “ e spomenato vo Otk. 7:16: „ Tie veḱe nema da gladuvaat, nitu ḱe žeduvaat, nitu sonceto ḱe gi gree, nitu kakva bilo žega.“ „No, naprotiv, „ studot “ e isto taka posledica na prokletstvoto na grevot.“

„ Leto i zima “: ova se dvete godišni vreminja na krajnosti, sekoe podednakvo neprijatno kako i drugoto vo svojata prekumernost.

„ Den i noḱ “: Bog gi naveduva po redosledot što mu go dava čovekot, bidejḱi vo Negoviot plan, vo Hristos doaǵa vremeto na denot, vremeto na povikot za vleguvanje vo Negovata blagodat, no po ova vreme doaǵa vremeto na „ noḱta koga nikoj ne može da raboti “ spored Jovan 9:4, odnosno da ja promeni svojata sudbina bidejḱi taa e definitivno odredena za život ili za smrt od krajot na vremeto na blagodatta.

 

 

 

Bitie 9

 

Odvojuvanje od normata na životot

 

1 Mojseeva 9:1: „ I gi blagoslovi Bog Noe i negovite sinovi i im reče: Bidete plodni i množete se i napolnete ja zemjata. “

Ova ḱe bide prvata uloga što Bog im ja dava na živite suštestva izbrani i spaseni od kovčegot izgraden od luǵeto: Noe i negovite tri sina.

Bitie 9:2: „ Stravot i trepetot od tebe ḱe bidat vrz site zemni dzverovi, vrz sekoja ptica nebesna, vrz sč što se dviži po zemjata, i vrz site morski ribi; tie se predadeni vo tvoite race .“

Životinskiot svet mu go dolži svojot opstanok na čovekot, poradi što, duri i poveḱe otkolku pred potopot, čovekot ḱe može da dominira nad životnite. Osven koga životnoto ḱe ja izgubi kontrolata poradi strav ili iritacija, kako opšto pravilo, site životni se plašat od čovekot i se obiduvaat da izbegaat koga ḱe go sretnat.

1. Mojseeva 9:3: „ Sč što se dviži i e živo neka vi bide hrana ; kako što vi gi dadov zelenite bilki, seto ova vi go dadov .“

Ovaa promena vo ishranata ima nekolku opravduvanja. Bez da mu dadam premnogu značenje na prezentiraniot redosled, prvo, go naveduvam neposrednoto otsustvo na rastitelna hrana iscrpena za vreme na potopot i zemjata pokriena so soleni vodi što stanuva delumno sterilna, samo postepeno ḱe ja vrati svojata celosna plodnost i produktivnost. Pokraj toa, vospostavuvanjeto na evrejskite žrtveni obredi ḱe bara, vo dogledno vreme, konsumiranje na mesoto od žrtvata žrtvuvana vo proročka vizija za Svetata večera kade što lebot ḱe se jade kako simbol na teloto na Isus Hristos, a sokot od grozjeto ispien kako simbol na negovata krv. Treta pričina, pomalku priznata, no ne pomalku vistinita, e deka Bog saka da go skrati životniot vek na čovekot; a konsumiranjeto na mesoto koe rasipuva i vnesuva vo čovečkoto telo elementi destruktivni za životot ḱe bide osnova za uspehot na negovata želba i negovata odluka. Samo iskustvoto so vegetarijanska ili veganska ishrana nosi lična potvrda za ova. Za da ja zajaknam ovaa misla, imajte predvid deka Bog ne mu zabranuva na čovekot da konsumira nečisti životni , iako tie se štetni za negovoto zdravje.

1. Mojseeva 9:4: „ Samo ne jadete meso so negoviot život, so negovata krv .“

Ovaa zabrana ḱe ostane važečka vo Stariot zavet spored Lev. 17:10-11: „ Ako nekoj od domot Izrailev ili od strancite što prestojuvaat meǵu niv jade krv od kakov bilo vid , ḱe go svrtam liceto Moe protiv onoj što jade krv i ḱe go istrebam od negoviot narod “ . a vo noviot, spored Dela 15:19 do 21: „ Zatoa, mojot sud e da ne gi voznemiruvame onie od neznabošcite što se obraḱaat kon Boga, tuku da im pišuvame da se vozdržuvaat od idolski oskvernuvanja, od blud, od udaveni raboti i od krv . Zašto Mojsej imaše vo sekoj grad od antičko vreme onie što go propovedaat, bidejḱi se čita vo sinagogite sekoja sabota “.

Bog go narekuva „ duša “ celoto suštestvo napraveno od telo od meso i duh koe e celosno zavisno od mesoto. Vo ova meso, motorniot organ e mozokot, napojuvan od samata krv, koja se pročistuva so sekoj zdiv od kislorodot što go vdišuvaat belite drobovi. Vo živa sostojba, mozokot sozdava električni signali što generiraat misla i memorija i upravuva so funkcioniranjeto na site drugi telesni organi što go sočinuvaat fizičkoto telo. Ulogata na „krvta“, koja, zgora na toa, e edinstvena za sekoja živa duša, spored genomot, ne smee da se konsumira od zdravstveni pričini, bidejḱi taa gi nosi otpadocite i nečistotiite sozdadeni niz celoto telo, i od duhovna pričina. Bog go rezerviral za sebe na apsolutno ekskluziven način, za svoeto religiozno učenje, principot na pienje na Hristovata krv, no samo vo simboliziranata forma na sok od grozje. Ako životot e vo krvta, onoj što ja pie Hristovata krv se obnovuva vo Negovata sveta i sovršena priroda, spored vistinskiot princip deka teloto e napraveno od ona so što se hrani.

Bitie 9:5: „ Isto taka, neka vi bide poznato deka krvta na vašite duši ḱe ja baram od rakata na sekoe životno, a dušata na čovekot ḱe ja baram od rakata na čovekot, od čovekot, svojot brat .“

Životot e najvažnoto nešto za Bog Tvorecot, koj go sozdal. Morame da Go slušame za da go sfatime besot što zlostorstvoto go pretstavuva protiv Nego, vistinskiot sopstvenik na odzemeniot život. Kako takov, samo Toj može da ja legitimira naredbata za odzemanje život. Vo prethodniot stih, Bog go ovlastil čovekot da zema životinski život za hrana, no tuka stanuva zbor za zlostorstvo, za ubistvo, koe definitivno go završuva čovečkiot život. Ovoj odzemen život poveḱe nema da ima možnost da se približi do Boga, nitu da svedoči za promena na odnesuvanjeto ako dotogaš ne se usoglasuvalo so Negoviot standard na spasenie. Bog tuka gi postavuva temelite na zakonot za odmazda, „oko za oko, zab za zab, život za život“. Životnoto ḱe plati za ubistvoto na čovek so sopstvenata smrt, a čovek od tipot Kain ḱe bide ubien ako go ubie svojot krven „ brat “ od tipot Avel.

Bitie 9:6: „ Koj proleva čovečka krv, so čovečka krv ḱe se prolee i negovata krv, zašto Bog go sozdade čovekot po svoj lik .“

Bog ne se stremi da go zgolemi brojot na smrtni slučai zatoa što, naprotiv, so ovlastuvanje na ubistvoto na ubiec, toj smeta na odvraḱački efekt i deka, poradi prezemeniot rizik, najgolemiot broj čovečki suštestva ḱe naučat da ja kontroliraat svojata agresija, za da ne stanat ubijci, pak, dostojni za smrt.

Samo onie koi se oživeani od vistinska i avtentična vera možat da sfatat što znači da se bide „ Bog go sozdal čovekot po svoj lik “. Osobeno koga čoveštvoto stanuva monstruozno i gnasno, kako što e slučajot denes vo zapadniot svet i nasekade na zemjata, zavedeno od naučnoto znaenje.

Bitie 9:7: „ A vie bidete plodni i množete se, i rasprostranete se po zemjata i množete se na nea .“

Bog navistina go saka ova množenje, i so dobra pričina, brojot na izbranite e tolku mal, duri i vo odnos na povikanite koi paǵaat po patot, što kolku e pogolem brojot na negovite sozdanija , tolku poveḱe ḱe može da gi pronajde i izbere svoite izbrani meǵu niv; bidejḱi spored preciznosta zabeležana vo Daniel 7:9, soodnosot e eden milion izbrani za deset milijardi povikani, ili 1 za 10.000.

Bitie 9:8: „ I Bog povtorno im progovori na Noe i na negovite sinovi so nego, velejḱi :

Bog im se obraḱa na četvoricata maži zatoa što so davanjeto vlast na maškiot pretstavnik na čovečkiot rod, tie ḱe bidat odgovorni za ona što dozvolile da go pravat ženite i decata koi se staveni pod nivna vlast. Vladeenjeto e znak na doverba što Bog im go nudi na luǵeto, no gi pravi celosno odgovorni pred negovoto lice i negoviot sud.

1. Mojseeva 9:9: „ Ete, Jas go vospostavuvam Mojot zavet so tebe i so tvoeto potomstvo po tebe. “

Za nas denes e važno da sfatime deka nie sme ova „ seme “ so koe Bog go vospostavi svojot „ zavet “. Sovremeniot život i negovite zavodlivi pronajdoci ne go menuvaat našeto čovečko poteklo. Nie sme naslednici na noviot početok što Bog mu go dade na čoveštvoto po strašniot potop. Zavetot vospostaven so Noe i negovite tri sina e specifičen. Toj go obvrzuva Boga poveḱe da ne go uništuva celoto čoveštvo so vodite na potopot. Posle toa ḱe dojde zavetot što Bog ḱe go vospostavi so Avraam, koj ḱe bide ispolnet vo negovite dva posledovatelni aspekti centrirani, bukvalno vo vremeto i duhovno, na iskupitelnata služba na Isus Hristos. Ovoj zavet ḱe bide fundamentalno individualen, kako statusot na spasenieto što e vo prašanje. Vo tekot na 16-te vekovi što ḱe mu prethodat na negovoto prvo doaǵanje, Bog ḱe go otkrie svojot plan za spasenie preku religioznite obredi naredeni na evrejskiot narod. Potoa, po ostvaruvanjeto vo Isus Hristos na ovoj plan otkrien vo seta svoja svetlina, ušte okolu 16 veka neverstvoto ḱe ja nasledi vernosta i 1260 godini, najtemnata temnina ḱe vladee pod pokrovitelstvo na rimskiot papizam. Od 1170 godina, koga Piter Valdo možel povtorno da ja praktikuva čistata i verna hristijanska vera, vklučuvajḱi go i počituvanjeto na vistinskata sabota, pomalku prosvetleni izbranici bile izbrani, po nego, vo deloto na Reformacijata, započnato, no ne završeno. Isto taka, duri od 1843 godina, preku dvoen test na verata, Bog možel da najde verni izbranici meǵu pionerite na adventizmot. No, sč ušte bilo prerano za niv celosno da gi razberat misteriite otkrieni vo negovite proroštva. Znakot na zavetot so Boga e vo sekoe vreme pridones i primanje na negovata svetlina, zatoa deloto što go pišuvam vo negovo ime, za da gi prosvetlam negovite izbranici, pretstavuva, pod naslovot „ svedoštvo za Isus “, negovata posledna forma, znak deka negoviot zavet e navistina vistinski i potvrden.

Bitie 9:10: „ so sekoe živo suštestvo što e so vas, i ptici i dobitok i site zemni dzverovi, bez razlika dali so sč što izleze od kovčegot ili so sekoe zemno dzverče .“

Zavetot što go prezentira Bog se odnesuva i na životnite, odnosno na sč što živee i ḱe se razmnožuva na zemjata.

1. Moj. 9:11: „ Ḱe go vospostavam Mojot zavet so vas: niedno telo poveḱe nema da bide istrebeno od vodite na potopot, nitu ḱe ima poveḱe potop za da ja uništi zemjata .“

Poukata od potopot mora da ostane edinstvena. Bog sega ḱe se vkluči vo tesna borba zatoa što negovata cel e da gi osvoi srcata na svoite izbrani.

Bitie 9:12: „ I Bog reče: „Ova e znakot na zavetot što go vospostavuvam meǵu mene i vas i meǵu sekoe živo suštestvo što e so vas, zasekogaš i zasekogaš. “

Ovoj znak što Bog go dava se odnesuva na site živi suštestva, čisti i nečisti. Toa sč ušte ne e znak na pripadnost kon negovata ličnost, što ḱe bide sedmiot den, sabotata. Ovoj znak gi potsetuva živite suštestva na obvrskata što ja prezel nikogaš poveḱe da ne gi uništi so vodite na potopot; toa e negovata granica.

1. Mojseeva 9:13: „ Go postaviv lakot Svoj vo oblakot, i toj ḱe bide znak na zavetot meǵu mene i zemjata .“

Naukata ḱe ja objasni fizičkata pričina za postoenjeto na vinožitoto. Toa e raspaǵanje na svetlinskiot spektar na sončevata svetlina što se potpira na tenki sloevi voda ili visoka vlažnost. Sekoj zabeležal deka vinožitoto se pojavuva koga vrne dožd i sonceto gi širi svoite zraci svetlina. Sepak, doždot potsetuva na poplavata, a sončevata svetlina ja pretstavuva cenetata, korisna i smiruvačka svetlina Božja.

1. Mojseeva 9:14: „ I koga ḱe soberam oblaci nad zemjata, ḱe se pojavi lakot vo oblakot; “

Zatoa, oblacite bile izmisleni od Boga za da sozdadat dožd samo po potopot i vo isto vreme so principot na vinožitoto. Meǵutoa, vo našata gnasna era, bezbožnite maži i ženi go iskrivile i oskvernile ovoj predmet na vinožitoto zemajḱi go ovoj simbol na božestveniot sojuz za da go napravat akronim i simbol na sobiranjeto na seksualni perverznici. Bog mora da najde vo ova dobra pričina da go udri ova odvratno i nepočituvačko čoveštvo kon sebe i čovečkiot rod. Naskoro ḱe se pojavat poslednite znaci na negoviot gnev, gorejḱi kako ogan i destruktivni kako smrt.

Bitie 9:15: „ I ḱe se setam na Mojot zavet, što e meǵu mene i vas i meǵu sekoe živo suštestvo od sekoe telo; i vodite nema poveḱe da se pretvorat vo potop za da pogubat sekoe telo .“

Čitajḱi gi ovie zborovi na dobronamernost od ustata Božja, go meram paradoksot razmisluvajḱi za zabeleškite što toj može da gi dade denes poradi čovečkata perverznost koja se vraḱa na nivoto na pretpotopnite luǵe.

Bog ḱe go održi svojot zbor, nema da ima poveḱe potop od voda, no za site buntovnici, potop od ogan e rezerviran za denot na posledniot sud; na koj apostol Petar nč potseti vo 2 Petrovo 3:7. No pred ovoj posleden sud, i pred vraḱanjeto na Hristos, nuklearniot ogan od Tretata svetska vojna ili „6-ta truba “ od Otkrovenie 9:13 do 21, ḱe dojde, vo forma na poveḱekratni i zlokobni smrtonosni „pečurki“, za da gi uništi zasolništata na bezzakonieto vo koi se pretvorija golemite gradovi, glavni gradovi ili ne, na planetata Zemja.

1. Mojseeva 9:16: „ Lakot ḱe bide vo oblakot, i ḱe go gledam, za da se setam na večniot zavet meǵu Boga i sekoe živo suštestvo od sekoe telo što e na zemjata .“

Toa vreme e daleku od nas, i možeše da im ostavi na novite pretstavnici na čoveštvoto golema nadež deka ḱe gi izbegnat greškite napraveni od pretpotopnite luǵe. No, denes, nadežta poveḱe ne e dozvolena bidejḱi plodot na pretpotopnite luǵe se pojavuva nasekade meǵu nas.

Bitie 9:17: „ I Bog mu reče na Noe: „Ova e znakot na zavetot što go vospostaviv meǵu Sebe i sekoe telo što e na zemjata .“

Bog go naglasuva karakterot na ovoj zavet koj e vospostaven so „sekoe telo“. Toa e zavet koj sekogaš ḱe se odnesuva na čoveštvoto vo kolektivna smisla.

1. Mojseeva 9:18: „ Sinovite na Noe, koi izlegoa od kovčegot, bea Sim, Ham i Jafet. Ham beše tatko na Hanaan .“

Ni e dadeno pojasnuvanje: „ Ham beše tatko na Hanaan “. Zapomnete, Noe i negovite sinovi se site džinovi koi ja zadržale goleminata na pretpotopnite. Taka, džinovite ḱe prodolžat da se razmnožuvaat, osobeno vo zemjata „Hanaan“, kade što Evreite koi go napuštile Egipet ḱe gi otkrijat, za nivna nesreḱa, bidejḱi stravot predizvikan od nivnata golemina ḱe gi osudi da talkaat 40 godini vo pustinata i da umrat tamu.

1. Mojseeva 9:19: „ Ova se trite sina Noevi, i od nivnite potomci se naseli celata zemja .“

Zabeležete deka prvično, site pretpotopni luǵe imale eden čovek kako svoe poteklo: Adam. Noviot post-potopniot život e izgraden vrz tri lica, Sim, Ham i Jafet. Zatoa, narodite na nivnite potomci ḱe bidat razdeleni i podeleni . Sekoe novo raǵanje ḱe bide povrzano so svojot patrijarh, Sim, Ham ili Jafet. Duhot na podelbata ḱe se potpira na ovie različni potekla za da se sprotivstavat meǵu sebe na luǵeto povrzani so tradiciite na nivnite predci.

1. Mojseeva 9:20: „ I Noe počna da ja obrabotuva zemjata i da sadi lozja .“

Ovaa aktivnost, koja, na krajot na kraištata, e normalna, sepak ḱe ima seriozni posledici. Bidejḱi na krajot od svoeto odgleduvanje, Noe gi bere grozjeto i otkako ḱe oksidira iscedeniot sok, toj pie alkohol.

1. Mojseeva 9:21: „ I pieše od vinoto, se napi i se sobleče srede svojot šator. “

Gubejḱi ja kontrolata vrz svoite postapki, Noa veruva deka e sam, se otkriva sebesi i se soblekuva celosno gol.

1. Moj. 9:22: „Ham, tatkoto na Hanaan, ja vide golotijata na svojot tatko i im kaža na svoite dvajca braḱa nadvor. “

Vo toa vreme, čovečkiot um sč ušte beše mnogu čuvstvitelen na ovaa golotija otkriena od grešniot Adam. A Ham, zabaven i sigurno malku potsmevački, imaše loša ideja da im go prijavi svoeto vizuelno iskustvo na svoite dvajca braḱa.

Bitie 9:23: „ Togaš Sim i Jafet ja zedoa nametkata, ja stavija na ramenata, trgnaa nazad i ja pokrija golotijata na svojot tatko; i bidejḱi licata im bea svrteni nastrana, ne ja vidoa golotijata na svojot tatko .“

So site potrebni merki na pretpazlivost, dvajcata braḱa go pokrivaat goloto telo na svojot tatko.

1. Mojseeva 9:24: „ I se razbudi Noe od vinoto i ču što mu napravi negoviot pomlad sin .“

Pa taka, dvajcata braḱa moraa da mu kažat. I ovaa osuda ḱe go vozbudi Noa, koj čuvstvuvaše deka negovata čest kako tatko e narušena. Toj ne piel namerno alkohol i bil žrtva na prirodna reakcija na sok od grozje, koj oksidira so tekot na vremeto i čij šeḱer se transformira vo alkohol.

1. Mojseeva 9:25: „ I reče: „Proklet da e Hanaan! Sluga na slugite ḱe im bide na braḱata svoi. “

Vsušnost, ova iskustvo služi samo kako izgovor za Bog Tvorec da prorokuva za potomcite na Noevite sinovi. Zašto samiot Hanan nemal nikakva vrska so deloto na negoviot tatko Ham; zatoa bil nevin za svojata vina. I Noe go prokolnal nego, onoj što ne napravil ništo. Vospostavenata situacija počnuva da ni otkriva princip na Božjiot sud koj se pojavuva vo vtorata od negovite deset zapovedi što može da se pročita vo Izlez 20:5: „ Ne ḱe im se poklonuvaš, nitu ḱe im služiš; zašto Jas, Gospod, tvojot Bog, sum Bog revnosen, koj gi kaznuva bezzakonijata na tatkovcite vrz decata do tretoto i četvrtoto koleno na onie što me mrazat .“ Vo ovaa očigledna nepravda leži skriena celata Božja mudrost. Zašto, razmislete, vrskata pomeǵu sinot i tatkoto e prirodna i sinot sekogaš ḱe ja zazeme stranata na svojot tatko koga e napadnat; so retki isklučoci. Ako Bog go udri tatkoto, sinot ḱe go mrazi i ḱe go brani svojot tatko. Prokolnuvajḱi go sinot, Hanan, Noe go kaznuva Ham, tatkoto zagrižen za uspehot na svoite potomci. I Hanan, od svoja strana, ḱe gi snosi posledicite od toa što e sin na Ham. Zatoa, toj ḱe čuvstvuva trajna ogorčenost kon Noe i dvata sina što gi blagoslovuva: Sim i Jafet. Veḱe znaeme deka potomcite na Hanan ḱe bidat uništeni od Boga za da mu ja ponudat na Izrael, negoviot narod osloboden od egipetskoto ropstvo (drug sin na Ham: Misraim), negovata nacionalna teritorija.

1. Mojseeva 9:26: „ I reče: „Blagosloven da e Gospod, Simoviot Bog, a Hanaan neka bide nivni sluga! “

Noe prorokuval za svoite sinovi planot što Bog go imal za sekoj od niv. Taka, potomcite na Hanaan ḱe bidat porobeni od potomcite na Sem. Ham ḱe se proširi na jug i ḱe go naseli afrikanskiot kontinent sč do zemjata na denešen Izrael. Sem ḱe se proširi na istok i jugoistok, naseluvajḱi gi denešnite arapski muslimanski zemji. Od Haldeja, denešen Irak, došol Avraam, čist Semit. Istorijata potvrduva deka Afrika Hanaan navistina bila porobena od Arapite, potomci na Sem.

1. Mojseeva 9:27: „ Neka go proširi Bog carstvoto na Jafet, i neka živee vo šatorite na Sim, a Hanaan neka im bide sluga! “

Jafet ḱe se proširi kon sever, istok i zapad. Dolgo vreme, severot ḱe dominira nad jugot. Hristijaniziranite severni zemji ḱe doživeat tehnički i naučen razvoj što ḱe im ovozmoži da gi eksploatiraat južnite arapski zemji i da gi porobat narodite od Afrika, potomci na Hanaan.

Bitie 9:28: „ I Noe poživea po potopot trista i pedeset godini .“

Vo tekot na 350 godini, Noe možel da im bide svedok na svoite sovremenici za potopot i da gi predupredi na greškite na pretpotopnite žiteli.

Bitie 9:29: „ I site denovi na Noe bea devetstotini i pedeset godini; i umre .“

Vo 1656 godina, godinata na potopot od Adam, Noe imal 600 godini, pa zatoa počinal vo 2006 godina poradi grevot na Adam, na 950 godini. Spored Bitie 10:25, pri raǵanjeto na „ Pelek “ vo 1757 godina, „ zemjata bila podelena “ od Bog poradi iskustvoto na buntovničkiot bunt na carot Nimrod i negovata Vavilonska kula. Podelbata, ili razdvojuvanjeto, bila posledica na različnite jazici što Bog im gi dal na narodite za da se razdelat i poveḱe da ne formiraat obedinet blok pred negovoto lice i negovata volja. Zatoa, Noe go preživeal nastanot i vo toa vreme imal 757 godini.

 

Vo vremeto na smrtta na Noe, Avram veḱe bil roden (vo 1948 godina, ili 2052 godini pred smrtta na Isus Hristos, što bilo vo 30 godina od našata era spored našiot voobičaen lažen kalendar), no toj bil vo Ur, vo Haldeja, daleku od Noe koj živeel na sever vo blizina na planinata Ararat.

Roden vo 1948 godina, koga negoviot tatko Tara imal 70 godini, Avram go napuštil Haran, za da odgovori na Božjata naredba, na 75-godišna vozrast vo 2023 godina, 17 godini po smrtta na Noe vo 2006 godina. Taka, duhovnoto prenesuvanje na sojuzot bilo obezbedeno i ostvareno.

Vo 2048 godina, na 100-godišna vozrast, Avram stanal tatko na Isak. Toj počinal na 175-godišna vozrast vo 2123 godina.

Na 60-godišna vozrast, vo 2108 godina, Isak stanal tatko na bliznacite Isav i Jakov, spored Bitie 25:26.

 

 

 

Bitie 10

 

Razdelbata na narodite

 

Ova poglavje nč zapoznava so potomcite na trojcata sina na Noe. Ova otkrovenie ḱe bide korisno bidejḱi vo negovite proroštva, Bog sekogaš se povikuva na originalnite iminja na zasegnatite teritorii. Nekoi od ovie iminja lesno se identifikuvaat so segašnite iminja bidejḱi gi zadržale glavnite koreni, na primer: „ Madaj “ za Medija, „ Tubal “ za Tobolsk, „ Mešeh “ za Moskva.

1. Mojseeva 10:1: „ Ova e potomstvoto na Noevite sinovi: Sim, Ham i Jafet. I im se rodija sinovi po potopot. “

Sinovite na Jafet

1. Moj. 10:2: „ Sinovi na Jafet bea: Gomer, Magog, Madaj, Javan, Tuval, Mešeh i Tiras .“

„ Madaj “ e Medija; „ Javan “ e Grcija; „ Tubal “ e Tobolsk; „ Mešeh “ e Moskva.

1. Moj. 10:3: „ Gomerovi sinovi: Aškenaz, Rifat i Togarma “ .

1. Moj. 10:4: „ Sinovi na Javan: Elisa, Tarsis, Kitim i Dodanim “ .

„ Tarsis “ znači Tars; „ Kitim “ znači Kipar.

1. Mojseeva 10:5: „ Preku niv bea naseleni ostrovite na narodite , spored nivnite zemji, spored nivnite jazici , spored nivnite semejstva, spored nivnite narodi. “

Izrazot „ ostrovi na naciite “ se odnesuva na zapadnite nacii od denešna Evropa i nivnite pogolemi proširuvanja kako što se Amerika i Avstralija.

Preciznosta „ spored jazikot na sekogo “ ḱe go najde svoeto objasnuvanje vo iskustvoto so Vavilonskata kula otkriena vo Bitie 11.

 

Sinovite na Ham

1. Mojseeva 10:6: „ Sinovite na Ham bea: Hus, Misraim, Fut i Hanaan. “

Huš znači Etiopija; „ Misraim “ znači Egipet; „ Put “ znači Libija; a „ Hanan “ znači denešen Izrael ili drevna Palestina.

1. Mojseeva 10:7: „ Sinovite na Huš: Ševa, Avila, Savta, Rama i Savteka. Sinovite na Rama: Ševa i Dedan. “

1. Mojseeva 10:8: „ A Hus go rodi Nimrod; toj počna da bide silen na zemjata. “

Ovoj kral „ Nimrod “ ḱe bide graditelot na „ Vavilonskata kula “, poradi odvojuvanjeto na jazicite od Boga, koe gi odvojuva i izolira luǵeto na narodi i nacii spored Bitie 11.

1. Mojseeva 10:9: „ Toj beše silen lovec pred Jahve; zatoa se veli: Kako Nimrod, silen lovec pred Jahve. “

1. Mojseeva 10:10: „ Vo početokot caruvaše nad Vavel, Ereh, Akad i Halne, vo zemjata Senar. “

„ Vavel “ se odnesuva na drevniot Vavilon; „ Akkad “ se odnesuva na drevnata Akkadija i denešniot grad Bagdad; „ Skinear “ se odnesuva na Irak.

Bitie 10:11: „ Od taa zemja dojde Asur; toj gi izgradi Ninevija, Rovot Hir, Kalah “

„ Asur “ se odnesuva na Asirija. „ Ninivija “ stana denešen Mosul.

1. Mojseeva 10:12: „ i Resen pomeǵu Ninevija i Kala; toa e golemiot grad. “

Ovie tri grada se naoǵale vo denešen Irak na sever i po dolžinata na rekata Tigar.

1. Moj. 10:13: „ I na Mizraim mu se rodija Ludim, Anamim, Lehavim, Naftuhim .

1. Mojseeva 10:14: „ Patrusimcite, Kasluhimcite, od koi proizlegoa Filistejcite, i Kaftorimcite. “

„ Filistejcite “ se odnesuvaat na segašnite Palestinci, koi sč ušte se vo vojna so Izrael kako vo stariot sojuz. Tie se sinovi na Egipet, ušte eden istoriski neprijatel na Izrael sč do 1979 godina, koga Egipet skluči sojuz so Izrael.

1. Moj. 10:15: „ Na Hanaan mu se rodija Sidon, svojot prvoroden sin, i Het; “

1. Mojseeva 10:16: „ i Jevusejcite, Amorejcite, Gergesejcite, “

„ Jevus “ se odnesuva na Erusalim; „ Amorejcite “ bile prvite žiteli na teritorijata što Bog im ja dal na Izrael. Iako ostanale vo ramkite na džinovskata norma, Bog gi pogubil i gi uništil so otrovni stršleni pred svojot narod za da go oslobodi mestoto.

1. Mojseeva 10:17: „ Hivejcite, Arkijcite, Sinejcite “ ,

„ Grev “ znači Kina.

1. Mojseeva 10:18: „ Arvadijcite, Zemarejcite, Hamatejcite. Potoa se rasprsnaa semejstvata na Hanaancite. “

1. Mojseeva 10:19: „ Granicata na Hanaancite beše od Sidon kon Gerar, pa sč do Gaza, pa sč do Sodom, Gomora, Adma i Sevoim, pa sč do Laša. “

Ovie drevni iminja ja ograničuvaat zemjata Izrael na zapadnata strana od sever kade što e Sidon, na jug kade što sč ušte se naoǵa denešna Gaza, i na istočnata strana od jug, spored lokacijata na Sodom i Gomora na mestoto na „Mrtvoto More“, na sever kade što se naoǵa Seboim.

1. Mojseeva 10:20: „ Ova se sinovite Hamovi, po nivnite semejstva, po nivnite jazici, vo nivnite zemji, vo nivnite narodi. “

 

Sinovite na Sem

1 Moj. 10:21: „ Na Sim, tatkoto na site sinovi na Ever i brat na prvorodeniot Jafet, mu se rodija sinovi. “

1. Mojseeva 10:22: „ Sinovi na Sim bea: Elam, Asur, Arfaksad, Lud i Aram. “

„ Elam “ se odnesuva na drevniot persiski narod od denešen Iran, kako i na Arijcite od severna Indija; „ Ašur “ se odnesuva na drevnata Asirija od denešen Irak; „ Lud “ se odnesuva možebi na Lod vo Izrael; „ Aram “ se odnesuva na Aramejcite od Sirija.

1. Mojseeva 10:23: „ Sinovite na Aram: Uz, Ul, Geter i Maš. “

1. Moj. 10:24: „ Arfaksad go rodi Šelah; Šelah go rodi Hever. “

1 Mojseeva 10:25: „ Na Ever mu se rodija dva sina: edniot se vikaše Falek, zašto vo negovo vreme se razdeli zemjata ; a imeto na negoviot brat beše Joktan. “

Vo ovoj stih ja naoǵame preciznosta: „ zašto vo negovi dni beše razdelena zemjata “. Nemu mu ja dolžime možnosta da se datira, vo godinata 1757 od grevot na Adam, razdeluvanjeto na jazicite što proizleglo od obidot za obedinuvanje na buntovnicite so podiganjeto na Vavilonskata kula. Zatoa, ova e vremeto na vladeenjeto na kralot Nimrod.

1. Moj. 10:26: „ Joktan gi rodi Almodad, Šelef, Azarmavet, Jera “

1. Moj. 10:27: „ Hadoram, Uzal, Dikla “ ,

1. Moj. 10:28: „ Oval, Avimail, Sava “

1. Mojseeva 10:29: „ Ofir, Avila i Jovav. Site tie bea sinovi na Joktan. “

1. Moj. 10:30: „ Tie živeeja od Meša, do Sefar, do planinskiot kraj na istok. “

1. Mojseeva 10:31: „ Ova se sinovite Simovi, po nivnite semejstva, po nivnite jazici, vo nivnite zemji, vo nivnite narodi. “

1. Mojseeva 10:32: „ Ova se semejstvata na Noevite sinovi, spored nivnite rodovi, spored nivnite narodi. I od niv proizlegoa narodite što bea raseani po zemjata po potopot . “

 

 

 

Bitie 11

 

Razdeluvanje po jazici

 

1. Mojseeva 11:1: „ I celata zemja imaše eden jazik i eden govor . “

Bog ovde potsetuva na logičkata posledica od faktot deka celoto čoveštvo poteknuva od eden par: Adam i Eva. Zatoa, govorniot jazik bil prenesen na site potomci.

Bitie 11:2: „ I koga patuvaa od istok, najdoa ramnina vo zemjata Senar i se naselija tamu . “

Na „istočno“ od zemjata „Shinar“ vo denešen Irak se naoǵal denešen Iran. Napuštajḱi povisoki mesta, luǵeto se sobrale vo ramnina, dobro navodnuvana od dvete golemi reki, „Eufrat i Tigar“ (hebrejski: Frat i Hidekel) i plodna. Vo negovo vreme, Lot, vnukot na Avraam, isto taka ḱe go izbere ova mesto za naseluvanje, koga ḱe se razdeli od svojot čičko. Golemata ramnina ḱe bide vo prilog na izgradbata na golem grad, „ Vavel “, koj ḱe ostane poznat do krajot na svetot.

Bitie 11:3: „ I si rekoa eden na drug: Ajde da napravime tuli i da gi izgorime na ogan!“ I imaa tuli namesto kamen, a bitumen namesto malter . “

Sobranite maži poveḱe ne živeele vo šatori; tie go otkrile proizvodstvoto na pečeni tuli, što im ovozmožilo da gradat trajni živeališta. Ova otkritie bilo potekloto na site gradovi. Za vreme na nivnoto ropstvo vo Egipet, proizvodstvoto na ovie tuli, za da se izgradi Ramzes za faraonot, ḱe bide pričina za stradanjeto na Evreite. Razlikata bila vo toa što nivnite tuli nema da bidat pečeni na ogan, tuku napraveni od zemja i slama i ḱe bidat sušeni na žeškoto egipetsko sonce.

Bitie 11:4: „ I rekoa: Odete, da si izgradime grad i kula, čija vrv ḱe dopira do neboto , i da si stekneme ime, za da ne se rasprsneme po celata zemja . “

Sinovite na Noe i negovite potomci živeele rasfrlani niz zemjata, nomadi i sekogaš vo šatori prilagodeni na nivnite dviženja. Vo ova otkrovenie, Bog se fokusira na momentot koga, za prv pat vo čovečkata istorija, luǵeto rešile da se naselat na edno mesto i vo postojani živeališta, so što go sočinuvale prviot sedentaren narod. I ova prvo sobiranje gi navelo da se obedinat vo obid da izbegaat od razdelbata što dovelo do sporovi, borbi i smrtni slučai. Tie naučile od Noe za zlobata i nasilstvoto na pretpotopnite žiteli; do toj stepen što Bog moral da gi uništi. I za podobro da go kontroliraat rizikot od povtoruvanje na istite greški, tie veruvaat deka so zbližuvanje na edno mesto, ḱe uspeat da go izbegnat ova nasilstvo. Pogovorkata veli: edinstvoto e sila. Od vremeto na Vavilon, site golemi vladeteli i golemi dominacii ja temelele svojata sila na edinstvo i sobiranje. Vo prethodnoto poglavje se spomenuva kralot Nimrod, koj očigledno bil prviot obedinuvački vodač na čoveštvoto vo svoeto vreme, tokmu so izgradbata na Vavilon i negovata kula.

Tekstot precizira: „ kula čij vrv go dopira neboto “. Ovaa ideja za „dopiranje na neboto“ ukažuva na namerata da se pridruži na Boga na neboto za da mu pokaže deka luǵeto možat da se snajdat bez nego i deka imaat idei kako sami da gi izbegnat i rešat svoite problemi. Toa ne e nitu poveḱe nitu pomalku od predizvik za Boga sozdatel.

11:5: „ Jehova sleze da go vidi gradot i kulata, što gi gradea sinovite čovečki . “

Ova e samo edna slika što ni otkriva deka Bog go znae planot za čoveštvoto povtorno oživeano od buntovni misli.

Bitie 11:6: „ I reče Gospod: „Ete, eden narod e, i site imaat eden jazik; i eve što počnaa da pravat; sega ništo nema da im bide sprečeno od sč što namislija . “

Situacijata vo vremeto na Vavilon e zavidna od sovremenite univerzalisti koi sonuvaat za ovoj ideal: da se formira eden narod i da se zboruva na eden jazik. A našite univerzalisti, kako onie što gi sobral Nimrod, ne se grižat što misli Bog na ovaa tema. Sepak, 1747 godini od grevot na Adam, Bog progovoril i go izrazil svoeto mislenje. Kako što pokažuvaat negovite zborovi, idejata za čovečkiot proekt ne mu se dopaǵa i go voznemiruva. Sepak, nema prašanje za nivno povtorno uništuvanje. No, da zabeležime deka Bog ne ja osporuva efikasnosta na pristapot na buntovnoto čoveštvo. Toj ima samo eden nedostatok, a toj e za nego: kolku poveḱe se sobiraat, tolku poveḱe go otfrlaat, poveḱe ne mu služat ili, ušte pološo, im služat na lažni božestva pred negovoto lice.

Bitie 11:7: „ Ajde sega da slezeme i da im go zbrkame jazikot, za da ne se razbiraat eden so drug što zboruvaat . “

Bog go ima svoeto rešenie: „ Da im go izmešame jazikot, za da ne se razbiraat poveḱe eden so drug .“ Ovaa akcija ima za cel da predizvika božestveno čudo. Vo eden mig, luǵeto zboruvaat različni jazici i, ne razbirajḱi se poveḱe, se prinudeni da se distanciraat eden od drug. Edinstvoto što go barale e narušeno . Razdelbata meǵu luǵeto, temata na ovaa studija, e sč ušte tuka, dobro ostvarena.

11:8: „ I Gospod gi rasprsna ottamu po celata zemja; i tie prestanaa da go gradat gradot . “

Onie što zboruvaat ist jazik se združuvaat i se distanciraat od drugite. Zatoa, po ova iskustvo so „ jazicite “, luǵeto ḱe se naselat na razni mesta kade što ḱe osnovaat gradovi od kamen i tula. Ḱe se formiraat nacii i za da gi kazni nivnite greški, Bog ḱe može da gi postavi edni protiv drugi. Obidot na „ Vavilon “ da vospostavi univerzalen mir ne uspea.

1. Mojseeva 11:9: „ Zatoa beše narečen Vavilon, zašto tamu Gospod gi pomeša jazicite na celata zemja, i ottamu Gospod gi rasfrli po celata zemja . “

Imeto „Vavilon“, što znači „zbunetost“, vredi da se znae bidejḱi im svedoči na luǵeto kako Bog reagiral na nivniot obid za univerzalno obedinuvanje: „ zbunetost na jazicite “. Lekcijata imala za cel da go predupredi čoveštvoto do krajot na svetot, bidejḱi Bog sakal da go otkrie ova iskustvo vo svoeto svedoštvo, diktirano na Mojsej, koj na toj način gi napišal prvite knigi od negovoto Sveto Pismo, koe go čitame i denes. Taka, Bog ne moral da koristi nasilstvo protiv buntovnicite od toa vreme. No, nema da bide isto na krajot na svetot koga, reproducirajḱi go ova univerzalno sobiranje osudeno od Boga, poslednite preživeani buntovnici po Tretata svetska vojna ḱe bidat uništeni so slavnoto vraḱanje na Isus Hristos. Potoa tie ḱe mora da se spravat so „negoviot gnev“, otkako, pokraj toa, donele odluka da gi ubijat negovite posledni izbrani zatoa što tie ḱe ostanat verni na negovata sabota, osvetena od negovoto sozdavanje na svetot. Lekcijata dadena od Boga nikogaš ne bila počituvana od čoveštvoto i postojano nasekade na zemjata, golemi gradovi bile formirani sč dodeka Bog ne predizvikal da bidat uništeni od drugi narodi ili od smrtonosni epidemii od golemi razmeri.

 

 

Potomcite na Sem

Kon Avraam, tatkoto na vernicite i segašnite monoteistički religii

1. Mojseeva 11:10: „ Ova e potomstvoto na Sim: Sim poživea sto godini i mu se rodi Arfaksad dve godini po potopot .“

Sin na Sim, Arfaksad e roden vo 1658 godina (1656 + 2)

1. Mojseeva 11:11: „ A otkako go rodi Arfaksad, Sim poživea petstotini godini i mu se rodija sinovi i ḱerki .“

Sem počinal vo 2158 godina na vozrast od 600 godini (100 + 500)

1. Mojseeva 11:12: „ A Arfaksad požive trieset i pet godini i go rodi Sala . “

Sin na Arfaksad, Šelah e roden vo 1693 godina (1658 + 35).

11:13: „ A Arfaksad poživea četiristotini i tri godini otkako go rodi Sala, i mu se rodija sinovi i ḱerki . “

Arpakšad počinal vo 2096 godina na vozrast od 438 godini (35 + 403)

Bitie 11:14: „ A Sala požive trieset godini i go rodi Ever . “

Heber e roden vo 1723 godina (1693 + 30)

11:15: „ A otkako go rodi Ever, Sala požive četiristotini i tri godini, raǵajḱi sinovi i ḱerki . “

Šelah počinal vo 2126 godina (1723 + 403) na vozrast od 433 godini (30 + 403).

Bitie 11:16: „ A Hever poživea trieset i četiri godini i go rodi Falek . “

Peleg e roden vo 1757 godina (1723 + 34). Vo vremeto na negovoto raǵanje, spored Bitie 10:25, „ zemjata beše podelena “ od govornite jazici sozdadeni od Boga za da gi podeli i razdeli luǵeto sobrani vo Vavilon.

11:17: „ A otkako go rodi Falek, Ever požive četiristotini i trieset godini, raǵajḱi sinovi i ḱerki . “

Heber počinal vo 2187 godina (1757 + 430) na vozrast od 464 godini (34 + 430).

11:18: „ Falek poživea trieset godini i go rodi Ragav . “

Rehu e roden vo 1787 godina (1757 + 30)

11:19: „ A otkako go rodi Ragav, Falek poživea dveste i devet godini, raǵajḱi sinovi i ḱerki . “

Peleg počinal vo 1996 godina (1787 + 209) na vozrast od 239 godini (30 + 209). Zabeležete go nagloto skratuvanje na životniot vek, verojatno poradi buntot kaj Vavilonskata kula što se slučil vo negovo vreme.

11:20: „ Raguj požive trieset i dve godini i go rodi Seruh . “

Serug e roden vo 1819 godina (1787 + 32)

11:21: „ A Ragav poživea, otkako go rodi Seruh, dveste i sedum godini, i mu se rodija sinovi i ḱerki . “

Rehu počinal vo 2096 godina (1819 + 207) na vozrast od 239 godini (32 + 207)

11:22: „ Seruh požive trieset godini i go rodi Nahor . “

Nahor e roden vo 1849 godina (1819 + 30)

11:23: „ A Seruh poživea, otkako go rodi Nahor, dveste godini i mu se rodija sinovi i ḱerki . “

Serug počinal vo 2049 godina (1849 + 200) na vozrast od 230 godini (30 + 200)

11:24: „ Nahor požive dvaeset i devet godini i go rodi Tara . “

Terah e roden vo 1878 godina (1849 + 29)

11:25: „ A Nahor poživea sto i devetnaeset godini, otkako go rodi Tara, i mu se rodija sinovi i ḱerki . “

Nahor počinal vo 1968 godina (1849 + 119) na vozrast od 148 godini (29 + 119)

11:26: „ Tara požive sedumdeset godini i gi rodi Avram, Nahor i Aran . “

Abram e roden vo 1948 godina (1878 + 70)

Avram ḱe go dobie svojot prv zakonski sin, Isak, koga ḱe ima 100 godini, vo 2048 godina , spored Bitie 21:5: „ Avram imaše sto godini koga mu se rodi sinot Isak .“

Avram ḱe umre vo 2123 godina na 175 godini , spored Bitie 25:7: „ Ova se denovite na Avraamoviot život: toj živeeše sto sedumdeset i pet godini. » .

1. Mojseeva 11:27: „ Ova e potomstvoto na Tara: Tara gi rodi Avram, Nahor i Aran; Aran go rodi Lot . “

Zabeležete deka Avram e najstariot od trite sina na Tara. Znači, toj navistina se rodil koga negoviot tatko Tara imal 70 godini, kako što e navedeno vo stih 26 pogore.

Bitie 11:28: „ I Haran umre pred Tara, svojot tatko, vo zemjata na negovoto raǵanje, vo Ur Haldejski . “

Ovaa smrt objasnuva zošto Lot podocna ḱe go pridružuva Avram na negovite patuvanja. Avram go zede pod svoe krilo.

Vo Ur Haldejski e roden Avram, a vo Vavilon Haldejski buntovniot Izrael bil odveden vo ropstvo vo vremeto na prorokot Eremija i prorokot Daniel.

11:29: „ I Avram i Nahor zedoa ženi; imeto na ženata Avramova beše Saraja, a imeto na ženata Nahora beše Melha, ḱerka na Aran, tatko na Melha i tatko na Isha . “

Sojuzite od toa vreme bea mnogu krvno povrzani: Nahor se oženi so Milha, ḱerkata na negoviot brat Haran. Ova beše norma i poslušnost kon dolžnost čija cel beše da se začuva čistotata na rasata na potomcite. Za vozvrat, Isak ḱe go isprati svojot sluga da bara žena za svojot sin Isak od bliskoto semejstvo na Lavan Aramejskiot.

1. Mojseeva 11:30: „ A Sara beše neplodna: nemaše deca . “

Ovaa sterilnost ḱe mu ovozmoži na Boga Tvorecot da ja otkrie svojata tvorečka moḱ; ova so toa što ḱe ja napravi sposobna da rodi dete koga ḱe ima rečisi sto godini kako nejziniot soprug Avram. Ovaa sterilnost beše neophodna na proročko nivo, bidejḱi Isak e pretstaven kako tip na noviot Adam što Isus Hristos ḱe go otelotvori vo svoeto vreme; dvajcata maži vo svoeto vreme bea „ sinovi na božestvenoto vetuvanje“. Zatoa, sekogaš poradi negovata proročka uloga kako „sin Božji“, toj nema samiot da ja izbere svojata sopruga, bidejḱi vo Isusovoto telo, Bog e toj što gi izbira svoite apostoli i svoite učenici, odnosno Otecot Duh koj e vo nego i koj go oživuva.

1. Mojseeva 11:31: „ Togaš Tara gi zede Avram, svojot sin, i Lot, sinot na Aran, sinot na svojot sin, i Sara, svojata snaa, ženata na svojot sin Avram. Tie trgnaa zaedno od Ur Haldejski za da odat vo zemjata Hananska. Stignaa vo Haran i se naselija tamu . “

Celoto semejstvo, vklučuvajḱi go i Avram, se naselilo na severot od zemjata, vo Haran. Ova prvo preseluvanje gi dobližilo do rodnoto mesto na čoveštvoto. Tie se odvoile od golemite, veḱe gusto naseleni i buntovni gradovi na plodnata i prosperitetna ramnina.

Bitie 11:32: „ Tara živeeše dveste i pet godini; i Tara umre vo Haran . “

Roden vo 1878 godina, Tera počina na 205-godišna vozrast vo 2083 godina.

 

Na krajot od proučuvanjeto na ova poglavje, da zabeležime deka proektot za namaluvanje na životniot vek na 120 godini e na dobar pat kon uspeh. Pomeǵu „600 godini“ na Sim i „148 godini“ na Nahor ili „175 godini“ na Avraam, skratuvanjeto na životniot vek e očigledno. Za okolu četiri veka podocna, Mojsej ḱe živee točno 120 godini. Brojot što go naveduva Bog ḱe se dobie kako sovršen model.

 

Vo iskustvoto na Avraam, Bog prikažuva što samiot e spremen da napravi za da gi otkupi životite na svoite izbrani, koi gi izbira od site svoi čovečki suštestva spored toa dali go zadržuvaat negoviot lik za nego. Vo ovaa istoriska scena, Avraam e Bog kako Tatko, Isak, Bog kako Sin, a ispolnuvanjeto ḱe se sluči vo Isus Hristos, a na negovata dobrovolna žrtva ḱe se rodi noviot zavet.

 

 

Bitie 12

 

Odvojuvanje od zemnoto semejstvo

 

1 Moj. 12:1: „ Gospod mu reče na Avram: „ Izlezi od zemjata svoja, od rodot svoj, i od domot na tatkoto svoj, vo zemjata što ḱe ti ja pokažam Jas .““

Po Božja zapoved, Avram ḱe go napušti svoeto zemno semejstvo, domot na svojot tatko, i mora da go vidime po ovoj redosled duhovnoto značenje što Bog go dal vo Bitie 2:24, na negovite zborovi koi rekle: „ Zatoa čovekot ḱe go ostavi tatkoto svoj i majkata svoja i ḱe se prilepi kon ženata svoja, i tie ḱe stanat edno telo“ . Avram mora da „ gi ostavi tatkoto svoj i majkata svoja “ za da vleze vo proročkata duhovna uloga na Hristos za kogo važi samo „ Nevestata “, negovoto sobranie na izbranici. Telesnite vrski se prečki za duhoven napredok što izbranite mora da gi izbegnat, za da uspeat da sozdadat, vo simbolična slika, „ edno telo “ so Isus Hristos, Bogot sozdatel JaHVEH.

1. Mojseeva 12:2: „ Ḱe napravam od tebe golem narod i ḱe te blagoslovam; ḱe go proslavam tvoeto ime i ti ḱe bideš blagoslov .“

Avram ḱe stane prviot od patrijarsite na Biblijata, priznaen od monoteistite kako „tatko na vernicite“. Toj e isto taka, vo Biblijata, prviot sluga Božji čii detali od životot ḱe bidat detalno prosledeni i otkrieni.

1. Mojseeva 12:3: „ Ḱe gi blagoslovam onie što te blagoslovuvaat, a ḱe gi prokolnam onie što te prokolnuvaat; i vo tebe ḱe bidat blagosloveni site pleminja na zemjata .“

Patuvanjata i sredbite na Avram ḱe obezbedat dokazi za ova, i toa veḱe vo Egipet koga faraonot sakal da spie so Sara, veruvajḱi deka taa mu e sestra, spored ona što Avram go rekol za da go zaštiti svojot život. Vo vizija, Bog mu kažal deka Sara e žena na prorok, i toj rečisi umrel.

Vtoriot del od ovoj stih, „ vo tebe ḱe bidat blagosloveni site pleminja na zemjata “, ḱe go najde svoeto ispolnuvanje vo Isus Hristos, sinot Davidov od plemeto Judino, sinot Izrailev, sinot Isak, sinot Avramov. Vrz Avram Bog ḱe gi izgradi svoite dva posledovatelni zaveti koi gi pretstavuvaat standardite na negovoto spasenie. Zašto ovie standardi moraa da evoluiraat za da preminat od simboličen tip vo vistinski tip; spored toa dali grešniot čovek živeel pred Hrista ili po nego.

1. Mojseeva 12:4: „ I Avram trgna, kako što mu reče Gospod, i Lot trgna so nego. Avram imaše sedumdeset i pet godini koga trgna od Haran .“

Na 75 godini, Avram veḱe ima dolgo životno iskustvo. Ova iskustvo mora da se stekne za da se sluša i bara Boga; ova se pravi otkako ḱe se otkrijat kletvite na čoveštvoto odvoeni od nego. Ako Bog go povikal, toa e zatoa što Avram go baral, isto taka, koga Bog mu se otkriva, toj brza da mu se pokori. I ovaa spasonosna poslušnost ḱe mu bide potvrdena i potsetena na negoviot sin Isak vo ovoj stih citiran vo Bitie 26:5: „ zatoa što Avram go posluša glasot Moj i gi pazeše Moite zapovedi, Moite odredbi i Moite zakoni .“ Avram možel da gi čuva ovie raboti samo ako Bog mu gi pretstavil. Ova svedoštvo od Boga ni otkriva deka mnogu raboti što ne se spomenati vo Biblijata se ispolneti. Biblijata ni pretstavuva samo rezime na dolgite postoenja na čovečkite životi. A čovečkiot život od 175 godini, samo Bog može da kaže što živeel minuta po minuta, sekunda po sekunda, no za nas, dovolen e rezime na suštinskite raboti.

Spored toa, Božjiot blagoslov daden na Avram se temeli na negovata poslušnost, i celoto naše proučuvanje na Biblijata i nejzinite proroštva bi bilo zaludno ako ne ja razbereme važnosta na ovaa poslušnost, bidejḱi Isus Hristos ni ja dade svojata kako primer, velejḱi vo Jovan 8:29: „ Onoj, Koj me prati, e so mene; ne me ostavi sam, zašto sekogaš go pravam ona što e ugodno pred Nego .“ Istoto e i so sekogo; sekoj dobar odnos se steknuva so pravenje „ ona što e ugodno “ na onoj na kogo sakate da mu ugodite. Zatoa verata, vistinskata religija, ne e složena rabota, tuku ednostaven vid odnos što mu e ugoden na Boga i na sebesi.

Vo našite posledni vreminja, znakot što se pojavuva e neposlušnosta na decata kon svoite roditeli i nacionalnite vlasti. Bog gi ureduva ovie raboti za da gi natera vozrasnite koi se buntovni, neblagodarni ili ramnodušni kon nego da otkrijat što samiot toj čuvstvuva poradi nivnata zloba . Taka, delata sozdadeni od Boga izvikuvaat mnogu poglasno od izvicite i govorite, za da go izrazat negovoto pravedno negoduvanje i negovite pravedni prekori.

1. Mojseeva 12:5: „ Togaš Avram gi zede Sara, svojata žena, i Lot, sinot na svojot brat, i celiot nivni imot što go bea sobrale, i slugite što gi bea steknale vo Haran, i trgnaa da odat vo zemjata Hananska, i dojdoa vo zemjata Hananska .“

Haran e severoistočno od Hanaan. Zatoa Avram se upatuva kon zapad od Haran, a potoa kon jug, i vleguva vo Hanaan.

1. Mojseeva 12:6: „ I Avram pomina niz zemjata do mestoto narečeno Sihem, do dabovite More. Vo toa vreme Hanaancite bea vo zemjata .“

Treba li da ve potsetime? „ Hanaancite “ se džinovi, no što e so samiot Avram? Bidejḱi potopot sč ušte bil mnogu blizu i Avram mnogu verojatno možel da bide so golemina na džin. Po vleguvanjeto vo Hanaan, toj ne go prijavuva prisustvoto na ovie džinovi, što e logično ako samiot toj sč ušte e vo ramkite na ovaa norma. Spuštajḱi se na jug, Avram ja preminuva denešna Galileja i pristignuva vo denešna Samarija, vo Sihem. Ovaa zemja Samarija ḱe bide mesto na evangelizacija favorizirano od Isus Hristos. Tamu, toj ḱe najde vera kaj „Samarjankata“ i nejzinoto semejstvo, vo čija kuḱa, za prv pat, na nivno golemo iznenaduvanje, eden Evrein si dozvolil da vleze.

Bitie 12:7: „ Togaš Gospod mu se javi na Avram i mu reče: „Na tvoeto potomstvo ḱe mu ja dadam ovaa zemja.“ I Avram izgradi tamu žrtvenik na Gospoda, Koj mu se javi .“

Bog prvo ja izbira denešna Samarija za da mu se pokaže na Avram, koj ḱe ja osveti ovaa sredba so toa što ḱe izgradi oltar tamu, proročki simbol na krstot na Hristovoto mačenje. Ovoj izbor sugerira vrska so idnata evangelizacija na zemjata od strana na Isus Hristos i negovite apostoli. Od ova mesto Bog mu objavuva deka ḱe ja dade ovaa zemja na negovoto potomstvo. No, koe, evrejskoto ili hristijanskoto? I pokraj istoriskite fakti vo korist na Evreite, ova vetuvanje se čini deka se odnesuva na Hristovite izbranici za ispolnuvanje na novata zemja; bidejḱi Hristovite izbranici se isto taka, spored principot na opravduvanje preku vera, potomstvoto veteno na Avram.

1. Mojseeva 12:8: „ Ottamu se preseli na planinata istočno od Vetil i go postavi svojot šator, imajḱi go Vetil na zapad, a Gaj na istok. Tamu Mu izgradi žrtvenik na Gospoda i go povika imeto Gospodovo .“

Spuštajḱi se kon jug, Avram se smesti na planinata pomeǵu Vetil i Gaj. Bog ja odredi orientacijata na dvata grada. Vetil znači „dom Božji“ i Avram go smesti na zapad, vo orientacijata što ḱe im se dade na šatorot i hramot Erusalim, taka što koga ḱe vlezat kon svetosta Božji, negoviot dom, službenicite ḱe go svrtat grbot kon izgrejsonceto koe izgreva na istok, na istok. Na istok e gradot Gaj, čij koren znači: kup kamenja, urnatini ili rid i spomenik. Bog ni go otkriva svojot sud: sproti vlezot na izbranite vo domot Božji, na istok ima samo urnatini i kupišta kamenja. Na ovaa slika, Avram imal otvoreni dva pata kon slobodata pred sebe: na zapad, Vetil i život ili, na istok, Gaj i smrt. Za sreḱa, toj veḱe go izbral životot so JaHVEH.

1. Mojseeva 12:9: „ Avram prodolži so svoite marševi, napreduvajḱi kon jug .“

Da zabeležime deka pri ova prvo preminuvanje na Hanaan, Avram ne odi vo „Jevus“, imeto na idniot grad na David: Erusalim, koj zatoa e celosno ignoriran od nego.

1. Mojseeva 12:10: „ I imaše glad vo zemjata; i Avram otide vo Egipet da se naseli tamu, zašto gladot beše golem vo zemjata .“

Kako što ḱe bide slučajot, vo vremeto koga Josif, sinot na Jakov, ili Izrael, ḱe stane prviot vezir na Egipet, gladot go natera Avram da odi vo Egipet. Negovite iskustva tamu se raskažani vo ostanatite stihovi od ova poglavje.

Avram e miren, pa duri i plašliv čovek. Plašejḱi se deka ḱe bide ubien zatoa što ja zel negovata žena Sara, koja bila mnogu ubava, toj rešil da ja pretstavi kako svoja sestra, što e poluvistina . So ovaa strategija, faraonot go zadovolil i go obsipil so dobra što ḱe mu dadat bogatstvo i moḱ. So ova, Bog go udril faraonot so čumi i toj doznal deka Sara e negova žena. Potoa go isteral Avram, koj go napuštil Egipet bogat i moḱen. Ova iskustvo go proreklo prestojot na Evreite koi, otkako bile robovi vo Egipet, ḱe go napuštat, nosejḱi go negovoto zlato i bogatstvo so sebe. I ovaa moḱ naskoro ḱe mu bide mnogu korisna.

 

 

Bitie 13

 

Odvojuvanjeto na Avram od Lot

 

Vraḱajḱi se od Egipet, Avram, negovoto semejstvo i Lot, negoviot vnuk, se vraḱaat vo Vetil, na mestoto kade što podignal oltar za da go povika Boga. Dodeka site se na ova mesto, smesteno pomeǵu Vetil i Gaj, pomeǵu „Božjiot dom“ i „propasta“. Po kavgite meǵu nivnite slugi, Avram se oddeluva od Lot, na kogo mu dava izbor na nasokata što saka da ja zeme. I Lot ja koristi možnosta da ja izbere ramninata i nejzinata plodnost, vetuvajḱi prosperitet. Stih 10 precizira: „ Lot gi krena očite i ja vide celata Jordanska ramnina, deka e navodnuvana nasekade. Pred Jahve da gi uništi Sodom i Gomora, taa beše, do Sigor, kako gradinata Gospodova, kako zemjata Egipetska “. Pravejḱi go toa, toj ja izbra „propasta“ i ḱe ja otkrie koga Bog ḱe gi udri so ogan i sulfur gradovite vo ovaa dolina, sega delumno pokrieni so „Mrtvoto More“; kazna od koja toj i negovite dve ḱerki ḱe izbegaat, blagodarenie na milosta Božja, koj ḱe isprati dva angela da go predupredat i da go nateraat da go napušti Sodom kade što ḱe živee. Vo stih 13 čitame: „ Luǵeto od Sodom bea zli i golemi grešnici pred Jahve “.

Taka Avram ostanal vo blizina na Vetil, „domot Božji“ na planinata.

1. Mojseeva 13:14-18: „ Togaš Gospod mu reče na Avram, otkako Lot se oddeli od nego: „Podigni gi očite svoi i pogledni od mestoto kade što si, kon sever i jug, kon istok i zapad; zašto celata zemja što ja gledaš, ḱe ti ja dadam tebe i na tvoeto potomstvo zasekogaš. Ḱe go napravam tvoeto potomstvo kako prav zemski , taka što ako nekoj može da go izbroi pravot zemski , ḱe se izbroi i tvoeto potomstvo. Stani, prošetaj ja zemjata po nejzinata dolžina i po nejzinata širina, zašto Jas ḱe ti ja dadam tebe . “ Avram go krena svojot šator i dojde i se naseli meǵu dabovite Mamre, koi se blizu Hevron. I tamu mu izgradi žrtvenik na Gospoda .“

Otkako mu dal na Lot možnost za izbor, Avram go dobiva delot što Bog saka da mu go dade i tuka povtorno, toj gi obnovuva svoite blagoslovi i svoite vetuvanja. Sporedbata na negovoto „ seme “ so „ zemniot prav “, potekloto i krajot na čovečkata duša, teloto i duhot, spored Bitie 2:7, ḱe bide potvrdena so sporedbata na „ dzvezdite nebesni “ vo Bitie 15:5.

 

 

Bitie 14

 

Razdeluvanje po moḱ

 

Četiri carevi od istok doaǵaat da vodat vojna protiv pette carevi od dolinata kade što se naoǵa Sodom, kade što živee Lot. Pette carevi se porazeni i zarobeni, zaedno so Lot. Predupreden, Avram mu doaǵa na pomoš i gi osloboduva site zarobeni založnici. Da go zabeležime interesot na sledniot stih.

1. Mojseeva 14:16: „ Toj go vrati celoto bogatstvo; go vrati i svojot brat Lot, negoviot imot, ženite i luǵeto .“

Vsušnost, Avram interveniral samo za Lot. No, raskažuvajḱi gi faktite, Bog ja prikriva ovaa realnost za da go predizvika svojot prekor kon Lot, koj napravil loš izbor da živee vo gradot na zlite.

1. Mojseeva 14:17: „ Otkako Avram se vrati od pobedata nad Hodorlogomor i carevite što bea so nego, carot na Sodom izleze da go prečeka vo dolinata Šave, odnosno dolinata na Carot .“

Na pobednikot mora da mu se zablagodari. Zborot „Šave“ znači: običen; tokmu toa go zavede Lot i vlijaeše na negoviot izbor.

1. Mojseeva 14:18: „ I Melhisedek, carot Salimski, donese leb i vino; toj beše sveštenik na Sevišniot Bog .“

Ovoj car na Salem bil „ sveštenik na Sevišniot Bog “. Negovoto ime znači „Mojot Car e Pravda“. Negovoto prisustvo i intervencija davaat dokaz za kontinuitetot na obožavanjeto na vistinskiot Bog na zemjata od krajot na potopot, što ostanuva mnogu prisutno vo mislite na luǵeto od vremeto na Avram. No, ovie obožavateli na vistinskiot Bog ne se celosno nesvesni za planot za spasenie što Bog ḱe go otkrie preku proročkite iskustva što gi živeele Avram i negovite potomci.

1. Mojseeva 14:19: „ I go blagoslovi Avrama i reče: „Blagosloven da e Avram od Sevišniot Bog, Gospodarot na neboto i zemjata! “

Blagoslovot na ovoj oficijalen Božji pretstavnik dopolnitelno go potvrduva blagoslovot što Bog mu go dal direktno lično na Avram.

1. Mojseeva 14:20: „ Blagosloven da e Sevišniot Bog, Koj gi predade neprijatelite tvoi vo tvoi race! A Avram mu dade desetok od sč .“

Melhisedek go blagoslovuva Avram, no vnimava da ne mu ja pripiše pobedata nemu; mu ja pripišuva na „ Sevišniot Bog, koj ima“. gi predade svoite neprijateli vo negovite race .“ I, imame konkreten primer za poslušnosta na Avram kon Božjite zakoni bidejḱi toj „ dade desetina od sč “ na Melhisedek, čie ime znači: „Mojot Car e Pravda“. Zatoa, ovoj zakon za desetok veḱe postoel od krajot na potopot na zemjata, a verojatno duri i pred „potopot“.

1. Mojseeva 14:21: „ Carot na Sodom mu reče na Avram: „Daj mi gi luǵeto, a bogatstvoto zemi si za sebe .“

Carot na Sodom mu e dolžen na Avram za toa što go oslobodil svojot narod. Zatoa saka kralski da plati za negovata služba.

1. Mojseeva 14:22: „ Avram mu odgovori na carot sodomski: „Ja krevam rakata kon Jahve, Sevišniot Bog, gospodarot na neboto i zemjata. “

Avram ja koristi situacijata za da go potseti zlobniot car za postoenjeto na „ Jahve, Sevišniot Bog “, edinstveniot „ Gospodar na neboto i zemjata “; što go pravi edinstven sopstvenik na celoto bogatstvo što carot go steknuva preku svojata zloba.

1. Mojseeva 14:23: „ Nema da zemam ništo od sč što e tvoe, ni konec ni vrvka od čevli, za da ne rečeš: „Jas go zbogativ Avrama, a jas nemam ništo. “

Vo ovoj stav, Avram mu svedoči na carot na Sodom deka došol vo ovaa vojna samo za da go spasi svojot vnuk Lot. Avram go osuduva, kako Bog, ovoj car koj živee vo zlo, perverzija i nasilstvo. I toj mu go razjasnuva ova so toa što go odbiva svoeto nedostojno steknato bogatstvo.

1. Mojseeva 14:24: „ Samo ona što go jadea mladite maži, i delot na luǵeto što otidoa so mene, Aner, Eshol i Mamre: tie neka go zemat svojot del .“

No, ovoj izbor na Avram se odnesuva samo na nego, čovekot Božji sluga, a negovite slugi možat da go zemat svojot del od ponudenoto bogatstvo.

 

 

Bitie 15

 

Razdeluvanje preku sojuz

 

1. Mojseeva 15:1: „ Posle ovie raboti, slovoto Gospodovo mu dojde na Avram vo videnie: „Ne plaši se, Avrame; Jas sum tvoj štit, i tvojata nagrada ḱe bide mnogu golema .“

Avram e miren čovek koj živee vo brutalen svet, pa vo vizija Bog, negoviot prijatel Jahve, doaǵa da go uveri: „ Jas sum tvoj štit, i tvojata nagrada ḱe bide mnogu golema “.

1. Mojseeva 15:2: „ Avram odgovori: „Gospodi Gospodi, što ḱe mi dadeš? Jas ḱe si odam bez deca, a naslednik na mojot dom e Eliezer od Damask .“

Dolgo vreme, Avram stradal od toa što ne možel da bide tatko poradi neplodnosta na Saraja, negovata zakonska sopruga. I toj znae deka po negovata smrt, blizok rodnina ḱe go nasledi negoviot imot: „ Eliezer od Damask “. Da zabeležime patem kolku e star ovoj grad, „ Damask “, vo Sirija.

Bitie 15:3: „ A Avram reče: „Ete, ne mi dade potomstvo; i onoj što ḱe se rodi vo mojot dom, ḱe mi bide naslednik .“

Avram ne gi razbira vetuvanjata dadeni za negovoto potomstvo bidejḱi nema deca, bidejḱi e bezdeten.

1. Mojseeva 15:4: „ Togaš mu dojde slovoto Gospodovo: „Ovoj čovek nema da bide tvoj naslednik, tuku onoj što ḱe izleze od tvoite dni, ḱe bide tvoj naslednik .“

Bog mu kažuva deka toj vsušnost ḱe stane tatko na dete.

Bitie 15:5: „ I go izvede nadvor i reče: „Pogledni sega kon neboto i izbroj gi dzvezdite, ako možeš da gi izbroiš.“ I mu reče: „Taka ḱe bide potomstvoto tvoe .“

Po povod ovaa vizija dadena na Avram, Bog ni otkriva simboličen kluč za značenjeto što toj mu go dava duhovno na zborot „ dzvezda “. Prvično citirano vo Bitie 1:15, ulogata na „ dzvezdata “ e „ da ě dava svetlina na zemjata “ i ovaa uloga e veḱe uloga na Avram, kogo Bog go povikal i go odvoil za ovaa cel, no isto taka ḱe bide i uloga na site vernici koi ḱe ja tvrdat negovata vera i negovata služba na Boga. Zabeležete deka spored Daniel 12:3, statusot na „ dzvezdi “ ḱe im se dade na izbranite po nivnoto vleguvanje vo večnosta: „ Mudrite ḱe svetat kako svetlinata na neboto, a onie što ḱe obratat mnozina kon pravednost, ḱe svetat kako dzvezdite vo večni vekovi “. Likot na „ dzvezdata “ ednostavno im se pripišuva poradi nivniot izbor od Boga.

1. Mojseeva 15:6: „ Avram poveruva vo Jahve, i toj mu go pripiša toa kako pravednost .“

Ovoj kratok stih go sočinuva oficijalniot element na definicijata za verata i principot na opravduvanje preku vera. Zašto verata ne e ništo drugo osven prosvetlena, opravdana i dostojna doverba. Doverbata vo Boga e legitimna samo so prosvetleno poznavanje na Negovata volja i na sč što Mu e ugodno, bez koe taa stanuva nelegitimna. Doverbata vo Boga se sostoi vo veruvanjeto deka toj gi blagoslovuva samo onie što Mu se pokoruvaat, sledejḱi go primerot na Avram i sovršeniot primer na Isus Hristos.

Ovaa Božji sud vrz Avram go pretskažuva ona što toj ḱe go donese vrz site onie što ḱe postapuvaat kako nego, vo istata poslušnost kon božestvenata vistina predložena i barana vo nivno vreme.

1. Mojseeva 15:7: „ I Gospod mu reče: „ Jas sum Gospod, Koj te izvede od Ur Haldejski, za da ti ja dadam ovaa zemja vo nasledstvo .“

Kako preambula na pretstavuvanjeto na negoviot zavet so Avram, Bog go potsetuva Avram deka go izvel od Ur Haldejski. Ovaa formula e modelirana vrz osnova na pretstavuvanjeto na prvata od Božjite „deset zapovedi“ citirani vo Izlez 20:2: „ Jas sum Jahve, tvojot Bog, koj te izvede od zemjata Egipetska, od domot na ropstvoto .“

Bitie 15:8: „ Avram odgovori: „Gospodi Gospodi, kako ḱe znam deka ḱe go nasledam? “

Avram bara znak od Gospoda.

1. Mojseeva 15:9: „ I Gospod mu reče: Zemi si trigodišna junica, trigodišna koza, trigodišen oven, grlica i mlad gulab .“

1. Mojseeva 15:10: „ Avram gi zede site ovie životni, gi preseče na polovina i gi stavi sekoj del sproti drugiot; a pticite ne gi razdeli .“

Božjiot odgovor i Avramovoto dejstvo baraat objasnuvanje. Ovaa žrtvena ceremonija se zasnova na idejata za spodeluvanje, što se odnesuva na dvete strani koi sklučuvaat zavet, odnosno da spodeluvame kako dvajca. Životnite isečeni na sredina go simboliziraat teloto Hristovo, koe, bidejḱi e edno, duhovno ḱe bide spodeleno pomeǵu Bog i negovite izbranici. Ovcite se po slika na čovekot i Hristos, no pticite nemaat takva slika na čovekot što ḱe bide Hristos ispraten od Boga. Zatoa, kako nebesen simbol, tie se pojavuvaat vo zavetot, no ne se isečeni. Iskupuvanjeto na grevot od strana na Isus ḱe bide blagotvorno samo za zemnite izbranici, a ne i za nebesnite angeli.

Bitie 15:11: „ Grablivkite se nafrlija vrz trupovite, a Avram gi izbrka .“

Vo Božjiot proročen plan, samo trupovite na zlite i buntovnite ḱe bidat dadeni kako hrana na grablivite ptici pri slavnoto vraḱanje na Hristos Spasitelot. Na krajot na vremeto, ovaa sudbina nema da gi zasega onie što ḱe sklučat zavet so Boga vo Hristos i preku negovite zakoni. Zašto trupovite na životnite što se izloženi na ovoj način se od golema svetost za Boga i za Avram. Dejstvoto na Avram e opravdano zatoa što faktite ne smeat da bidat vo sprotivnost so proroštvoto vo vrska so idninata i konečnata sudbina na Hristovata svetost.

1. Mojseeva 15:12: „ A štom sonceto zajde, dlabok son go obzede Avram; i ete, strav i golema temnina go obzede .“

Ovoj son ne e normalen. Toa e „ dlabok son “, kako onoj vo koj Bog go frlil Adam za da sozdade žena, negovata „ pomošnička “, od ednoto negovo rebro. Kako del od zavetot što go sklučuva so Avram, Bog ḱe mu go otkrie proročkoto značenje dadeno na ovoj „ pomošnik “, koj ḱe bide predmet na Božjata ljubov vo Hristos. Vsušnost, samo po izgled, Bog go pravi da umre za da vleze vo negovoto večno prisustvo, so što go predviduva negovoto vleguvanje vo večniot život, odnosno vo vistinskiot život, spored principot deka nikoj čovek ne može da go vidi Boga i da živee.

„ Golemata temnina “ znači deka Bog go zaslepuva za zemniot život za da izgradi vo negoviot um virtuelni sliki od proročka priroda, vklučuvajḱi go i pojavuvanjeto i prisustvoto na samiot Bog. Taka, potonat vo temnina, Avram čuvstvuva opravdan „ strav “. Pokraj toa, ova ja naglasuva impozantnata priroda na Bog-tvorec koj mu zboruva.

1. Mojseeva 15:13: „ I Gospod mu reče na Avram: Znaj deka tvoite potomci ḱe bidat stranci vo zemja što ne e nivna, i deka ḱe robuvaat i ḱe bidat ugnetuvani četiristotini godini .“

Bog mu ja objavuva na Avram idninata, sudbinata rezervirana za negovite potomci.

„... tvoite potomci ḱe bidat stranci vo zemja što nema da bide nivna “: ova se odnesuva na Egipet.

„... tamu ḱe bidat porobeni “: do promenata na noviot faraon koj ne go poznaval Josif, Evreinot koj stanal golem vezir na svojot prethodnik. Ova porobuvanje ḱe se izvrši vo vremeto na Mojsej.

„... i ḱe bidat ugnetuvani četiristotini godini “: Ova ne e samo egipetsko ugnetuvanje, tuku poširoko ugnetuvanje što ḱe vlijae vrz potomcite na Avram sč dodeka ne ja osvojat Hanaan, nivnata nacionalna zemja vetena od Boga.

1. Mojseeva 15:14: „ No, Jas ḱe mu sudam na narodot na koj ḱe mu služat, i potoa ḱe izlezat so golemo bogatstvo .“

Ovoj pat celnata nacija e navistina samo Egipet, koj ḱe go napuštat, efikasno zemajḱi gi site negovi bogatstva so sebe. Zabeležete deka vo ovoj stih, Bog ne mu go pripišuva na Egipet „ugnetuvanjeto“ spomenato vo prethodniot stih. Ova go potvrduva faktot deka spomenatite „ četiristotini godini “ ne se odnesuvaat samo na Egipet.

1. Mojseeva 15:15: „ Ḱe otideš kaj svoite tatkovci vo mir i ḱe bideš pogreban vo dobra starost .“

Sč ḱe se ispolni kako što mu najavi Bog. Ḱe bide pogreban vo Hevron, vo pešterata Mahpela, na zemja što ja kupil Avram dodeka bil živ od eden Heteec.

1. Mojseeva 15:16: „ Vo četvrtoto koleno ḱe se vratat vamu, zašto bezzakonieto na Amorejcite sč ušte ne e ispolneto .“

Meǵu ovie Amorejci, Hetejcite imaat dobri odnosi so Avram, kogo go smetaat za pretstavnik na golemiot Bog. Zatoa se soglasuvaat da mu ja prodadat zemjata za negoviot grob. No, za „ četiri generacii “, odnosno „ četiristotini godini “, situacijata ḱe bide poinakva i hanaanskite narodi ḱe go dostignat pragot na bunt bez poddrška od Boga i site ḱe bidat uništeni za da im ja ostavat svojata zemja na Evreite koi ḱe ja napravat svoja nacionalna počva.

Za podobro da go razbereme ovoj katastrofalen plan za Hanaancite, mora da se setime deka Noe go prokolnal Hanaan, koj bil prv sin na negoviot sin Ham. Zatoa, Vetenata zemja bila naselena od ovoj potomok na Ham, prokolnat od Noe i od Boga. Nivnoto uništuvanje bilo samo prašanje na vreme odredeno od Boga za da gi ostvari svoite planovi na zemjata.

1. Mojseeva 15:17: „ A koga sonceto zajde, se pojavi temnina, i ete, pečka što čadi, i plamen pomina meǵu razdelenite životni .“

Na ovaa ceremonija, ogan zapalen od čovek e zabranet. Zaradi osmeluvanjeto da se prekrši ovoj princip, dvata sina na Aron eden den ḱe bidat progoltani od Boga. Avram pobaral od Boga znak i toj doaǵa vo forma na nebesen ogan što pominuva meǵu životnite presečeni na dva dela. Vaka Bog svedoči za svoite slugi kako što e prorokot Ilija pred prorocite na Vaalcite poddržani od stranskata kralica i sopruga na kralot Ahav, po ime Jezavela. Nejziniot oltar se udavi vo voda, ognot ispraten od Boga ḱe go progolta oltarot i vodata podgotvena od Ilija, no oltarot na lažnite proroci ḱe bide ignoriran od negoviot ogan.

1. Mojseeva 15:18: „ Vo toj den Gospod skluči zavet so Avram i reče: „Na tvoeto potomstvo mu ja davam ovaa zemja, od rekata Egipet do golemata reka, rekata Eufrat. “

Na krajot od ova poglavje 15, ovoj stih go potvrduva toa, negovata glavna tema e vsušnost sojuzot što gi oddeluva izbranite od drugite luǵe, taka što tie go delat ovoj sojuz so Boga i mu služat.

Granicite na zemjata vetena na Evreite gi nadminuvaat onie što narodot ḱe gi okupira po osvojuvanjeto na Hanaan. No, Bog vo svojata ponuda gi vklučuva ogromnite pustini na Sirija i Arabija što se spojuvaat so „Eufrat “ kon istok, kako i pustinata Sur što go oddeluva „ Egipet “ od Izrael. Pomeǵu ovie pustini, vetenata zemja dobiva izgled na Božja gradina.

Vo proročkoto duhovno čitanje, „ rekite “ simboliziraat narodi, pa zatoa Bog može da prorokuva za potomstvoto na Avram, odnosno za Hristos koj ḱe gi najde svoite vernici i svoite izbrani nadvor od Izrael i Egipet, na zapad vo „Evropa“ simbolizirana vo Otkrovenie 9:14 pod imeto „ golemata reka Eufrat “.

1. Moj. 15:19: „ zemjata na Kenejcite, Kenezcite, Kadmonejcite “ ,

1. Mojseeva 15:20: „ od Hetejcite, od Ferezejcite, od Refaimcite “ ,

1. Moj. 15:21: „ na Amorejcite, Hanaancite, Gergesejcite i Evusejcite “.

Vo vremeto na Avram, ovie iminja gi označuvale semejstvata sobrani vo gradovite što ja sočinuvale i ja naseluvale zemjata Hanaan. Meǵu niv bile i Refaimcite, koi go začuvale poveḱe od drugite džinovskoto zname na pretpotopnite žiteli koga Isus Navin ja zazel teritorijata „ četiri generacii “ ili „ četiristotini godini “ podocna.

Avram e patrijarh na dvata zaveta vo Božjiot plan. Negovite potomci preku teloto ḱe sozdadat mnogu potomci koi ḱe se rodat vo narodot izbran od Boga, no ne i izbran od nego. Kako rezultat na toa , ovoj prv zavet zasnovan na teloto go iskrivuva negoviot plan za spasenie i go zamagluva negovoto razbiranje, bidejḱi spasenieto ḱe počiva isklučivo na činot na verata vo dvata zaveta. Obrežuvanjeto na teloto ne go spasi evrejskiot čovek iako toa go baraše Bog. Ona što mu dozvoli da bide spasen bea negovite poslušni dela što ja otkrija i potvrdija negovata vera i doverba vo Boga. I istoto e ona što go uslovuva spasenieto vo noviot zavet, vo koj verata vo Hristos e oživeana preku delata na poslušnost kon zapovedite, uredbite i božestvenite principi otkrieni od Boga, vo celata Biblija. Vo ispolnet odnos so Boga, učenjeto za bukvata e osvetleno od inteligencijata na duhot; Zatoa Isus reče: „ Bukvata ubiva, a duhot oživuva “.

 

 

Bitie 16

 

Razdeluvanje po legitimitet

 

1. Mojseeva 16:1: „ Sara, ženata na Avram, ne mu raǵaše deca. Imaše sluginka Egipḱanka, po ime Agar .“

Bitie 16:2: „ I Sara mu reče na Avram: „Ete, Gospod me napravi neploden; dojdi, te molam, kaj sluginkata moja; možebi ḱe rodam deca od nea. “ Avram go posluša glasot na Sara.

1. Mojseeva 16:3: „ Togaš Sara, ženata Avramova, ja zede svojata sluginka Agara, Egipḱankata, i mu ja dade na svojot maž Avram za žena, otkako Avram živeeše deset godini vo zemjata Hananska .“

Lesno ni e da go kritikuvame ovoj nesreḱen izbor poradi inicijativata na Sara, no poglednete ja situacijata kako što im se pretstavi na blagoslovenite dvojki.

negovata utroba ḱe se rodi dete . No, toj ne mu kažal za Sara, negovata žena, koja bila neplodna. Pokraj toa, Avram ne go povikal svojot Tvorec za pojasnuvanje na negovite najavi. Toj čekal Bog da mu zboruva spored negovata suverena volja. I tuka, mora da razbereme deka ovoj nedostatok na objasnuvanje bil tokmu namenet da ja isprovocira ovaa čovečka inicijativa so koja Bog sozdava nelegitimen pandan vo smisla na vetuvanjeto za blagoslov, no korisen, za da postavi pred idniot Izrael izgraden vrz Isak, voinstven i sporliv natprevar, protivnik, pa duri i neprijatel. Bog razbral deka pokraj dvata pata, dobroto i zloto postaveni pred izborot na čovekot, „morkovot i stapot“ bile neophodni za da se dviži napred neposlušnoto „magare“. Raǵanjeto na Ismail, isto taka sin na Avram, ḱe go favorizira formiranjeto na arapskiot štab do negovata posledna forma vo istorijata, religiozniot, islamot (pokornost; vrv na ironija za ovoj prirodno i nasledno buntoven narod).

1. Mojseeva 16:4: „ Toj vleze kaj Agara, i taa začna. Koga vide deka e bremena, ja prezre svojata gospodarka .“

Ovoj preziren stav na Agar, Egipḱankata, kon nejzinata gospodarka sč ušte gi karakterizira arapskite muslimanski narodi denes. I pravejḱi go toa, tie ne se sosema vo greška, bidejḱi zapadniot svet ja prezira ogromnata privilegija da bide evangeliziran vo imeto na božestveniot Hristos Isus. Taka, ovaa lažna arapska religija prodolžuva da proglasuva deka Bog e golem koga Zapadot go izbrišal od registrite na svoite misli.

Slikata dadena vo ovoj stih ja prikažuva točnata situacija na našite posledni vreminja, bidejḱi zapadnoto hristijanstvo, duri i iskriveno, kako Sara, poveḱe ne raǵa sinovi i tone vo duhovnata sterilnost na temninata. I pogovorkata veli: vo zemjata na slepite, ednookite se kralevi.

1. Mojseeva 16:5: „ A Sara mu reče na Avrama: „Mojot sram e vrz tebe! Ja dadov sluginkata moja vo tvoja pregratka. A koga vide deka e bremena, me prezre. Gospod neka sudi meǵu mene i tebe. ““

1. Mojseeva 16:6: „ Avram ě reče na Sara: „Ete, tvojata sluginka e vo tvoja vlast; napravi so nea što ti e najdobro!“ I Sara se odnesuvaše lošo so nea; i Agar izbega od nea .“

Avram ja prezema odgovornosta za ova i ne ja obvinuva Sara deka e inspiracija za ova nelegitimno raǵanje. Taka, od samiot početok, legitimitetot go nametnuva svojot zakon vrz nelegitimitetot, i sledejḱi ja ovaa lekcija, otsega natamu, brakovite ḱe gi obedinuvaat samo luǵeto od isto blisko semejstvo, duri i vo Izrael na idninata i negovata nacionalna forma dobiena po egzodusot od porobuvačkiot Egipet.

1. Mojseeva 16:7: „ Angelot Jahve ja najde kaj izvor vo pustinata, kaj izvorot što e na patot kon Sur .“

Ovaa direktna razmena pomeǵu Boga i Agara e možna samo poradi blagosloveniot status na Avram. Bog ja naoǵa vo pustinata Sur, koja ḱe stane dom na nomadskite Arapi koi živeat vo šatori, postojano barajḱi hrana za svoite ovci i kamili. Izvorot na voda bil sredstvo za preživuvanje na Agara, i taa se sreḱava so „izvorot na vodite na životot“, koj ja ohrabruva da go prifati svojot status na sluginka i nejzinata plodna sudbina.

1. Mojseeva 16:8: „ Toj praša: „Agar, sluginka na Sara, od kade doaǵaš? I kade odiš?“ Taa odgovori: „Begam od mojata gospodarka Sara .“

Agara odgovara na dvete prašanja: Kade odiš? Odgovor: Begam. Od kade doaǵaš? Odgovor: Od Sara, mojata gospodarka.

1. Mojseeva 16:9: „ Angelot Jahve ě reče: „Vrati se kaj gospodarkata tvoja i ponizi se pod nejzinata raka .“

Golemiot sudija ne mu ostava izbor, toj nareduva vraḱanje i poniznost, bidejḱi vistinskiot problem bil predizvikan od prezirot pokažan kon negovata ljubovnica, koja, pokraj nejzinata sterilnost, ostanuva negova legitimna ljubovnica i mora da bide služena i počituvana.

1. Mojseeva 16:10: „ Angelot Jahve ě reče: „Ḱe go umnožam tvoeto potomstvo, taka što nema da može da se prebroi vo množestvo .“

Jahve go ohrabruva nudejḱi mu „morkov“. Mu vetuva potomstvo „ tolku brojno što ḱe bide nevozmožno da se izbroi “. Nemojte da se lažete, ova mnoštvo ḱe bide telesno, a ne duhovno. Bidejḱi Božjite proroštva ḱe gi nosat samo evrejskite potomci do vospostavuvanjeto na noviot zavet. No, se razbira, sekoj iskren Arap može da vleze vo Božjiot zavet so prifaḱanje na negovite standardi napišani od Evreite vo Biblijata. I od negovoto pojavuvanje, muslimanskiot Kuran ne go ispolnil ovoj kriterium. Toj gi obvinuva, kritikuva i gi iskrivuva bibliskite vistini potvrdeni od Isus Hristos.

Koristejḱi go za Ismail izrazot što veḱe se koristel za Avram, „ tolku brojni što nema da bide možno da se izbrojat “, razbirame deka ova se samo čovečki proliferacii, a ne izbrani za večen život. Sporedbite predloženi od Boga sekogaš se predmet na uslovi što mora da se ispolnat. Primer: „ dzvezdite nebesni “ se odnesuva na sekoja religiozna aktivnost što se sostoi od „ davanje svetlina na zemjata “. No, so kakva svetlina? Samo svetlinata na vistinata legitimirana od Boga pravi „ dzvezda “ dostojna da „ sveti zasekogaš “ na nebesata, spored Daniel 12:3, bidejḱi tie ḱe bidat navistina „ inteligentni “ i navistina ḱe „ učat za pravednost “ spored Boga.

1. Moj. 16:11: „ Angelot Gospodov ě reče: „Ete, ti si bremena i ḱe rodiš sin, i ḱe go narečeš so ime Ismail, zašto Gospod ja ču tvojata maka .““

1. Mojseeva 16:12: „ Ḱe bide kako divo magare; rakata negova ḱe bide protiv sekogo, i rakata na sekogo protiv nego; i ḱe živee vo prisustvo na site svoi braḱa .“

Bog gi sporeduva Ismail i negovite arapski potomci so „ divo magare “, životno poznato po svojot neposlušen i tvrdoglav karakter; a zgora na toa, brutalno bidejḱi se narekuva „ divo “. Zatoa, toa ne dozvoluva nitu da bide pripitomeno, nitu pripitomeno, nitu namameno. Nakratko, toa ne saka i ne dozvoluva da bide sakano, a vo svoite geni nosi agresivno nasleduvanje kon sopstvenite braḱa i stranci. Ovaa presuda utvrdena i otkriena od Boga e od golemo značenje, vo ova vreme na krajot, za da se razbere kaznenata uloga, za Boga, na religijata na islamot, protiv koja se boreše lažnoto hristijanstvo vo vremeto koga hristijanskata „ svetlina “ beše samo „ temnina “. Otkako se vrati vo zemjata na svoite predci, Izrael povtorno stana negova cel, kako što i Zapadot, etiketiran kako hristijanin, zaštiten od amerikanskata sila, koja tie ja narekuvaat, bez mnogu greška, „golemiot Satana“. Vistina e deka mal „Satana“ može da go prepoznae „golemiot“.

So raǵanjeto na Ismail, ime što znači „Bog slušna“, deteto na sporot, Bog sozdava dopolnitelna podelba vo semejstvoto na Avram. Ova e dodadeno na prokletstvoto na jazicite sozdadeno vo iskustvoto vo Vavilon. No, ako toj gi podgotvuva sredstvata za kaznuvanje, toa e zatoa što odnapred go znae buntovničkoto odnesuvanje na luǵeto vo negovite dva posledovatelni sojuzi do krajot na svetot.

Bitie 16:13: „ I go nareče imeto na Gospoda, Koj ě zboruvaše, Ata El Roj; zašto reče: „Dali vidov nešto ovde otkako toj me vide? “

Imeto Ata El Roi znači: Ti si Bog što gleda. No, veḱe ovaa inicijativa da mu se dade ime na Boga e navreda za negovata superiornost. Ostatokot od ovoj stih, preveden na mnogu različni načini, e sumiran vo ovaa misla. Agar ne može da poveruva. Taa, malata sluginka, bila predmet na vnimanieto na golemiot tvorec Bog koj ja gleda sudbinata i ja otkriva. Po ova iskustvo, od što može da se plaši?

Bitie 16:14 „ Zatoa toj bunar se vika Bunar Lahaj Roj; se naoǵa meǵu Kadeš i Vared .“

Zemskite mesta kade što Bog se manifestiral se prestižni, no počestite što luǵeto im gi oddavaat čestopati se predizvikani od nivniot idolopoklonički duh, koj ne gi pomiruva so Nego.

Bitie 16:15 „ Agar mu rodi na Avram sin; i Avram go nareče svojot sin, kogo mu go rodi Agar, Ismael .“

Ismail e navistina avtentičen sin na Avram, a osobeno negovoto prvo dete, kon koe toj prirodno ḱe se privrze. No, toj ne e sin na vetuvanjeto što odnapred go objavil Bog. Iako e izbran od Bog, imeto „ Ismail “ što mu e dadeno, što znači „ Bog odgovoril “, se bazira prvenstveno na stradanjeto na Agar, žrtva na odlukite doneseni od nejzinata gospodarka i gospodar. No, vo vtora smisla, toa se bazira i na greškata na Avram i Sara što momentalno poveruvale deka ovoj sin začnat od Agar, Egipḱankata, e potvrda, što znači „odgovor“ i ispolnuvanje na Božjata objava. Ovaa greška ḱe ima krvavi posledici do krajot na svetot.

Bog vleze vo igrata na čovečkata misla i za nego suštinskoto e postignato: deteto na sporot i konfliktnata razdelba e živo.

1. Mojseeva 16:16: „ Avram imaše osumdeset i šest godini koga Agar mu go rodi Ismail .“

Znači, „Išmael“ e roden vo 2034 godina (1948 + 86) koga Avram imal 86 godini.

 

 

 

 

Bitie 17

Razdeluvanje preku obrežuvanje: znak vo teloto

 

1. Mojseeva 17:1: „ Koga Avram imaše devedeset i devet godini, Gospod mu se javi i mu reče: „Jas sum Bog Semoḱen. Odi pred Mene i bidi neporočen. ““

Vo 2047 godina, na 99-godišna vozrast i Ismail na 13-godišna vozrast, Avram e poseten vo duh od Bog, koj mu se pretstavuva za prv pat kako „ Semoḱen Bog “. Bog podgotvuva dejstvo što ḱe go otkrie ovoj „semoḱen“ karakter. Božjiot izgled e glavno verbalen i auditiven bidejḱi negovata slava ostanuva nevidliva, no sličnosta na negovata ličnost može da se vidi bez da umre.

1. Mojseeva 17:2: „ Ḱe go vospostavam zavetot Moj meǵu mene i tebe, i ḱe te umnožam mnogu .“

Bog go obnovuva vetuvanjeto za svoeto množenje, specificirajḱi go ova vreme „ do beskonečnost “, odnosno kako „ zemjen prav “ i „ dzvezdi na neboto “ što „ nikoj ne može da gi izbroi “.

Bitie 17:3: „ A Avram padna ničkum, a Bog mu reče :

Sfaḱajḱi deka onoj što mu zboruva e „Semoḱniot Bog“, Avram paǵa na liceto za da ne go pogledne Boga, tuku gi sluša negovite zborovi koi ja maǵepsuvaat celata negova duša.

1. Mojseeva 17:4: „ Ova e Mojot zavet što go sklučuvam so tebe: Ti ḱe staneš tatko na mnogu narodi .“

Zavetot sklučen meǵu Boga i Avram e zajaknat toj den : „ Ḱe staneš tatko na mnoštvo narodi “.

1. Mojseeva 17:5: „ Tvoeto ime poveḱe nema da bide Avram, tuku Avraam ḱe bide tvoeto ime, zašto te napraviv tatko na mnogu narodi .“

Promenata na imeto na Avram vo Avraam e odlučuvačka, a vo negovo vreme Isus ḱe go stori istoto so promena na iminjata na svoite apostoli.

1. Mojseeva 17:6: „ Ḱe te napravam mnogu ploden i ḱe napravam od tebe narodi, i carevi ḱe izlezat od tebe .“

Avram e prviot tatko na arapskite narodi vo Ismail, vo Isak toj ḱe bide tatko na Evreite, sinovite na Izrael; a vo Madijan, toj ḱe bide tatko na potomcite na Madijan; so kogo Mojsej ḱe ja najde svojata žena Sepfora, ḱerka na Jotor.

Bitie 17:7: „ I ḱe go postavam zavetot Moj meǵu Mene i tebe i meǵu tvoite potomci po tebe vo nivnite rodovi, za večen zavet, za da ti bidam Bog tebe i na tvoite potomci po tebe .“

Bog suptilno gi izbira zborovite na svojot zavet, koj ḱe bide „večen“, no ne i večen. Ova znači deka zavetot sklučen so negovoto telesno potomstvo ḱe ima ograničeno traenje. I ovaa granica ḱe se dostigne koga, vo svoeto prvo doaǵanje i čovečka inkarnacija, božestveniot Hristos ḱe ja vospostavi, so svojata dobrovolna iskupitelna smrt, osnovata na noviot zavet koj ḱe ima večni posledici.

Vo ovoj moment, mora da se sfati deka site prvorodeni deca na luǵeto koi se targetirani i imenuvani od samiot početok ja gubat svojata legitimnost. Ova beše slučaj so Kain, prvorodeniot na Adam, Ismail, prvorodeniot, no vonbračen sin na Avram, a po nego, ḱe bide slučaj i so Isav, prvorodeniot na Isak. Ovoj princip na neuspeh na prvorodeniot go prorokuva neuspehot na evrejskiot telesen zavet. Vtoriot zavet ḱe bide duhoven i ḱe im koristi samo na vistinski preobratenite pagani, i pokraj izmamlivite pojavi predizvikani od lažnite čovečki pretenzii.

Bitie 17:8: „ Ḱe ti ja dadam tebe i na tvoeto potomstvo po tebe zemjata vo koja ḱe živeeš kako stranec, celata zemja Hanaan, vo večno poseduvanje , i Jas ḱe bidam nivni Bog.“

Isto taka, zemjata Hanaan ḱe bide dadena „ za večno poseduvanje “, odnosno sč dodeka Bog e obvrzan so svojot zavet. A otfrlanjeto na Mesijata Isus ḱe go napravi ništoven, pa taka, 40 godini po ovoj gnev, nacijata i nejziniot glaven grad Erusalim ḱe bidat uništeni od rimski vojnici, a preživeanite Evrei ḱe bidat raseani vo različnite zemji vo svetot. Zašto Bog specificira uslov na zavetot: „ Jas ḱe bidam nivni Bog “. Isto taka, koga kako Božji pratenik, Isus ḱe bide oficijalno otfrlen od nacijata, Bog ḱe može da go prekrši svojot zavet so celosna legitimnost.

Bitie 17:9: „ I Bog mu reče na Avraam: „A ti ḱe go paziš Mojot zavet, ti i tvoeto potomstvo po tebe vo nivnite rodovi . “

Ovoj stih stava kraj na site onie religiozni pretenzii što go pravat Boga Bog na monoteističkite religii sobrani vo ekumenskiot sojuz i pokraj nivnite nekompatibilni i sprotivstaveni učenja. Bog e vrzan samo so svoite zborovi što gi postavuvaat temelite na negoviot zavet, eden vid dogovor sklučen so onie što isklučivo mu se pokoruvaat. Ako čovekot go drži svojot zavet, toj go potvrduva i go prodolžuva. No, čovekot mora da go sledi Boga vo negoviot proekt izgraden na dve posledovatelni fazi ; prvata e telesna, vtorata e duhovna. I ovoj pasus od prvata do vtorata ja stava na test individualnata vera na luǵeto, a pred sč, onaa na Evreite. So otfrlanjeto na Hristos, evrejskata nacija go krši svojot zavet so Boga, što im ja otvora vratata na paganite, a meǵu koi onie što se preobrat vo Hristos se posvoeni od nego i se pripišuvaat kako duhovni sinovi na Avraam. Taka, site onie što go držea negoviot zavet se telesni ili duhovni sinovi ili ḱerki na Avraam.

Vo ovoj stih, gledame deka Izrael, idnata nacija so toa ime, navistina go ima svojot izvor vo Avraam. Bog odlučuva da gi napravi negovite potomci narod „odvoen“ za zemska demonstracija. Ova ne e spasen narod, tuku sostav na čovečko sobiranje koe gi pretstavuva zemskite kandidati za izbor na izbranite spaseni preku idnata Božja blagodat što ḱe se dobie preku Isus Hristos.

Bitie 17:10: „ Ova e Mojot zavet, koj ḱe go držite, meǵu mene i vas i vašeto potomstvo po vas: sekoe maško meǵu vas da bide obrežano . “

Obrežuvanjeto e znak na zavetot sklučen meǵu Boga, Avraam i negovoto potomstvo, odnosno negovite telesni potomci. Negovata slabost e negovata kolektivna forma koja se odnesuva na site negovi potomci, oživeani so vera ili ne, poslušni ili ne. Naprotiv, vo noviot zavet, izborot preku vera, staven na test, ḱe bide iskusen individualno od izbranite, koi potoa ḱe go dobijat večniot život vo prašanje vo ovoj zavet. Na obrežuvanjeto mora da dodademe i edna nesreḱna posledica: muslimanite isto taka se obrežani ušte od nivniot patrijarh Ismail i tie mu davaat na ova obrežuvanje duhovna vrednost što gi vodi da baraat pravo na večnost. Sepak, obrežuvanjeto ima samo trajni, a ne večni telesni efekti.

Bitie 17:11: „ Obrežete se; i toa neka bide znak na zavet meǵu mene i vas . “

Toa e navistina znak na sojuz so Boga, no negovata efikasnost e samo telesna, a stihovite 7, 8 i sledniot stih 13 ja potvrduvaat negovata primena samo kako „ večna “.

Bitie 17:12: „ Sekoe maško meǵu vas neka bide obrežano na vozrast od osum dena, vo site vaši pokolenija, bilo da e rodeno vo vašata kuḱa ili steknato so pari od nekoj stranec, koj ne e od vašiot rod . “

Ova e sepak mnogu iznenaduvačka rabota, no i pokraj negovata vrodena večna priroda, sepak pretstavuva proroštvo koe go otkriva Božjiot plan za 8-miot milenium . Ova e pričinata za izborot na „osum dena“, bidejḱi prvite sedum dena go simboliziraat zemnoto vreme na izborot na izbranite od šest iljadi godini i sudot na sedmiot milenium. Organizirajḱi, na zemjata, blizok sojuz so evrejskata nacija i nejziniot početen embrion, Avram, Bog ja otkriva slikata za idnata večnost na izbranite oslobodeni od telesnata seksualna slabost koncentrirana na kožičkata otsečena od mažite. Potoa, isto kako što izbranite ḱe doaǵaat od site potekla na narodite na zemjata, no samo vo Hrista, vo stariot zavet, obrežuvanjeto mora da se primeni duri i na strancite koga sakaat da živeat so kampot izbran od Boga.

Glavnata ideja na obrežuvanjeto e da poučuva deka vo Božjoto večno carstvo, luǵeto poveḱe nema da se razmnožuvaat i deka telesnite želbi poveḱe nema da bidat možni. Ponatamu, apostol Pavle go sporeduva obrežuvanjeto na teloto od stariot zavet so ona na srceto na izbranite vo noviot. Vo ovaa svetlina, toj sugerira čistota na teloto i onaa na srceto što mu se predava na Hristos.

Obrežuvanjeto znači da se seče naokolu, a ovaa ideja otkriva deka Bog saka da vospostavi unikaten odnos so svoeto sozdanie. Kako „ljubomoren“ Bog, toj bara ekskluzivnost i prioritet na ljubovta od svoite izbrani koi moraat, dokolku e potrebno, da gi presečat čovečkite odnosi štetni za nivnoto spasenie i da gi raskinat vrskite so neštata i luǵeto što go narušuvaat nivniot odnos so nego. Vo proročka pedagoška slika, ovoj princip se odnesuva prvo na negoviot telesen Izrael i na negoviot duhoven Izrael na site vreminja, koj e otkrien vo Isus Hristos vo negovoto sovršenstvo.

1. Mojseeva 17:13: „ I rodeniot vo kuḱa i kupeniot so pari mora da se obreže; i Mojot zavet ḱe bide vo vašeto telo kako večen zavet.“ » .

Bog insistira na ovaa ideja: i legitimnite i vonbračnite deca možat da bidat povrzani so nego, bidejḱi toj na toj način gi prorokuva dvata zaveti od svojot plan za spasenie... Potoa, insistiranjeto obeležano so vraḱanjeto na izrazot „ kupeno so pari “ go prorokuva Isus Hristos, koj ḱe bide vreden 30 denari od strana na buntovnite religiozni Evrei. I taka, za 30 denari, Bog ḱe go ponudi svojot čovečki život kako otkup za evrejskite i paganskite izbranici vo imeto na svojot svet zavet. No, „ večnata “ priroda na znakot na obrežuvanjeto se potsetuva, a preciznosta „ vo vašeto telo “ go potvrduva negoviot momentalen karakter. Zašto ovoj zavet što započnuva tuka ḱe završi koga Mesijata ḱe se pojavi „ za da stavi kraj na grevot “, spored Daniel 7:24.

1. Moj. 17:14: „ Neobrežan maž, koj ne e obrežan vo svoeto telo, ḱe bide istreben od svojot narod; toj ḱe go prekrši Mojot zavet .“

Počituvanjeto na pravilata postaveni od Boga e mnogu strogo i ne dozvoluva isklučoci bidejḱi nivnite prestapi go narušuvaat negoviot proročki plan, a toj ḱe pokaže so toa što ḱe go spreči Mojsej da vleze vo Hanaan deka ovaa greška e mnogu golema. Neobrežanite po telo ne se poveḱe legitimni da živeat vo zemniot evrejski narod otkolku što neobrežanite po srce bi bile vo idnoto večno nebesno carstvo Božjo.

1. Mojseeva 17:15: „ I Bog mu reče na Avraam: „Nema poveḱe da ja vikaš Saraja na žena ti so imeto Saraja, tuku imeto ḱe ě bide Sara .“

Avram znači tatko na eden narod, no Avraam znači tatko na mnoštvo. Slično na toa, Sara znači blagorodna, no Sara znači princeza.

Avram e veḱe tatko na Ismail, no promenata na negovoto ime Avraam e opravdana vrz osnova na množenjeto na negovoto potomstvo preku Isak, sinot što Bog ḱe mu go objavi, a ne vrz osnova na Ismail. Od istata pričina, neplodnata Sara ḱe se razmnoži i ḱe rodi mnoštvo preku Isak, nejziniot sin, i nejzinoto ime ḱe stane Sara.

1. Mojseeva 17:16: „ Ḱe ja blagoslovam i ḱe ti dadam sin od nea; ḱe ja blagoslovam i od nea ḱe stanat narodi, carevi na narodi ḱe proizlezat od nea .“

Avram odi so Boga, no negoviot sekojdneven život e zemen i se temeli na zemski prirodni uslovi, a ne na božestveni čuda. Isto taka, vo svojot um, toj im dava na Božjite zborovi značenje na blagoslov so koj Sara dobila sin preku svojata sluginka Agar.

Bitie 17:17: „ A Avraam padna ničkum, se nasmea i reče vo srceto svoe: „Zar ḱe mu se rodi dete na stogodišen čovek? I Sara, na devedeset godini, ḱe rodi dete? “

Sfaḱajḱi deka Bog možebi misli deka Sara ḱe stane sposobna da raǵa deca iako e neplodna i veḱe ima 99 godini, toj se smee sam na sebe. Situacijata e tolku nezamisliva na zemsko čovečko nivo što ovoj refleks na negovata misla izgleda priroden. I ě dava smisla na negovata misla.

1. Mojseeva 17:18: „ A Avraam mu reče na Boga: „O, da beše živ Ismail pred tebe! “

Jasno e deka Avraam razmisluva telesno i deka go zamisluva svoeto množenje samo preku Ismail, sinot veḱe roden i na vozrast od 13 godini.

1. Mojseeva 17:19: „ I Bog reče: Sara, tvojata žena, sigurno ḱe ti rodi sin; i ḱe mu go dadeš imeto Isak. I ḱe go vospostavam Mojot zavet so nego za večen zavet, i so negovoto potomstvo po nego .“

Znaejḱi gi mislite na Avraam, Bog go prekoruva i go obnovuva objavuvanjeto bez da ostavi ni najmala možnost za pogrešno tolkuvanje.

Somnežot na Avraam vo čudesnoto raǵanje na Isak go prorokuva somnežot i neverieto što čoveštvoto ḱe go pokaže kon Isus Hristos. I ovoj somnež ḱe se manifestira kako oficijalno otfrlanje od strana na telesnoto potomstvo na Avraam.

Bitie 17:20 A što se odnesuva do Ismail, te poslušav; eve, ḱe go blagoslovam, ḱe go napravam ploden i ḱe go umnožam mnogu; i ḱe rodi dvanaeset knezovi, i ḱe napravam od nego golem narod .

Ismail znači deka Bog slušnal, isto taka, vo ovaa intervencija, Bog sč ušte go opravduva imeto što mu go dal. Bog ḱe go napravi ploden, toj ḱe se množi i ḱe ja formira golemata arapska nacija sostavena od „dvanaeset knezovi“. Ovoj broj 12 e sličen na 12-te sinovi na Jakov od negoviot svet sojuz, koi ḱe bidat nasledeni od 12-te apostoli na Isus Hristos, no sličnoto ne znači identično bidejḱi potvrduva božestvena pomoš, no ne i spasonosen sojuz vo vrska so negoviot plan za večen život. Pokraj toa, Ismail i negovite potomci ḱe bidat neprijatelski nastroeni kon site onie što ḱe vlezat vo svetiot sojuz Božji, posledovatelno Evrei, pa hristijani. Ovaa štetna uloga ḱe sankcionira nelegitimno raǵanje preku podednakvo nelegitimni proceduri zamisleni od sterilnata majka i preterano samozadovolniot tatko. Zatoa telesnite sinovi na Avraam ḱe bidat nositeli na istoto prokletstvo i na krajot ḱe pretrpat isto otfrlanje od Boga.

Otkako go poznavaat Boga i Negovite vrednosti, potomcite na Ismail možat da izberat da živeat spored negovite pravila sč dodeka ne vlezat vo evrejskiot zavet, no ovoj izbor ḱe ostane individualen, kako večnoto spasenie što ḱe im se ponudi na izbranite. Slično, kako i so drugite luǵe od site potekla, spasenieto vo Hristos ḱe im se ponudi i patot kon večnosta ḱe im bide otvoren, no samo vrz poslušnoto merilo na Hristos Spasitelot, raspnat, mrtov i voskresnat.

1. Mojseeva 17:21: „ Ḱe go sklučam zavetot Moj so Isak, kogo Sara ḱe ti go rodi vo ova vreme slednata godina . “

Bidejḱi Ismail imal 13 godini vo vremeto na ovaa vizija, spored stih 27, toj ḱe ima 14 godini koga ḱe se rodi Isak. No, Bog insistira na ovaa točka: negoviot zavet ḱe bide vospostaven so Isak, a ne so Ismail. I toj ḱe se rodi od Sara.

Bitie 17:22: „ I koga završi so razgovorot so nego, Bog se voznese od Avraam .“

Božjite pojavuvanja se retki i isklučitelni, i ova objasnuva zošto čovečkite suštestva ne se naviknuvaat na božestvenite čuda i zošto, kako i Avraam, nivnoto rasuduvanje ostanuva usloveno od prirodnite zakoni na zemniot život. Otkako negovata poraka ḱe bide dostavena, Bog se povlekuva.

1. Mojseeva 17:23: „ Avraam go zede Ismail, svojot sin, i site rodeni vo negoviot dom, i site kupeni so pari, site maški od domot Avraamov; i gi obreža vo istiot den, kako što mu zapoveda Bog .“

Naredbata dadena od Boga vednaš se izvršuva. Negovata poslušnost go opravduva negoviot sojuz so Boga. Ovoj moḱen gospodar od antikata kupuval slugi, a statusot na rob postoel i ne bil osporen. Vsušnost, ona što ḱe ja napravi temata osporliva e upotrebata na nasilstvo i maltretiranjeto na slugite. Statusot na rob e ist kako i na site iskupeni od Isus Hristos, duri i denes .

1. Mojseeva 17:24: „ Avraam imaše devedeset i devet godini koga beše obrežan .“

Ova pojasnuvanje nč potsetuva deka Bog bara poslušnost od luǵeto, bez ogled na nivnata vozrast; od najmladite do najstarite.

1. Mojseeva 17:25: „ Negoviot sin Ismail imaše trinaeset godini koga beše obrežan .“

Zatoa, toj ḱe bide 14 godini postar od svojot brat Isak, što ḱe mu dade realna sposobnost da mu nanese šteta na svojot pomlad brat, sinot na negovata zakonska sopruga.

Bitie 17:26: „ Vo istiot den bea obrežani Avraam i negoviot sin Ismail . “

Bog go potsetuva Ismail na negovata legitimnost kon Avraam, koj e negov tatko. Nivnoto voobičaeno obrežuvanje e isto tolku izmamničko kako i tvrdenjata na nivnite potomci koi tvrdat deka se ist Bog. Zašto za da se tvrdi deka se Bog, ne e dovolno da se ima ist telesen tatko. I koga nevernite Evrei tvrdat deka ovaa vrska so Boga e poradi nivniot tatko Avraam, Isus ḱe go otfrli ovoj argument i ḱe im go pripiše kako niven tatko ǵavolot, Satanata, tatko na lagite i ubiec od samiot početok. Ona što Isus im go kažal na buntovnite Evrei od svoeto vreme e isto tolku validno i za našite arapski i muslimanski tvrdenja.

Bitie 17:27: „ I site negovi domašni, rodeni vo negovata kuḱa i kupeni so pari od stranci, bea obrežani so nego .“

Po ovoj model na poslušnost, ḱe vidime deka nesreḱite na Evreite koi go napuštile Egipet sekogaš ḱe doaǵaat od nivnoto potcenuvanje na ovaa poslušnost što Bog ja bara vo apsolutni uslovi, vo site vreminja i do krajot na svetot.

 

 

Bitie 18

 

Razdelbata na neprijatelskite braḱa

 

Bitie 18:1 : „Togaš mu se javi Gospod meǵu dabovite Mamre, koga sedeše pred vratata od svojot šator vo žeštinata na denot .“

1. Mojseeva 18:2: „ I gi krena očite i pogledna, i ete, trojca maži stojat pred nego; i koga gi vide, istrča od vratata na svojot šator da gi prečeka i se pokloni do zemja .“

Avraam e stogodišen čovek. Toj znae deka sega e star, no ostanuva vo dobra fizička forma, dodeka „ trča da gi prečeka “ svoite posetiteli. Dali gi prepoznal kako nebesni glasnici? Možeme da pretpostavime, bidejḱi toj „ se poklonuva do zemja “ pred niv. No, ona što go gleda se „trojca maži“, i potoa možeme da go vidime vo negovata reakcija negovoto čuvstvo na spontano gostoprimstvo, koe e plod na negoviot priroden ljuboven karakter.

Bitie 18:3: „ A toj reče: Gospodi, ako sega sum našol milost pred Tvoite oči, ne otstapuvaj od Tvojot sluga, te molam .“

Narekuvanjeto na posetitelot „gospodar“ bilo rezultat na golemata poniznost na Avraam i povtorno nema dokazi deka toj misli deka mu se obraḱa na Boga. Zašto ovaa poseta od Boga vo celosno čovečki izgled e isklučitelna bidejḱi duri ni na Mojsej nema da mu bide dozvoleno da ja vidi „ slavata “ na Božjoto lice spored Izlez 33:20 do 23: „ Jahve reče: „Nema da možeš da go vidiš liceto Moe, zašto nikoj ne može da Me vidi i da živee.“ Jahve reče: „Eve mesto blizu Mene; ḱe stoiš na karpata. Koga ḱe pomine slavata Moja, ḱe te stavam vo puknatina od karpata i ḱe te pokrivam so rakata Moja dodeka ne pominam. I koga ḱe ja svrtam rakata, ḱe Me vidiš odzadi, no liceto Moe nema da može da se vidi .“ Ako vizijata na „ slavata “ Božja e zabraneta, toj ne si zabranuva da zeme čovečki izgled za da im se približi na svoite sozdanija. Bog go pravi toa za da go poseti Avraam, svojot prijatel, i ḱe go stori toa povtorno vo forma na Isus Hristos od negovoto embrionalno začnuvanje do negovata pomiritelna smrt.

1. Moj. 18:4: „ Da vi donesat malku voda i da vi gi izmijat nozete, pa da se odmorite pod ova drvo .“

Stih 1 jasno stavi do znaenje deka e žeško, a potenjeto na nozete pokrieni so zemjena prašina go opravduva mienjeto na nozete na posetitelite. Toa e prijatna ponuda što im e upatena. I ova vnimanie e celosno za zasluga na Avraam.

1. Mojseeva 18:5: „ Ḱe odam da zemam zalak leb, za da ti go potkrepam srceto; a potoa ḱe si odiš po svojot pat; zašto zatoa go pominuvaš tvojot sluga.“ Tie odgovorija: „Napravi kako što reče .“

Tuka gledame deka Avraam ne gi identifikuval ovie posetiteli kako nebesni suštestva. Vnimanieto što im go pokažuva e zatoa svedoštvo za negovite prirodni čovečki kvaliteti. Toj e skromen, ljubezen, nežen, darežliv, uslužliv i gostoprimliv; raboti što go pravat mil kaj Boga. Vo ovoj čovečki aspekt, Bog gi odobruva i gi prifaḱa site negovi predlozi.

Bitie 18:6: „ I Avraam brzo vleze vo svojot šator kaj Sara i reče: „Brzo, tri meri fino brašno, zamesete go i napravete kolačinja .“

Hranata e korisna za telesnoto telo i gledajḱi tri tela od meso pred sebe, Avraam podgotvil hrana za da ja obnovi fizičkata sila na svoite posetiteli.

Bitie 18:7: „ I Avraam potrča kon svoeto stado, zede edno tele, nežno i dobro, i mu go dade na eden sluga; i toj brzo go prigotvi .“

Izborot na nežno tele dopolnitelno ja pokažuva negovata velikodušnost i prirodna ljubeznost; negovoto zadovolstvo da mu ugodi na svojot sosed. Za da go postigne ovoj rezultat, toj im go nudi najdobroto na svoite posetiteli.

1. Mojseeva 18:8: „ I zede puter i mleko, i tele što beše zgotveno, i gi stavi pred niv. I samiot stoeše so niv pod drvoto; i tie jadea .“

Ovaa vkusna hrana im se nudi na minuvači koi ne se poznavaat, luǵe koi toj ne gi poznava, no so koi se odnesuva kako so členovi na svoeto semejstvo. Olicetvorenieto na posetitelite e mnogu realno bidejḱi tie jadat hrana napravena za luǵe.

1. Mojseeva 18:9: „ Togaš go prašaa: „Kade e Sara, tvojata žena?“ Toj odgovori: „Taa e tamu, vo šatorot .““

Bidejḱi iskušenieto na domaḱinot e uspeh za slava na Boga i na negova sopstvena, posetitelite ja otkrivaat svojata vistinska priroda imenuvajḱi ja negovata sopruga „Sara“, koe Bog mu go dal vo negovata prethodna vizija.

1. Mojseeva 18:10: „ Eden od niv reče: „Ḱe se vratam kaj tebe vo ova vreme; i ete, tvojata žena Sara ḱe ima sin.“ Sara slušaše na vratata od šatorot zad nego .“

Da zabeležime deka vo izgledot na trojcata posetiteli, ništo ne ni dozvoluva da go identifikuvame Jahve od dvata angela što go pridružuvaat. Nebesniot život se manifestira tuka i go otkriva egalitarnoto čuvstvo što vladee tamu.

Dodeka eden od trojcata posetiteli go najavuva pretstojnoto raǵanje na Sara, taa sluša od vlezot na šatorot što se zboruva, a tekstot naveduva koj „ bil zad nego “, što znači deka toj ne ja videl i, čovečki kažano, ne možel da bide svesen za nejzinoto prisustvo. No, tie ne bile maži.

1. Mojseeva 18:11: „A Avraam i Sara bea stari i vo poodminati godini, a Sara ne možeše da se nadeva deka ḱe ima deca .“

Stihot gi definira normalnite čovečki uslovi zaednički za celoto čoveštvo.

 

1. Mojseeva 18:12: „ Se nasmea vo sebe , velejḱi: „Sega koga sum stara, zar da posakuvam? I mojot gospodar e star .“

Zabeležete ja povtorno preciznosta: „ Taa se smee vo sebe “; taka što nikoj ne ja slušnal kako se smee osven živiot Bog, Koj gi ispituva mislite i srcata.

1. Mojseeva 18:13: „ Togaš Gospod mu reče na Avraam: „Zošto se nasmea Sara, velejḱi: „Dali navistina ḱe rodam dete, koga sum stara?“ “

Bog ja koristi možnosta da go otkrie svojot božestven identitet, što go opravduva spomenuvanjeto na JaHVEH bidejḱi toj e navistina onoj što mu zboruva na Avraam vo ovoj čovečki izgled. Samo Bog može da gi znae skrienite misli na Sara i sega Avraam znae deka Bog mu zboruva nemu.

1. Mojseeva 18:14: „ Dali e nešto premnogu teško za Gospoda? Vo odredenoto vreme ḱe se vratam kaj tebe, vo ova vreme; i Sara ḱe ima sin .“

Bog stanuva avtoritativen i jasno go obnovuva svoeto predviduvanje vo imeto na Jahve, negovata božestvenost.

Bitie 18:15: „ Sara izlaža, velejḱi: „Ne se smeev“, zašto se plašeše. No toj reče: „Ne, ti se smee .“

„ Sara izlaža “, veli tekstot, bidejḱi Bog ja slušna nejzinata tajna misla, no od nejzinata usta ne izleze smea; zatoa toa beše samo mala laga za Boga, no ne i za čovekot. I ako Bog ja kara, toa e zatoa što taa ne priznava deka Bog ima kontrola vrz nejzinite misli. Taa dava dokaz za ova odejḱi dotamu što go laže. Zatoa toj insistira velejḱi: „ Naprotiv (lažno e), ti se smee .“ Da ne zaboravime deka čovečkoto suštestvo blagosloveno od Boga e Avraam, a ne Sara, negovata legitimna sopruga, koja ima korist samo od blagoslovot na svojot soprug. Nejzinite idei veḱe rezultiraa so prokletstvoto na raǵanjeto na Ismail, idniot nasleden neprijatel i konkurent na Izrael; vistina e da se postigne božestven proekt.

1. Mojseeva 18:16: „ I luǵeto stanaa da si odat i poglednaa kon Sodom; a Avraam otide so niv za da gi isprati .“

Otkako bea osveženi, nahraneti i otkako im go potvrdija na Avraam i Sara idnoto raǵanje na zakonskiot sin Isak, nebesnite posetiteli mu otkrivaat na Avraam deka nivnata poseta na zemjata ima i druga misija: se odnesuva na Sodom.

1. Mojseeva 18:17: „ Togaš Gospod reče: „Dali da krijam od Avraam što ḱe napravam?... “

Eve ja preciznata primena na ovoj stih od Amos 3:7: „ Gospod ništo nema da napravi, a da ne im ja otkrie Svojata tajna na Svoite slugi, prorocite .“

1. Mojseeva 18:18: „ Od Avraam sigurno ḱe stane golem i moḱen narod, i site narodi na zemjata ḱe bidat blagosloveni vo nego .“

Poradi voobičaenoto gubenje na značenjeto što se primenuva na prilogot „ sekako “, se seḱavam deka toa znači: na odreden i apsoluten način. Pred da go otkrie svojot destruktiven plan, Bog brza da go uveri Avraam vo negoviot status pred nego i gi obnovuva blagoslovite što ḱe mu gi dade. Bog počnuva da zboruva za Avraam vo treto lice za da go vozdigne na rang na golema istoriska ličnost na čoveštvoto. Pravejḱi go toa, toj im go pokažuva na svoite telesni i duhovni potomci modelot što go blagoslovuva i što go potsetuva i definira vo stihot što sledi.

1. Mojseeva 18:19: „ Zašto Go izbrav za da im zapoveda na svoite sinovi i na svoeto domaḱinstvo po nego, da go pazat patot Gospodov, da pravat pravda i pravednost, i da mu go ispolni Gospod na Avraam ona što mu go vetil... “

Ona što Bog go opišuva vo ovoj stih pravi golema razlika so Sodom, kogo toj ḱe go uništi. Do krajot na svetot, negovite izbrani ḱe bidat kako ovoj opis: drženjeto na patot na Jahve se sostoi od praktikuvanje pravednost i pravda; vistinska pravednost i vistinska pravda što Bog ḱe ja gradi vrz tekstovite na zakonot za da go pouči svojot narod Izrael. Počituvanjeto na ovie raboti ḱe bide uslov Bog da gi počituva svoite vetuvanja za blagoslovi.

1. Mojseeva 18:20: „ I reče Gospod: Golem e vikot protiv Sodom i Gomora, i golem e nivniot grev .“

Bog go donesuva ovoj sud vrz Sodom i Gomora, gradovite na carevite što Avraam došol da gi spasi koga bile napadnati. No, tokmu vo Sodom odlučil da se naseli negoviot vnuk Lot, so svoeto semejstvo i svoite slugi. Znaejḱi ja vrskata na privrzanost što Avraam ja ima kon svojot vnuk, Bog gi umnožuva oblicite na vnimanie kon starecot za da mu gi objavi svoite nameri. I za da go napravi ova, toj se spušta na nivo na čovek za da se humanizira kolku što e možno poveḱe, so cel da se postavi na nivo na čovečkoto rasuduvanje na Avraam, negoviot sluga.

Bitie 18:21: „ Zatoa ḱe odam i ḱe vidam dali napravile sč spored izveštajot što mi stigna; a ako ne e taka, ḱe znam .“

Ovie zborovi se vo sprotivnost so razbiranjeto na Sara za ova prašanje, bidejḱi Bog ne može da go ignorira nivoto na nemoral dostignato vo ovie dva grada vo ramninata i nivniot izobilen prosperitet. Ovaa reakcija ja otkriva grižata što ja prezema za da se osiguri deka negoviot veren sluga ja prifaḱa pravednata presuda na negoviot sud.

1. Mojseeva 18:22: „ Luǵeto trgnaa i trgnaa kon Sodom. A Avraam stoeše pred Gospoda .“

Tuka, odvojuvanjeto na posetitelite mu ovozmožuva na Avraam da go identifikuva meǵu niv živiot Bog, Jahve, prisuten so nego vo ednostaven čovečki izgled što pottiknuva razmena na zborovi. Avraam ḱe bide ohrabren. do toj stepen što se vpušta vo eden vid pazarenje so Boga za da go dobie spasenieto na dvata grada, od koi edniot e naselen so negoviot drag vnuk Lot.

1. Mojseeva 18:23: „A Avraam se približi i reče: „Zar ḱe gi uništiš i pravednite zaedno so zlite? “

Prašanjeto na Avraam e opravdano zatoa što, vo svoite kolektivni akti na pravda, čoveštvoto predizvikuva smrt na nevini žrtvi, poznata kako kolateralna šteta. No, ako čoveštvoto ne e sposobno da napravi razlika, Bog može. I toj ḱe im obezbedi dokaz za ova na Avraam i nam koi go čitame negovoto biblisko svedoštvo.

1. Mojseeva 18:24: „ Ako ima pedeset pravednici vo gradot? Ḱe gi uništiš li i niv, a nema da go poštediš gradot za pedesette pravednici što se vo nego? “

Vo svojata nežna i ljubezna duša, Avraam e poln so iluzii i zamisluva deka e možno da se najdat najmalku 50 pravednici vo ovie dva grada i gi povikuva ovie 50 možni pravednici za da ja dobijat od Boga blagodatta na dvata grada vo samoto ime na Negovata sovršena pravda koja ne može da gi pogodi nevinite zaedno so vinovnite.

1. Moj. 18:25: „ Da se pogubi pravednikot so zliot, za pravednikot da bide kako zliot; daleku od tebe! daleku od tebe! Zar Sudijata na celata zemja nema da izvrši pravda? “

Taka, Avraam misli deka može da go reši problemot potsetuvajḱi go Boga što ne može da napravi bez da ja negira svojata ličnost, koja e tolku povrzana so čuvstvoto za sovršena pravda.

Bitie 18:26: „ I Gospod reče: Ako najdam vo Sodom pedeset pravednici vo gradot, ḱe go poštedam celiot grad zaradi niv .“

So trpenie i ljubeznost, Jahve mu dozvoli na Avraam da progovori i vo svojot odgovor se soglasi so nego: za 50 pravednici gradovite nema da bidat uništeni.

Bitie 18:27: „A Avraam odgovori i reče: „Ete, se osmeliv da Mu zboruvam na Gospoda, iako sum samo prav i pepel .“

Dali pomislata na „ prav i pepel “ e deka ḱe ostanat bezbožnici po uništuvanjeto na dvata grada vo dolinata? Sepak, Avraam priznava deka samiot toj e samo „ prav i pepel “.

1. Mojseeva 18:28: „ Možebi ḱe im nedostigaat petmina od pedesette pravednici; ḱe go uništiš li celiot grad za petmina?“ A Gospod reče: „Nema da go uništam ako najdam tamu četirieset i pet pravednici .“

Smelosta na Avraam ḱe go navede da prodolži so svoeto pazarenje so toa što sekoj pat ḱe go namaluva brojot na izbrani što e možno da se najdat i ḱe zastane vo stih 32 na brojot od deset pravednici. I sekoj pat Bog ḱe ja dade svojata blagodat poradi brojot što go predložil Avraam.

1. Moj. 18:29: „A Avraam mu reče: „Možebi ḱe se najdat tamu četirieset pravednici?“ A Gospod reče: „Zaradi ovie četirieset nema da napravam ništo . “

1. Mojseeva 18:30: „ Avraam reče: „Neka ne se naluti Gospod, a jas ḱe progovoram. Možebi ḱe se najdat tamu trieset pravednici.“ A Gospod reče: „Nema da napravam ništo ako ne najdam tamu trieset pravednici .““

1. Mojseeva 18:31: „ Avraam reče: „Ete, se nafativ da mu progovoram na Gospoda. Možebi ḱe se najdat tamu dvaeset pravednici.“ A Gospod reče: „Nema da go uništam zaradi dvaesette . “ “

1. Mojseeva 18:32: „A Avraam reče: „Da ne se naluti Gospod, ako progovoram samo ušte ednaš. Možebi ḱe se najdat tamu deset pravednici.“ A Gospod reče: „Nema da go uništam zaradi deset pravednici .“

Tuka završuva pazarenjeto na Avraam, bidejḱi toj razbira deka postoi granica nad koja negovoto insistiranje bi bilo nerazumno. Toj zapira na brojot od deset pravedni luǵe. Toj optimistički veruva deka ovoj broj pravedni luǵe mora da se najde vo ovie dva rasipani grada, samo ako se broi Lot i negovite rodnini.

1. Mojseeva 18:33: „ I Gospod si otide, štom prestana da zboruva so Avraam. I Avraam se vrati vo svoeto mesto .“

Zemnata sredba na dvajca prijateli, edniot nebesen i semoḱen Bog, a drugiot, čovekot, prav od zemjata, završuva i sekoj se vraḱa na svojata rabota. Avraam vo svojot dom, a Jahve vo Sodom i Gomora, vrz koi ḱe padne negoviot razoren sud.

Vo svojata razmena so Boga, Avraam go otkri svojot karakter, koj e po slika Božji, zagrižen da vidi kako se ostvaruva vistinskata pravda, a voedno da mu se dade na životot negovata silna i skapocena vrednost. Zatoa pazarenjeto na negoviot sluga možeše samo da go vooduševi i raduva srceto Božjo, koe celosno gi deli negovite čuvstva.

 

 

Bitie 19

 

Razdelba vo itna situacija

 

Bitie 19:1: „ I dvata angela dojdoa vo Sodom navečer, a Lot sedeše pri portata Sodomska. I koga Lot gi vide, stana da gi prečeka i se pokloni so liceto do zemja .“

Vo ova odnesuvanje go prepoznavame dobroto vlijanie na Avraam vrz negoviot vnuk Lot, bidejḱi toj pokažuva ista vnimatelnost kon minuvačite. I toa go pravi so ušte pogolemo vnimanie, bidejḱi go znae lošiot moral na žitelite na gradot Sodom kade što se naselil da živee.

1. Mojseeva 19:2: „ I reče: „Eve, gospodari moi, vlezete vo kuḱata na vašiot sluga i prenoḱete tamu; izmijte si gi nozete, pa stanete rano nautro i odete si!“ No tie rekoa: „Ne, ḱe prenoḱeme cela noḱ na ulicata .“

Lot si ja smeta za dolžnost da gi prečekuva minuvačite vo svojot dom za da gi zaštiti od besramnite i zlonamerni postapki na rasipanite žiteli. Gi naoǵame istite zborovi za dobredojde što Avram im gi kažal na svoite trojca posetiteli. Lot e navistina praveden čovek koj ne dozvolil da bide rasipan od negoviot soživot so perverznite suštestva na ovoj grad. Dvajcata angeli došle da go uništat gradot, no pred da go uništat, tie sakaat da ja posramotat zlobata na žitelite faḱajḱi gi na delo, odnosno aktivno demonstrirajḱi ja nivnata zloba. I za da go postignat ovoj rezultat, sč što treba da napravat e da ja pominat noḱta na ulica za da bidat napadnati od Sodomcite.

1. Mojseeva 19:3: „ No Lot gi pritiskaše tolku mnogu što dojdoa kaj nego i vlegoa vo negoviot dom. Toj im priredi gozba i ispeče beskvasen leb. I jadea .“

Lot uspeva da gi ubedi i tie go prifaḱaat negovoto gostoprimstvo; što mu dava možnost da ja pokaže svojata velikodušnost kako što napravil Avraam pred nego. Iskustvoto gi uči da ja otkrijat prekrasnata duša na Lot, praveden čovek meǵu nepravednite.

1. Mojseeva 19:4: „ Sč ušte ne bea legnale koga luǵeto od gradot, luǵeto od Sodom, ja opkolija kuḱata, i mladi i stari; siot narod se sobra zaedno .“

Demonstracijata na zlobata na žitelite gi nadminuva očekuvanjata na dvata angela, bidejḱi tie dojdoa da gi baraat vo kuḱata kade što Lot gi prečeka. Zabeležete go nivoto na zaraza na ovaa zloba: „ od deca do stari lica “. Zatoa, sudot na Jahve e celosno opravdan.

Bitie 19:5: „ I go povikaa Lot i mu rekoa: „Kade se luǵeto što dojdoa kaj tebe noḱeska? Izvedi gi kaj nas za da gi poznaeme .“

Naivnite luǵe možat da bidat izmameni od namerite na Sodomcite, bidejḱi ne stanuva zbor za baranje da se zapoznaat edni so drugi, tuku da se zapoznaat vo bibliskata smisla na terminot, kako vo primerot „Adam ja pozna svojata žena i taa rodi sin“. Zatoa, izopačenosta na ovie luǵe e totalna i bez lek.

1. Mojseeva 19:6: „ Lot izleze kaj niv pred vratata od kuḱata i ja zatvori vratata zad sebe .“

Hrabriot Lot, koj samiot brza da se sretne so gnasnite suštestva i se griži da ja zatvori vratata od svojot dom zad sebe za da gi zaštiti svoite posetiteli.

1. Mojseeva 19:7: „ A toj reče: Braḱa moi, ve molam, ne pravete zlo. “

Dobriot čovek gi pottiknuva zlite da ne pravat zlo. Toj gi narekuva „braḱa“ zatoa što se luǵe kako nego i vo sebe ja čuval nadežta deka ḱe gi izvleče nekoi od niv od smrtta kon koja gi vodi nivnoto odnesuvanje.

1. Mojseeva 19:8: „ Ete, imam dve ḱerki koi ne poznavaat maž; ḱe vi gi izvedam, pa pravete im što sakate; samo ne pravete im ništo na luǵeto, bidejḱi dojdoa pod senkata na mojot pokriv .“

Za Lot, odnesuvanjeto na Sodomcite dostignuva nevideni visočini vo ova iskustvo. I za da gi zaštiti svoite dvajca posetiteli, toj duri i gi nudi svoite dve sč ušte devički ḱerki namesto niv.

1. Mojseeva 19:9: „ Tie rekoa: „Begaj od tuka!“ Tie povtorno rekoa: „Ovoj čovek dojde kako stranec i ḱe sudi! Ḱe ti napravime tebe pološo otkolku niv.“ I silno go pritiskaa Lot i se približija da ja skršat vratata .“

Zborovite na Lot ne go smiruvaat sobranoto čopor, a ovie monstruozni suštestva, velat tie, se podgotvuvaat da mu napravat pološo nemu otkolku na niv. Potoa se obiduvaat da ja skršat vratata.

1. Mojseeva 19:10: „ Luǵeto ja ispružija rakata i go dovedoa Lot vo kuḱata kaj niv, a potoa ja zatvorija vratata .“

Bidejḱi samiot hrabri Lot e vo opasnost, angelite interveniraat i go vnesuvaat Lot vo kuḱata.

1. Mojseeva 19:11: „ I gi porazija so slepilo luǵeto što bea pred vratata na kuḱata, i najmalite i najgolemite, taka što zaludno se mačea da ja najdat vratata .“

Nadvor, najbliskite vozbudeni luǵe se zaslepeni; zatoa, stanarite vo kuḱata se zaštiteni.

1. Mojseeva 19:12: „ Luǵeto mu rekoa na Lot: „Kogo imaš tuka? Zetovi, sinovi i ḱerki, i sč što imaš vo gradot, izvedi gi od ova mesto .““

Lot najde milost vo očite na angelite i na Boga, koj gi isprati. Za da mu se spasi životot, toj moraše „ da izleze“ „na gradot i dolinata na ramninata zatoa što angelite ḱe gi uništat žitelite na ovaa dolina, koja ḱe stane oblast od urnatini kako gradot Ai. Ponudata na angelite se protega na sč što mu pripaǵa nemu vo živi čovečki suštestva.“

Vo ovaa tema na odvojuvanje , božestvenata zapoved da „ izlezat “ e trajna. Zašto toj gi pottiknuva svoite sozdanija da se odvojat od zloto vo site negovi formi, kako što se lažnite hristijanski crkvi. Vo Otkrovenie 18:4 toj im zapoveda na svoite izbranici da „ izlezat“. » na „ Golemiot Vavilon “, što se odnesuva prvo na katoličkata religija, a vtoro na raznovidnata protestantska religija, pod čie vlijanie ostanale do ovoj moment. I kako i so Lot, nivnite životi ḱe bidat spaseni samo so vednaš počituvanje na Božjata zapoved. Zašto, štom ḱe bide objaven zakonot što ḱe go napravi nedelniot odmor na prviot den zadolžitelen, ḱe završi i krajot na periodot na proba. I togaš ḱe bide predocna da se promeni mislenjeto i stavot za ovoj problem.

Go nasočuvam vašeto vnimanie ovde kon opasnosta od odložuvanje na potrebnata odluka. Našiot život e krevok, možeme da umreme od bolest, nesreḱa ili napad, raboti što možat da se slučat ako Bog ne ja ceni našata bavnost vo reakcijata, i vo ovoj slučaj, krajot na vremeto na kolektivnata blagodat ja gubi celata svoja važnost, bidejḱi koj i da umre pred nego, umira vo svojata nepravda i svojata osuda od Boga. Svesen za ovoj problem, Pavle veli vo Evr. 3:7-8: „ Denes, ako go čuete Negoviot glas, ne gi stvrdnuvajte vašite srca kako vo buntot... “. Zatoa, sekogaš postoi itnost da se odgovori na ponudata što ja dava Bog, a Pavle e na ova mislenje spored Evr. 4:1: „ Zatoa, da se plašime, dodeka ostanuva vetuvanjeto za vleguvanje vo Negoviot odmor, da ne se čini deka nekoj od vas e lišen od nego .“

1. Mojseeva 19:13: „ Zašto nie ḱe go uništime ova mesto, zašto golem e vikot protiv negovite žiteli pred Jahve. Jahve nč isprati da go uništime .“

Ovoj pat, vremeto istekuva, angelite mu ja otkrivaat na Lot pričinata za nivnoto prisustvo vo negoviot dom. Gradot mora brzo da bide uništen so odlukata na Jahve.

1. Mojseeva 19:14: „ Lot izleze i im reče na svoite zetovi, koi gi bea zele negovite ḱerki, velejḱi: „Stanete i izlezete od ova mesto, zašto Gospod ḱe go uništi gradot!“ No, vo očite na svoite zetovi, izgledaše kako da se šeguva .“

Zetovite na Lot sigurno ne bile tolku zlobni kako drugite Sodomci, no za spasenie, samo verata e važna. I očigledno, tie ja nemale. Veruvanjata na nivniot svekor ne gi interesirale, a nenadejnata ideja deka Bogot Jahve e podgotven da go uništi gradot im bila ednostavno neverojatna.

1. Mojseeva 19:15: „ A koga se razdeni, angelite go nagovorija Lot, velejḱi: „Stani, zemi ja ženata svoja i dvete ḱerki svoi, koi se tuka, za da ne zagineš vo razurnuvanjeto na gradot .“

Uništuvanjeto na Sodom doveduva do tažni razdelbi koi otkrivaat vera i nedostatok na vera. Lotovite ḱerki mora da izberat pomeǵu toa da go sledat svojot tatko ili da go sledat svojot soprug.

1. Mojseeva 19:16: „ I dodeka se dvoumeše, luǵeto go fatija za raka, negovata žena i negovite dve ḱerki, zašto Gospod beše blagovolen da go poštedi; go povedoa i go izvedoa nadvor od gradot .“

Vo ova dejstvo, Bog ni pokažuva „ grmež izvaden od ognot “. Ušte ednaš, Bog go spasuva pravedniot Lot, zaedno so nego, negovite dve ḱerki i negovata sopruga. Taka, ottrgnati od gradot, tie se naoǵaat nadvor, slobodni i živi.

1. Mojseeva 19:17: „ I koga gi izvedoa, eden od niv reče: „Begaj za da si go spasiš životot; ne gledaj nazad i ne se zadržuvaj vo celata ramnina; begaj vo planinata, za da ne zagineš .“

Spasenieto ḱe bide vo planinata, izborot što mu e ostaven na Avraam. Taka, Lot može da ja razbere i da se pokae za svojata greška što ja izbral ramninata i nejziniot prosperitet. Negoviot život e vo prašanje i ḱe mora da pobrza ako saka da najde bezbednost koga Božjiot ogan ḱe ja pogodi dolinata. Mu e zapovedano da ne se osvrnuva nazad. Zapovedta treba da se sfati bukvalno, kako i figurativno. Idninata i životot se pred preživeanite od Sodom, bidejḱi zad niv naskoro ḱe ima samo bleskavi urnatini zapaleni od sulfurni kamenja frleni od neboto.

1. Mojseeva 19:18: „ Lot im reče: „O, ne, Gospodi! ““

Naredbata dadena od angelot go užasnuva Lot.

1. Mojseeva 19:19: „ Ete, najdov milost pred tebe i pokaža golema milost kon mene, spasuvajḱi mi go životot; no ne možam da izbegam vo planinata pred da me stigne nesreḱa i da zaginam .“

Lot go poznava regionot kade što živee i znae deka ḱe mu treba dolgo vreme za da stigne do planinata. Zatoa, go moli angelot i mu nudi drugo rešenie.

1. Mojseeva 19:20: „ Ete, ovoj grad e dovolno blisku za da izbegam vo nego, i e mal. O, da možev da izbegam vo nego... ne e li mal?... i da možeše da preživee dušata moja! “

Na krajot od dolinata se naoǵa Sigor, zbor što znači mal. Toj ja preživeal tragedijata vo dolinata za da služi kako zasolnište za Lot i negovoto semejstvo.

Bitie 19:21: „ I mu reče: „Ete, imam i takva milost kaj tebe: nema da go uništam gradot za koj zboruvaš .“

Prisustvoto na ovoj grad sč ušte svedoči za ovaa dramatična epizoda što gi zasegnala gradovite vo dolinata na ramninata kade što se naoǵale dvata grada Sodom i Gomora.

1. Mojseeva 19:22: „ Brzo begaj tamu, zašto ne možam ništo da napravam dodeka ne stigneš tamu. Zatoa imeto na toj grad se nareče Sigor .“

Angelot sega zavisi od negoviot dogovor i ḱe čeka dodeka Lot ne vleze vo Sigor za da ja udri dolinata.

1. Mojseeva 19:23: „ I sonceto izgrevaše nad zemjata, koga Lot vleze vo Sigor .“

Za Sodomcite, kako da se zoruval nov den pod prekrasen izgrejsonce; den kako i sekoj drug...

1. Mojseeva 19:24: „ Togaš Gospod vrneše sulfur i ogan od Gospoda od neboto vrz Sodom i Gomora .“

Ova čudesno božestveno dejstvo dobilo moḱno svedoštvo od otkritijata na adventističkiot arheolog Ron Vajat. Toj go identifikuval mestoto na gradot Gomora, čii živeališta se potpirale edno na drugo na zapadnata padina na planinata što se graniči so ovaa dolina. Dnoto na ova mesto e formirano od sulfurni kamenja koi, koga se izloženi na ogan, sč ušte se palat denes. Božestvenoto čudo e taka celosno potvrdeno i dostojno za verata na izbranite.

Sprotivno na ona što često se mislelo i kažuvalo, Bog ne upotrebil nuklearna energija za da ja uništi ovaa dolina, tuku kamenja od sulfur i čist sulfur, proceneti na 90% čistota, što e isklučitelno spored specijalistite. Neboto ne nosi oblaci od sulfur, pa možam da kažam deka ova uništuvanje e delo na Bogot Tvorec. Toj može da sozdade kakva bilo materija spored svoite potrebi, bidejḱi ja sozdal zemjata, neboto i sč što tie sodržat.

1. Mojseeva 19:25: „ Gi uništi tie gradovi, celata ramnina, site žiteli na gradovite i sč što rasteše na zemjata .“

Što može da ostane na mesto izloženo na dožd od zapaleni sulfurni kamenja? Ništo, osven kamenjata i sulfurnite kamenja što se sč ušte prisutni.

1. Mojseeva 19:26: „ I Lotovata žena se osvrna nazad i stana stolb od sol .“

Ovoj pogled nanazad od Lotovata žena otkriva žalenje i postojan interes za ova prokolnato mesto. Ovaa sostojba na umot ne mu e ugodna na Boga, a toj go pokažuva toa transformirajḱi go nejzinoto telo vo stolb od sol, slika na apsolutna duhovna neplodnost.

1. Mojseeva 19:27: „A Avraam stana rano nautro za da odi na mestoto kade što stoeše pred Gospoda .“

Nesvesen za dramata što se odvivala, Avraam došol kaj dabot Mamre kade što gi prečekal svoite trojca posetiteli.

1. Mojseeva 19:28: „ I pogledna kon Sodom i Gomora i kon site predeli na ramninata; i ete, čad se krevaše od zemjata, kako čad od pečka .“

Planinata e odlično mesto za nabljuduvanje. Od svojata visina, Avraam go nadgleduva regionot i znae kade se naoǵa dolinata Sodom i Gomora. Dodeka zemjata sč ušte gori od ogan, odozgora se izdiga ostar čad predizvikan od sulfur i potrošuvačkata na site materijali sobrani vo gradot od strana na čovekot. Mestoto e osudeno na sterilitet do krajot na svetot. Ima samo karpi, kamenja, sulfurni kamenja i sol, mnogu sol, što ja promovira sterilnosta na počvata.

1. Mojseeva 19:29: „ I koga Bog gi uništi gradovite vo ramninata, se seti na Avraam i go izbavi Lot od srede nesreḱata, koga gi sobori gradovite vo koi živeeše Lot .“

Ova pojasnuvanje e važno bidejḱi ni otkriva deka Bog go spasil Lot samo za da mu ugodi na svojot veren sluga Avraam. Zatoa ne prestanal da go prekoruva za negoviot izbor na prosperitetnata dolina i nejzinite rasipani gradovi. I ova potvrduva deka toj navistina bil spasen od sudbinata poznata na Sodom kako „grmež izvaden od ognot“, što e, ekstremno tesno.

1. Mojseeva 19:30: „ Lot go napušti Sigor i se iskači na ridot i se naseli vo planinata, toj i negovite dve ḱerki, zašto se plašeše da živee vo Sigor. I se naseli vo peštera, toj i negovite dve ḱerki .“

Potrebata za odvojuvanje sega mu stanuva jasna na Lot. I tokmu toj odlučuva da ne ostane vo Sigor, koj, iako „mal“, bil naselen i so rasipani i grešni luǵe pred Boga. Za vozvrat, toj odi na planinata i, daleku od sekakva udobnost, živee so svoite dve ḱerki vo peštera, prirodno bezbedno zasolnište obezbedeno od Božjoto sozdanie.

1. Mojseeva 19:31: „ Togaš postariot mu reče na pomladiot: „Našiot tatko e star, a nema čovek vo zemjata što ḱe dojde kaj nas, kako što e običajot vo site zemji .“

Nema ništo opasno vo inicijativite što gi prezedoa dvete ḱerki na Lot. Nivnata motivacija e opravdana i odobrena od Boga bidejḱi tie dejstvuvaat so cel da mu dadat potomstvo na svojot tatko. Bez ovaa motivacija, inicijativata bi bila incestuozna.

1. Mojseeva 19:32: „ Ajde, da go napoime tatkoto naš vino i da legneme so nego, za da mu začuvame potomstvo na tatkoto naš .“

1. Mojseeva 19:33: „ I go nateraa tatkoto svoj da pie vino taa noḱ; i prvorodenata otide i spieše so tatkoto svoj; i toj ne znaeše koga legna, nitu koga stana .“

Bitie 19:34: „ Utredenta postarata ě reče na pomladata: „Eve, sinoḱa legnav so tatko mi; da go napieme vino i ovaa noḱ, pa da odime da legneme so nego, za da mu začuvame potomstvo na tatkoto naš .“

1. Mojseeva 19:35: „ I go nateraa tatkoto svoj da pie vino taa noḱ; i pomladata otide i legna so nego; i toj ne znaeše koga legna, nitu koga stana .“

Celosnata nesvesnost na Lot vo ovaa akcija mu dava na procesot slika na veštačko oploduvanje primeneto vrz životni i luǵe vo našeto posledno vreme. Nema ni najmala potraga po zadovolstvo i rabotata ne e ništo pošokantna od spojuvanjeto na braḱa i sestri na početokot na čoveštvoto.

1. Moj. 19:36: „ Dvete Lotovi ḱerki zabremenija od svojot tatko .“

Ovie dve ḱerki na Lot pokažuvaat isklučitelni kvaliteti na samoodrekuvanje zaradi česta na nivniot tatko. Kako samohrani majki, tie ḱe go odgleduvaat svoeto dete sami, oficijalno bez tatko, i na toj način se otkažuvaat od zemanje soprug, sopružnik, pridružnik.

1. Moj. 19:37: „ Prvorodeniot rodi sin i go nareče Moav. Toj e tatko na Moavcite do den-denes .“

Bitie 19:38: „ Pomladata isto taka rodi sin i go nareče Ben-Ami. Toj e tatko na Amonovite sinovi do den-denes . “

Vo proroštvoto od Daniel 11:41, naoǵame spomenuvanje na potomcite na dvata sina: „ Ḱe vleze vo prekrasnata zemja, i mnozina ḱe padnat; no Edom, Moav i poglavarot na sinovite Amonovi ḱe bidat izbaveni od negovata raka “. Zatoa, telesna i duhovna vrska ḱe gi obedini ovie potomci so Izrael osnovan na Avraam, korenot po Hever na evrejskiot narod. No, ovie zaednički koreni ḱe predizvikaat kavgi i ḱe gi nasočat ovie potomci protiv narodot Izrael. Vo Sofonija 2:8 i 9, Bog prorokuva nesreḱi za Moav i sinovite Amonovi: „ Gi slušnav navredite na Moav i navredite na sinovite Amonovi, koga go navreduvaa Mojot narod i se vozdignaa protiv nivnite granici. Zatoa, živ sum Jas! veli Gospod Savaot, Bog Izrailev, Moav ḱe bide kako Sodom, a sinovite Amonovi kako Gomora, mesto od trnje, jama od sol i pustoš zasekogaš; ostatokot od Mojot narod ḱe gi ograbi, a ostatokot od Mojot narod ḱe gi poseduva . “

Ova dokažuva deka Božjiot blagoslov navistina bil samo vrz Avraam i deka ne go delele negovite braḱa rodeni od istiot tatko, Tara. Ako Lot možel da ima korist od primerot na Avraam, toa nema da bide slučaj za negovite potomci rodeni od negovite dve ḱerki.

 

 

 

Bitie 20

 

Razdeluvanje spored statusot na Božji prorok

 

Obnovuvajḱi go iskustvoto so faraonot zapišano vo Bitie 12, Avraam ja pretstavuva svojata žena Sara kako svoja sestra na Avimeleh, carot na Gerar (denešna Palestina vo blizina na Gaza). Ušte ednaš , Božjata reakcija na negovata kazna mu otkriva deka soprugot na Sara e negov prorok. Taka, moḱta i stravot na Avraam se širat niz celiot region.

 

Bitie 21

 

Razdeluvanjeto na legitimnoto i nelegitimnoto

 

Razdelba preku žrtvuvanje na ona što se saka

 

1. Mojseeva 21:1: „ I Gospod ja poseti Sara, kako što reče, i Gospod napravi so Sara, kako što reče. “

Vo ovaa poseta, Bog stava kraj na dolgata neplodnost na Sara.

1. Mojseeva 21:2: „ I Sara začna i mu rodi na Avraam sin vo negovata starost, vo vremeto opredeleno za koe mu reče Bog. “

Isa. 55:11 go potvrduva ova: „ Taka ḱe bide Moeto slovo što izleguva od ustata Moja: nema da se vrati kaj Mene prazno, tuku ḱe go ispolni ona što go sakam i ḱe go ispolni ona što go naumiv “; vetuvanjeto dadeno na Avraam e ispolneto, zatoa stihot e opravdan. Ovoj sin doaǵa na svetot otkako Bog go objavi negovoto raǵanje. Biblijata go pretstavuva kako „sin na vetuvanjeto“, što go pravi Isak proročki tip na mesijanskiot „Sin Božji“: Isus.

1. Mojseeva 21:3: „ I Avraam go nareče imeto na sinot što mu se rodi, kogo mu go rodi Sara, Isak. “

Imeto Isak znači: toj se smee. Avraam i Sara se smeeja koga go slušnaa Boga kako go najavuva nivniot iden sin. Dodeka smeenjeto od radost e pozitivno, potsmešlivoto smeenje ne e. Vsušnost, dvajcata sopružnici imaa ista reakcija, bidejḱi bea žrtvi na čovečki predrasudi. Zašto se smeeja na pomislata na čovečkite reakcii na onie okolu niv. Od Potopot, životniot vek značitelno se skrati, a za luǵeto, vozrasta od 100 godini označuva napredna starost; vozrasta koga malku se očekuva od životot. No, vozrasta ne znači ništo vo kontekst na odnosot so Boga Sozdatelot, koj gi postavuva granicite na site nešta. I Avraam go otkri ova vo svoeto iskustvo i dobi, od Boga, bogatstvo, čest i tatkovstvo, ovoj pat legitimno.

1. Mojseeva 21:4: „ I Avraam go obreža svojot sin Isak, koga imaše osum dena, kako što mu zapoveda Bog. “

Za vozvrat, zakonskiot sin e obrežan. Božjata zapoved e počituvana.

1. Mojseeva 21:5: „ A Avraam imaše sto godini koga mu se rodi sinot negov Isak. “

Rabotata e izvonredna, no ne spored prapotopskite standardi.

1. Mojseeva 21:6: „ A Sara reče: Bog mi dade povod za smeenje; sekoj što ḱe go čue toa, ḱe mi se smee. “

Sara ja smeta situacijata za smešna bidejḱi e čovek i žrtva na čovečki predrasudi. No, ovaa želba za smeenje, isto taka, odrazuva neočekuvana radost. Kako i nejziniot soprug Avraam, i taa dobiva možnost da se porodi na vozrast koga toa poveḱe ne e zamislivo vo odnos na čovečkata normalnost.

Bitie 21:7: „ A taa reče: „Koj bi mu rekol na Avraam: ‘Sara ḱe doi deca?’ Zašto mu rodiv sin vo negovata starost. “

Ova e navistina isklučitelno i sosema čudesno. Gledajḱi gi zborovite na Sara od proročka perspektiva, možeme da go vidime vo Isak sinot koj go prorokuva noviot zavet vo Hristos, dodeka Ismail go prorokuva sinot na prviot zavet. So negovoto otfrlanje na Hristos Isus, ovoj priroden sin, roden spored teloto preku znakot na obrežuvanjeto, ḱe bide otfrlen od Boga vo korist na hristijanskiot sin izbran preku verata. Kako Isak, Hristos, osnovačot na noviot zavet, ḱe bide čudesno roden za da go otkrie i pretstavi Boga vo čovečka forma. Sprotivno na toa, Ismail e začnat isklučivo vrz telesni osnovi i strogo čovečki razbiranja.

1. Mojseeva 21:8: „ I deteto porasna i beše odbieno od gradi. I Avraam priredi golema gozba vo istiot den koga Isak beše odbien od gradi. “

Doenoto bebe ḱe stane tinejdžer, a za otecot Avraam se otvora idnina polna so vetuvanja i sreḱa, koja toj radosno ja slavi.

Bitie 21:9: „ I Sara go vide sinot na Agar Egipḱankata, kogo mu go rodi na Avraam, kako se smee; i mu reče na Avraam :

Smeata definitivno igra golema uloga vo životot na blagosloveniot par. Netrpelivosta i ljubomorata na Ismail kon Isak, zakonskiot sin, go naveduvaat da mu se smee i da mu se potsmeva. Za Sara, granicata na ona što e podnoslivo e dostignata: po majčinoto potsmevanje doaǵa potsmevanjeto na sinot; toa e premnogu.

1. Mojseeva 21:10: „ Isterajte ja ovaa robinka i nejziniot sin, zašto sinot na ovaa robinka nema da bide naslednik so mojot sin, duri ni so Isak. “

Razočaruvanjeto na Sara e razbirlivo, no poglednete ponatamu so mene. Sara ja prorokuva nedostojnosta na prviot zavet, koj nema da go nasledi so izbranite noviot, vrz osnova na verata vo pravednosta na Hristos Isus.

1. Mojseeva 21:11: „ I toa beše mnogu lošo vo očite na Avraam poradi negoviot sin. “

Avraam ne reagira kako Sara bidejḱi negovite čuvstva se podeleni meǵu negovite dva sina. Raǵanjeto na Isak ne gi eliminira 14-te godini naklonetost što go vrzuvaat za Ismael.

1 Mojseeva 21:12: „ I Bog mu reče na Avraam: „Neka ne ti bide lošo poradi momčeto i sluginkata tvoja. Vo sč što ti reče Sara, poslušaj go nejziniot glas, zašto vo Isak ḱe se nareče tvoeto potomstvo. “

Vo ovaa poraka, Bog go podgotvuva Avraam da go prifati otuǵuvanjeto na Ismail, negoviot najstar sin. Ova razdeluvanje e del od Božjiot proročki plan; bidejḱi toj go prorokuva neuspehot na stariot Mojseev zavet. Kako uteha, vo Isak, Toj ḱe gi umnoži negovite potomci. A ispolnuvanjeto na ovoj božestven zbor ḱe se izvrši so vospostavuvanje na noviot zavet kade što „ izbranite “ ḱe bidat „ povikani “ preku porakata na večnoto Evangelie Božjo vo Isus Hristos.

Taka, paradoksalno, Isak ḱe bide patrijarh na stariot zavet i osobeno vo Jakov, negoviot sin, spored teloto i znakot na obrezanieto, Božjiot Izrael ḱe bide vospostaven vrz svoite temeli. No, paradoksot leži vo faktot deka istiot ovoj Isak prorokuva samo pouki vo vrska so noviot zavet vo Hrista.

1. Mojseeva 21:13: „ A od sinot na robinkata ḱe sozdadam narod, zašto toj e tvoe potomstvo. “

Ismail e patrijarh na mnogu narodi na Bliskiot Istok. Sč dodeka Hristos ne se pojavil za svojata spasitelna zemska služba, duhovniot legitimitet im pripaǵal isklučivo na potomcite na ovie dvajca sinovi na Avraam. Zapadniot svet živeel vo mnogute formi na paganstvo, neznaejḱi za postoenjeto na golemiot Bog Tvorec.

1 Mojseeva 21:14: „ A Avraam stana rano nautro, zede leb i mev so voda i ě gi dade na Agara, gi stavi na nejzinoto ramo, ě go dade deteto i ja pušti. A taa si otide i talkaše vo pustinata Virsaveja. “

Božjata intervencija go uveri Avraam. Toj znaeše deka samiot Bog ḱe gi čuva Agar i Ismail, i se soglasi da se razdeli od niv zatoa što mu veruvaše na Bog deka ḱe gi zaštiti i ḱe gi vodi. Zašto samiot toj beše zaštiten i voden od Nego dotogaš.

1. Mojseeva 21:15: „ I koga vodata vo mešinata se potroši, taa go frli deteto pod edna grmuška, “

Vo pustinata Virsavea, odnesenata voda brzo se troši i bez voda, Agar ja gleda samo smrtta kako konečen ishod za nejzinata nesreḱna situacija.

1. Mojseeva 21:16: „ I otide i sedna sproti, na eden istrel od lak; zašto reče: „Da ne go vidam umiranjeto na deteto!“ I sedna sproti, go krena glasot i zaplaka. “

Vo ovaa ekstremna situacija, po vtor pat, Agar gi proleva svoite solzi pred liceto Božjo.

1. Mojseeva 21:17: „ I Bog go ču glasot na momčeto, i angel Božji ja povika Agar od neboto i ě reče: „Što te mači, Agaro? Ne plaši se, zašto Bog go ču glasot na momčeto tamu kade što e. “

I po vtor pat, Bog intervenira i ě zboruva za da ja uveri.

1. Mojseeva 21:18: „ Stani, kreni go deteto i zemi go vo rakata svoja, zašto od nego ḱe napravam golem narod. “

Ve potsetuvam deka deteto Ismail e tinejdžer na vozrast od 15 do 17 godini, no sepak e dete potčineto na negovata majka Agar i dvajcata poveḱe nemaat voda da pijat. Bog saka taa da go izdržuva svojot sin bidejḱi za nego e rezervirana moḱna sudbina.

1. Mojseeva 21:19: „ I Bog ě gi otvori očite, i taa vide izvor so voda; pa otide i go napolni mevot so voda i mu dade na deteto da pie. “

Bez razlika dali stanuva zbor za čudo ili ne, ovoj izvor na voda se pojavil vo vistinskiot moment za da im dade na Agar i nejziniot sin vkus za životot. I tie mu gi dolžat svoite životi na moḱniot Tvorec koj ja otvora ili ja zatvora vizijata i razbiranjeto na neštata.

Bitie 21:20: „ I Bog beše so deteto, i toa porasna, se naseli vo pustinata i stana strelec. “

Zatoa, pustinata ne bila prazna bidejḱi Ismail lovel životni koi gi ubival so lak za da gi jade.

1. Mojseeva 21:21: „ I se naseli vo pustinata Faran; a majka mu mu zede žena od zemjata Egipetska. “

Vrskata meǵu Ismailcite i Egipḱanite zatoa ḱe se zajakne i so tekot na vremeto, soperništvoto na Ismail so Isak ḱe porasne do toj stepen što ḱe gi napravi trajni prirodni neprijateli.

Bitie 21:22: „ Vo toa vreme Avimeleh i Fihol, vojvodata na negovata vojska, mu rekoa na Avraam: „Bog e so tebe vo sč što praviš. “

Iskustvata predizvikani od pretstavuvanjeto na Sara kako negova sestra, zapišani vo Bitie 20, go naučile Avimeleh deka Avraam bil Božji prorok. Sega od nego se plašat i se plašat.

1. Mojseeva 21:23: „ I sega, zakolni mi se ovde vo Boga deka nema da postapuvaš nepravedno so mene, nitu so moite deca, nitu so decata na moite sinovi; spored milosta što ti ja pokažav, ḱe postapuvaš so mene i so zemjata vo koja si živeel. “

Avimeleh poveḱe ne saka da bide žrtva na trikovite na Avraam i saka da dobie od nego cvrsti i rešitelni obvrski za miren sojuz.

Bitie 21:24: „ A Avraam reče: „Ḱe se zakolnam. “

Avraam nema loši nameri kon Avimeleh i zatoa može da se soglasi na ovoj pakt.

1 Mojseeva 21:25: „ A Avraam go prekori Avimeleha poradi bunarot so voda što go bea zele nasila slugite na Avimeleha. “

1 Mojseeva 21:26: „ A Avimeleh reče: „Ne znam koj go napravil ova, nitu ti mi kaža, nitu jas sum čul za toa do denes. “

1 Mojseeva 21:27: „ I Avraam zede ovci i goveda i mu gi dade na Avimeleh; i dvajcata sklučija zavet. “

Bitie 21:28: „ I Avraam oddeli sedum mladi ovci od stadoto; “

Izborot na Avraam na „sedum ovci“ svedoči za negovata povrzanost so Boga Tvorecot, kogo saka da go povrze so svojata rabota. Avraam se naselil vo tuǵa zemja, no saka plodot od svojot trud da ostane negov.

Bitie 21:29: „ A Avimeleh mu reče na Avraam: „Što se ovie sedum jagninja što gi odvoi? “

1. Mojseeva 21:30: „ I reče: Zemi gi ovie sedum jagninja od mojata raka, za svedoštvo deka jas go iskopav ovoj bunar. “

1. Mojseeva 21:31: „ Zatoa toa mesto se nareče Virsaveja, zašto tamu se zakolnaa dvajcata. “

Bunarot na sporot e imenuvan po zborot „šeba“, što e korenot na evrejskiot broj „sedum“, i se naoǵa vo zborot „šabat“, što go označuva sedmiot den, našata sabota, osveten kako nedelen odmor od Boga ušte od početokot na negovoto zemno sozdavanje. Za da se začuva spomenot na ovoj sojuz, bunarot bil narečen „bunarot na sedumte“.

1 Moj. 21:32: „ I sklučija zavet vo Virsaveja. I Avimeleh stana, i Fihol, vojvodata na negovata vojska, i se vratija vo filistejskata zemja. “

1 Mojseeva 21:33: „ I Avraam zasadi tamarisk vo Virsaveja; i tamu go povika imeto na Gospoda, večniot Bog. “

1. Mojseeva 21:34: „ I Avraam prestojuvaše mnogu denovi vo filistejskata zemja. “

Bog obezbedil za svojot sluga uslovi na mir i spokojstvo.

 

 

 

 

Bitie 22

 

Razdelbata na tatkoto i edinstveniot žrtvuvan sin

 

Ova poglavje 22 ja pretstavuva proročkata tema za Hristos ponuden kako žrtva od Boga kako Tatko. Go prikažuva principot na spasenie podgotveno vo tajnost od Boga ušte od samiot početok na negovata odluka da sozdade slobodni, inteligentni i avtonomni ekvivalenti pred nego. Ovaa žrtva ḱe bide cenata što treba da se plati za da se dobie vozvratena ljubov od negovite sozdanija. Izbranite ḱe bidat onie koi odgovorile na Božjite očekuvanja so celosna sloboda na izbor.

 

Bitie 22:1: „ Posle ovie raboti, Bog go iskuša Avraam i mu reče: „Avraam!“ A toj reče: „Eve me! “

Avraam e mnogu poslušen na Boga, no do kade može da odi ovaa poslušnost? Bog veḱe go znae odgovorot, no Avraam mora da ostavi zad sebe, kako svedoštvo za site izbrani, konkreten dokaz za negovata primerna poslušnost što go pravi tolku dostoen za ljubovta na svojot Bog, koj go pravi patrijarh čie potomstvo ḱe bide sublimirano so raǵanjeto na Hristos Isus.

1. Moj. 22:2: „ I Bog reče: Zemi go sega svojot sin, svojot edinoroden Isak, kogo go sakaš, i odi vo zemjata Morija, i prinesi go tamu kako žrtva palenica na edna od planinite što ḱe ti gi kažam. “

Bog namerno pritiska na ona što boli, do granicata na ona što e podnoslivo za ovoj starec od poveḱe od sto godini. Bog čudesno mu ja dal radosta da ima sin roden od nego i Sara, negovata zakonska sopruga. Zatoa, toj ḱe go skrie od onie okolu nego neverojatnoto Božjo baranje: „ Prinesete go vašiot edinstven sin kako žrtva “. A pozitivniot odgovor na Avraam ḱe ima večni posledici za celoto čoveštvo. Zašto, otkako Avraam se soglasil da go žrtvuva svojot sin, samiot Bog poveḱe nema da može da se otkaže od svojot plan za spasenie; ako možel da razmisli da se otkaže od nego.

Da ja zabeležime važnosta na preciznosta: „ na edna od planinite za koi ḱe ti kažam .“ Ova precizno mesto e programirano da ja primi krvta Hristova.

1. Mojseeva 22:3: „ A Avraam stana rano nautro, go osedla magareto svoe, zede so sebe dvajca slugi i svojot sin Isak, pa iseče drva za žrtvata palenica i trgna da odi na mestoto, za koe mu beše rekol Bog. “

Avraam rešil da go posluša ovoj bes i so teško srce, ja organiziral podgotovkata na krvavata ceremonija naredena od Boga.

1. Mojseeva 22:4: „ A na tretiot den, Avraam gi podigna očite i go vide mestoto oddaleku. “

Zemjata Morija e na tri dena patuvanje od mestoto kade što živee.

1. Mojseeva 22:5: „ A Avraam im reče na svoite slugi: „Ostanete tuka so oslicata; a jas i mladičot ḱe odime tamu i ḱe se poklonime, pa ḱe se vratime kaj vas. “

Užasnoto delo što toj e na pat da go izvrši ne bara svedoci. Toj zatoa se odvojuva od svoite dvajca slugi koi ḱe mora da čekaat na negovoto vraḱanje.

1. Mojseeva 22:6: „ Avraam zede drva za žrtvata palenica i gi stavi vrz svojot sin Isak; a vo rakata gi noseše ognot i nožot. I dvajcata trgnaa zaedno .“

Vo ovaa proročka scena, isto kako što Hristos ḱe mora da go nosi teškiot „patibulum“ na koj ḱe mu bidat zakovani zglobovite, Isak e obvinet za drvo koe, zapaleno, ḱe go progolta negovoto žrtvuvano telo.

1. Mojseeva 22:7: „ Togaš Isak mu reče na tatkoto svoj Avraam: „Tatko moj!“ A toj reče: „Eve me, sine moj!“ Isak reče: „Eve go ognot i drvata; kade e jagneto za žrtva palenica? “

Isak bil svedok na mnogu religiozni žrtvi i e vo pravo što e iznenaden od otsustvoto na životnoto što treba da se žrtvuva.

1. Mojseeva 22:8: „ A Avraam reče: „Sine moj, Bog ḱe si obezbedi jagne za žrtva palenica. “ I dvajcata trgnaa zaedno.

Ovoj odgovor od Avraam beše direktno inspiriran od Boga bidejḱi veličestveno ja prorokuva ogromnata žrtva na koja Bog ḱe se soglasi nudejḱi se sebesi na raspnuvanje vo čovečko telo, so što se griži za potrebata na grešnite izbranici za efikasen i praveden Spasitel vo božestveno sovršenstvo. No, Avraam, od svoja strana, ne ja gleda ovaa spasonosna idnina, ovaa uloga na Hristos Spasitelot prorečena od životnoto žrtvuvano na JaHVEH, semoḱniot Bog tvorec. Za nego, ovoj odgovor ednostavno mu ovozmožuva da dobie vreme, tolku mnogu toj gleda so užas na zlostorstvoto što ḱe mora da go stori.

1. Mojseeva 22:9: „ I koga stignaa na mestoto što mu go beše kažal Bog, Avraam izgradi tamu žrtvenik i gi naredi drvata. Go vrza svojot sin Isak i go položi na žrtvenikot, vrz drvata. “

Za žal za Avraam pred oltarot, poveḱe nema način da se skrie od Isak deka toj e onoj koj ḱe bide žrtvena ovca. Ako otecot Avraam se pokaža kako vozvišen vo ova izvonredno prifaḱanje, poslušnoto odnesuvanje na Isak e slika za toa što ḱe bide Isus Hristos vo svoeto vreme: vozvišen vo svojata poslušnost i samoodrekuvanje.

1. Mojseeva 22:10: „ Togaš Avraam ja ispruži rakata i go zede nožot za da go ubie sinot svoj. “

Zabeležete deka za da reagira, Bog čeka do samiot kraj na testot za da mu dade na svedoštvoto na svoite izbrani vistinska vrednost i avtentičnost. „ So nož vo raka “, sč što ostanuva e da go zakole Isak kako mnogute ovci što veḱe se žrtvuvani.

1. Mojseeva 22:11: „ Togaš angelot Gospodov go povika od neboto i reče: „Avraame, Avraame!“ A toj reče: „Eve me! ““

Demonstracijata na poslušnata vera na Avraam e napravena i sovršeno ostvarena. Bog stava kraj na iskušenieto na starecot i na negoviot sin, tolku dostoen za nego i negovata ljubov.

Podigni go, sekoj pat koga e povikan od Boga ili od negoviot sin, Avraam sekogaš odgovara velejḱi: „ Eve me “. Ovoj spontan odgovor što proizleguva od nego svedoči za negovata velikodušna i otvorena priroda kon svojot bližen. Pokraj toa, toj e vo sprotivnost so stavot na Adam faten vo situacija na grev koj se kriel od Boga, do toj stepen što Bog bil dolžen da mu kaže: „ Kade si? “

Bitie 22:12: „ Angelot reče: „Ne krevaj raka na momčeto i ne mu pravi ništo, zašto sega znam deka se boiš od Boga i ne mi go skrati svojot sin, svojot edinoroden sin. “

So demonstracijata na svojata verna i poslušna vera, Avraam može da im se pokaže na site, i do krajot na svetot, kako model na vistinska vera, od Boga, do doaǵanjeto na Hristos, koj pak ḱe ja otelotvori vo božestveno sovršenstvo. Vo ovoj model na besprekorna poslušnost, Avraam stanuva duhoven tatko na vistinskite vernici spaseni so krvta proleana od Isus Hristos. Vo ova iskustvo, Avraam štotuku ja igraše ulogata na Bog Otec koj ḱe go ponudi kako vistinska i smrtna žrtva, svojot edinstven sin po ime Isus od Nazaret.

1. Mojseeva 22:13: „ Avraam gi podigna očite i, ete, zad nego oven beše zapletkan za rogovite vo grmuška. Avraam otide, go zede ovenot i go prinese kako žrtva palenica namesto svojot sin. “

Vo ovoj moment, Avraam može da sfati deka negoviot odgovor na Isak: „ Sine moj, Bog ḱe go obezbedi jagneto za žrtvata palenica “, bil inspiriran od Boga, bidejḱi „ jagneto “, vsušnost, „mladiot oven “, navistina e „ obezbedeno “ od Boga i prinesuvano od nego. Zabeležete deka životnite žrtvuvani na Jahve sekogaš se maški poradi odgovornosta i vlasta dadena na čovekot, maškiot Adam. Hristos, koj go iskupuva, isto taka ḱe bide maški.

1. Mojseeva 22:14: „ I Avraam go nareče toa mesto Jahve-Jire. Zatoa i do den denes se veli: ‚Na planinata Jahve ḱe se pojavi ‘.““

Imeto „ JaHve Jire “ znači: Jahve ḱe bide viden. Usvojuvanjeto na ova ime e vistinsko proroštvo koe najavuva deka vo zemjata Morija, golemiot nevidliv Bog koj inspirira strav i strahopočit ḱe bide viden vo pomalku zastrašuvačka čovečka pojava, za da go donese i dobie spasenieto na izbranite. A potekloto na ova nominiranje, prinesuvanjeto na Isak kako žrtva, ja potvrduva zemnata služba na „ Božjoto Jagne koe gi zema grevovite na svetot “. Znaejḱi go Božjiot interes za negovoto počituvanje na tipovite i modelite reproducirani i povtoreni, verojatno e i rečisi sigurno deka Avraam ja prinel svojata žrtva na samoto mesto kade što, 19 veka podocna, Isus trebalo da bide raspnat, imeno, vo podnožjeto na planinata Golgota, nadvor od Erusalim, gradot, samo za nekoe vreme, svet.

1. Mojseeva 22:15: „ Angelot Jahve go povika Avraam po vtor pat od neboto, “

Ova užasno iskušenie ḱe bide poslednoto što Avraam ḱe mora da go izdrži. Bog vo nego go pronašol dostoen patrijarhalen model na poslušna vera i mu go dava toa do znaenje.

Bitie 22:16: „ I reče: „Se zakolnuvam vo sebe, veli Gospod, zašto go napravi toa i ne go poštedi svojot sin, svojot edinoroden sin ,

Bog gi naglasuva ovie zborovi „ tvojot sin, tvojot edinoroden sin “, bidejḱi tie ja prorokuvaat negovata idna žrtva vo Isus Hristos spored Jovan 3:16: „ Zašto Bog tolku go vozljubi svetot, što go dade svojot edinoroden Sin , za sekoj što veruva vo Nego da ne pogine, tuku da ima večen život “.

1. Mojseeva 22:17: „ Ḱe te blagoslovam i ḱe go umnožam potomstvoto tvoe kako dzvezdite na neboto i kako pesokot na morskiot breg; i potomstvoto tvoe ḱe gi osvoi portite na svoite neprijateli. “

Vnimavajte! Blagoslovot na Avraam ne e nasleden, toj e samo za nego i sekoj maž ili žena od negovite potomci ḱe mora, pak, da go zasluži Božjiot blagoslov. Zašto Bog mu vetuva brojno potomstvo, no meǵu ova potomstvo , samo izbranite koi ḱe dejstvuvaat so ista vernost i ista poslušnost ḱe bidat blagosloveni od Boga. Potoa možete da go izmerite celoto duhovno neznaenje na Evreite koi gordo tvrdele deka se sinovi na Avraam i zatoa sinovi koi zaslužuvaat nasledstvo na negovite blagoslovi. Isus gi negiral pokažuvajḱi im kamenja i velejḱi deka od ovie kamenja, Bog može da mu dade potomstvo na Avraam. I im go pripišal za tatko ne Avraam, tuku ǵavolot.

Vo osvojuvanjeto na zemjata Hanaan, Jošua ḱe ja osvoi portata na svoite neprijateli, od koi prviot što ḱe padne bil gradot Erihon. Konečno, so Boga, izbranite svetci ḱe ja poseduvaat portata na posledniot neprijatel: „ Golemiot Vavilon “, spored različnite učenja otkrieni vo Apokalipsata na Isus Hristos.

1. Mojseeva 22:18: „ I vo tvoeto potomstvo ḱe bidat blagosloveni site narodi na zemjata , zašto go posluša mojot glas. “

Vsušnost, toa se „ site narodi na zemjata “, bidejḱi ponudata za spasenie vo Hristos im se dava na site čovečki suštestva, od site potekla i site narodi. No, ovie narodi mu go dolžat i faktot deka možat da gi otkrijat božestvenite proroštva otkrieni na evrejskiot narod koj ja napuštil zemjata Egipetska. Spasenieto vo Hristos se dobiva preku dvojniot blagoslov na Avraam i negovoto potomstvo pretstaveno od evrejskiot narod i Isus od Nazaret, odnosno Isus Hristos.

Poželno e da se zabeleži, vo ovoj stih, blagoslovot i negovata pričina: poslušnost odobrena od Boga.

1. Mojseeva 22:19: „ I Avraam se vrati kaj svoite slugi, i tie stanaa i otidoa zaedno vo Virsaveja, zašto Avraam živeeše vo Virsaveja. “

1. Moj. 22:20: „ Posle ovie raboti mu kažaa na Avraam: „Ete, i Melha mu rodi sinovi na tvojot brat Nahor. “

Slednite stihovi imaat za cel da ja podgotvat vrskata so „ Reveka “, koja ḱe stane idealna sopruga izbrana od Boga za verniot i poslušen Isak. Taa ḱe bide zemena od bliskoto semejstvo na Avraam, potomok na negoviot brat Nahor.

1. Moj. 22:21: „ Uz, negoviot prvoroden sin, Buz, negoviot brat, Kemuil, tatkoto na Aram “,

1. Moj. 22:22: „ Kesed, Hazo, Pildaš, Džidlaf i Betuil “ .

1 Mojseeva 22:23: „ A Vetuil ja rodi Reveka ; toa se osumte sinovi što Milha mu gi rodi na Nahor, bratot Avraamov .“

1. Mojseeva 22:24: „ Negovata naložnica, po ime Reuma, gi rodi i Tevah, Gaam, Tahaš i Maaha. “

 

               

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ispolnuvanjeto na vetuvanjata dadeni na Avraam

 

 

Vo Bitie 23 e zapišana smrtta i pogrebot na negovata sopruga Sara vo Hevron, vo pešterata Mahpela. Avraam zavladeal so grobišta na počvata na Hanaan dodeka čekal Bog da im ja dade celata zemja na negovite potomci okolu 400 godini podocna.

Potoa, vo Bitie 24, Avraam sč ušte ja zadržuva ulogata na Bog. Za da ostane odvoen od lokalnite paganski narodi, toj ḱe go isprati svojot sluga na dalečno mesto, kaj negovoto blisko semejstvo, da najde žena za svojot sin Isak i tie ḱe mu dozvolat na Boga da izbere za niv. Na ist način, Bog ḱe gi izbere izbranite koi ḱe ja sočinuvaat nevestata na Hristos, Sinot Božji. Vo ovoj izbor, čovekot nema što da pravi bidejḱi inicijativata i presudata mu pripaǵaat na Boga. Božjiot izbor e sovršen, besprekoren i efikasen, kako Reveka, izbranata sopruga, ljubezna, inteligentna i ubava po izgled, a pred sč, duhovna i verna; biserot što treba da go baraat site duhovni maži koi sakaat da zemat žena.

 

Jakov i Isav

Podocna, spored Bitie 25, Reveka prvično e neplodna, kako Sara, ženata na Avram, pred nea. Ovaa spodelena neplodnost se dolži na faktot deka dvete ženi ḱe go nosat blagoslovenoto potomstvo do Hristos, koj samiot ḱe bide sozdaden od Boga vo utrobata na mlada devica po ime Marija. Na ovoj način, rodoslovot na Božjiot spasonosen proekt e obeležan so negovoto čudesno dejstvo. Stradajḱi od ovaa prirodna neplodnost, Reveka go povikuva Jahve i od nego dobiva dve bliznačinja koi se borat vo nejzinata utroba. Zagrižena, taa go prašuva Boga za ova: „ I Jahve ě reče “ : Dva naroda se vo tvojata utroba, i dva naroda ḱe bidat odvoeni od tvoite utrobi; edniot od ovie narodi ḱe bide posilen od drugiot, a postariot ḱe mu služi na pomladiot . » Taa raǵa bliznaci. Poradi negovata intenzivna vlaknestost, a toj beše celosno „ crven “, pa ottuka i imeto „ Edom “ dadeno na negovoto potomstvo, najstariot e narečen „ Isav “, ime što znači „vlaknest“. Najmladiot e narečen „ Jakov “, ime što znači: „Izmamnik“. Veḱe dvete iminja gi prorokuvaat nivnite sudbini. „Vlaknest“ ḱe go prodade svoeto prvorodstvo na pomladiot za sočno jadenje od „ ru “, odnosno crvena leḱa. Toj go prodava ova prvorodstvo, bidejḱi ja potcenuva negovata vistinska vrednost. Vo apsolutna sprotivnost, duhovniot „Izmamnik“ ja posakuva ovaa titula što ne e samo počesna, bidejḱi na nea e privrzan Božjiot blagoslov. „Izmamnik“ e eden od onie nasilni luǵe koi sakaat po sekoja cena da go prisvojat carstvoto nebesno, i tokmu imajḱi go nego na um, Isus zboruvaše na ovaa tema. I gledajḱi ja ovaa vrela revnost, Božjoto srce mnogu se raduva. Šteta za „Vlaknestiot“ i ušte podobro za „Izmamnikot“, bidejḱi toj ḱe stane „Izrael“, po Božja odluka. Nemojte da se zalažuvate, Jakov ne e običen izmamnik i e izvonreden čovek, bidejḱi nieden drug bibliski primer ne svedoči za negovata rešenost da go dobie Božjiot blagoslov, i samo za da ja postigne ovaa cel toj „izmamuva“. Zatoa site možeme da go imitirame, a vernite nebesa ḱe bidat vooduševeni. Od svoja strana, Isav ḱe gi ima kako svoi potomci narodot „ Edom “, ime koe znači „ crven “, so ist koren i značenje kako Adam, ovoj narod ḱe bide neprijatel na Izrael, kako što objavi božestvenoto proroštvo.

Preciziram deka bojata „crvena“ označuva grev, samo vo proročkite sliki na spasonosniot proekt otkrien od Boga i ovoj kriterium važi samo za akterite na negovite postanovki, kako što e „Isav“. Vo temnite vreminja na sredniot vek, crvenokosite deca bile ubivani, smetani za ǵavolski. Zatoa, preciziram, crvenata boja ne go pravi običniot čovek pogrešen od brinetata ili rusokosata, bidejḱi grešnikot se identifikuva po lošite dela na negovata vera. Zatoa, samo vo simbolična vrednost, „crvenata“, bojata na čovečkata krv, e simbol na grevot, spored Isaija 1:18: „ Dojdete sega i da se razgledame!“ veli Jahve. Iako vašite grevovi se kako crvena, ḱe bidat beli kako sneg; iako se crveni kako crvena, ḱe bidat kako volna . » Slično, vo svojata Apokalipsa, negovoto Otkrovenie, Isus ja povrzuva crvenata boja so čovečki instrumenti koi služat, nesvesno ili ne, na ǵavolot, Satanata, prviot grešnik na životot sozdaden od Boga; primeri: „ crveniot konj “ od Otk. 6:4, „ crveniot ili ognen zmej “ od Otk. 12:3 i „ crveniot dzver “ od Otk. 17:3.

Sega koga go ima ova pravo na raǵanje, Jakov, kako naslednik na Avraam, ḱe živee životni iskustva što gi prorokuvaat Božjite planovi.

Toj go napuštil svoeto semejstvo od strav od gnevot na svojot brat Isav, so dobra pričina, spored Bitie 27:24, bidejḱi rešil da go ubie, po zloupotrebata na blagoslovot na negoviot umirački tatko, „izmamen“ od izmama što doaǵala od umot na negovata sopruga Rebeka. Vo ova kidnapiranje, dvete iminja na bliznacite ja otkrivaat nivnata važnost. Zašto, „Izmamnikot“ upotrebil vlaknesta koža za da go izmami Isak, koj oslepel, so što se pretstavil kako svoj prirodno „Vlaknest“ postar brat. Duhovnite luǵe se poddržuvaat edni so drugi, a Rebeka poveḱe ličela na Jakov otkolku na Isav. Vo ovaa akcija, Bog se sprotivstavuva na čovečkiot i telesen izbor na Isak, koj go pretpočital lovecot Isav, koj mu donel diveč što toj go cenel. I Bog go dava prvorodstvoto na onoj koj e najdostoen za toa: Jakov Izmamnikot.

Pristignuvajḱi kaj Lavan, negoviot aramejski čičko, brat na Reveka, da raboti za nego, Jakov se vljubuva vo Rahela, najmladata, no najubava od ḱerkite na Lavan. Ona što ne go znae e deka vo negoviot realen život, Bog go nametnuva da igra proročka uloga što mora da go prorokuva negoviot plan za spasenie. Isto taka, po „sedum godini“ rabota za da ja dobie svojata sakana Rahela, Lavan mu ja nametnuva svojata najstara ḱerka „Lija“ i mu ja dava za žena. Za da ja dobie i da se oženi so Rahela, ḱe mora da raboti ušte „sedum godini“ za svojot čičko. Vo ova iskustvo, „Jakov“ prorokuva što ḱe mora da pretrpi Bog vo negoviot plan za spasenie. Zašto i toj ḱe skluči prv sojuz što ne se sovpaǵa so želbata na negovoto srce, bidejḱi iskustvoto na telesen i nacionalen Izrael nema da bide obeležano so uspehot i slavata što ja zaslužuva negovata dobrina. Spojuvanjeto na „sudiite“ i „kralevite“ sekogaš završuva lošo, i pokraj nekolku retki isklučoci. I posakuvanata sopruga dostojna za negovata ljubov, toj ḱe ja dobie vo vtoriot zavet duri otkako ḱe ja pokaže svojata ljubov i ḱe go otkrie svojot plan za spasenie vo službata na Isus Hristos; negovoto učenje, negovata smrt i negovoto voskresenie. Zabeležete dobro deka čovečkite i božestvenite preferencii se celosno obratni. Jakovovata sakana e neplodnata Rahela, no Božjata e plodnata Lija. Davajḱi mu ja na Jakov, prvo, Lija za svoja sopruga, Bog go tera svojot prorok da go doživee razočaruvanjeto što dvajcata ḱe go doživeat vo nivniot prv zavet. Vo ova iskustvo, Bog objavuva deka negoviot prv zavet ḱe bide užasen neuspeh. I otfrlanjeto na Mesijata Isus od strana na negovite potomci ja potvrdi ovaa proročka poraka. Lija, koja ne beše sakanata izbrana od soprugot, e slika što gi prorokuva izbranite na noviot zavet koi, od pagansko poteklo, živeele dolgo vreme vo neznaenje za postoenjeto na edinstveniot tvorec Bog. Sepak, plodnata priroda na Lija prorokuvaše zavet što ḱe donese mnogu plodovi za slava na Boga. I Isaija 54:1 potvrduva, velejḱi: „ Raduvaj se, neplodna, koja prestana da raǵaš deca! Vikaj glasno i veseli se, ti što ne taguvaš! Zašto decata na pustata žena ḱe bidat pobrojni od decata na maženata žena, veli Gospod .“ Tuka pustata žena prorokuva, preku Lija, za noviot zavet, a maženata žena, preku Rahela, za stariot evrejski zavet.

 

Jakov stanuva Izrael

Otkako go napušti Lavan, bogat i prosperiteten, Jakov i negovoto semejstvo se vratija kaj svojot brat Isav, od čij praveden i odmazdoljubiv gnev se plašeše. Edna noḱ, Bog se pojavi pred nego i tie se borea eden protiv drug do zori. Bog konečno go rani vo kolkot i mu reče deka otsega ḱe se narekuva „Izrael“, bidejḱi izleze kako pobednik vo borbata protiv Boga i luǵeto. Vo ova iskustvo, Bog sakaše da ja prikaže slikata na borbenata duša na Jakov vo negovata borba za vera. Imenuvan Izrael od Boga, toj go dobi ona što go posakuvaše i imperativno go baraše: svojot blagoslov od Boga. Blagoslovot na Avraam vo Isak taka se oblikuvaše preku konstituiranjeto na telesniot Izrael, koj, izgraden vrz Jakov koj stana Izrael, naskoro ḱe stane strašna nacija otkako ḱe go napušti porobuvačkiot Egipet. Otkako Božjata blagodat go podgotvi Isav, dvajcata braḱa se najdoa vo mir i radost.

So svoite dve ženi i nivnite dve sluginki, Jakov se naoǵa sebesi kako tatko na 12 momčinja i samo edno devojče. Neploden na početokot kako Sara i Reveka, no idolopoklonik, Rahela dobiva dve deca od Boga, Josif najstariot i Venijamin najmladiot. Taa umira raǵajḱi go svoeto vtoro dete. Taka taa go prorokuva krajot na stariot zavet, koj ḱe prestane so vospostavuvanjeto na noviot zavet vrz osnova na iskupitelnata krv na Isus Hristos. No, vo vtora primena, ovie smrtni okolnosti ja prorokuvaat konečnata sudbina na negovite izbranici koi ḱe bidat spaseni so negovata sreḱna intervencija koga ḱe se vrati vo svojot slaven božestven aspekt vo Mihail Isus Hristos. Ovoj presvrt na situacijata na posledniot izbran e prorokuvan so promenata na imeto na deteto koe go narekle „ Ben-Oni “ ili „sin na mojata taga“ od umiračkata majka, a Jakov go preimenuva tatkoto vo „ Venjamin “ ili „sin od desnata strana“ (desna strana) ili blagosloven sin. Kako potvrda, vo Matej 25:33, Isus Hristos ḱe gi postavi „ svoite ovci od desnata strana, a kozite od levata “. Ova ime „ Venjamin “ go izbral Bog, edinstveno za negovata proročka cel, pa zatoa i za nas, bidejḱi za Jakov imalo malku značenje; a za Bog, idolopokloničkata Rahela ne go zaslužuvala terminot „ desna raka “. Ovie raboti vo vrska so krajot na svetot se razraboteni vo objasnuvanjata od Otkrovenie 7:8.

 

 

Voshituvačkiot Josif

Vo istorijata na Izrael, ulogata što Bog mu ja dava na Josif ḱe go navede da dominira nad svoite braḱa, koi, razočarani od negovata duhovna dominacija, go prodavaat na arapski trgovci. Vo Egipet, negovata česnost i lojalnost go pravat cenet, no ženata na negoviot gospodar, sakajḱi da go zloupotrebi, mu se sprotivstavila, a Josif ḱe se najde vo zatvor. Tamu, objasnuvajḱi gi soništata, nastanite ḱe go dovedat do najvisokiot rang pod faraonot: prv vezir. Ova izdignuvanje se bazira na negoviot proročki dar, kako što beše slučajot so Daniel po nego. Ovoj dar go pravi cenet od strana na faraonot, koj mu go doveruva Egipet. Za vreme na glad, braḱata na Jakov ḱe odat vo Egipet, i tamu, Josif ḱe se smiri so svoite zlobni braḱa. Jakov i Venijamin ḱe im se pridružat, i vaka Evreite se naseluvaat vo Egipet vo regionot Gosen.

 

 

Izlezot i verniot Mojsej

 

Porobeni, Evreite ḱe go najdat vo Mojsej, evrejskoto dete čie ime znači „spaseno od vodite“ na Nil, odgledano i posvoeno od ḱerkata na faraonot, osloboditelot podgotven od Boga.

Kako što uslovite na nivnoto ropstvo se zaostruvaat i vlošuvaat, Mojsej ubiva eden Egipḱanec za da odbrani eden Evrein i bega od Egipet. Negovoto patuvanje go nosi vo Madijam, Saudiska Arabija, kade što živeat potomcite na Avraam, zaedno so negovata vtora žena, Ketura, so koja se oženil po smrtta na Sara. Ženejḱi se za Sepfora, najstarata ḱerka na negoviot svekor Jotor, 40 godini podocna, Mojsej go sreḱava Boga dodeka gi pase svoite stada vo blizina na planinata Horiv. Sozdatelot mu se pojavuva vo forma na svetlečka grmuška što gori, no ne se sogoruva. Toj go otkriva svojot plan za Izrael i go ispraḱa vo Egipet za da go vodi begstvoto na svojot narod.

Deset nevolji ḱe bidat potrebni za da se prinudi faraonot da gi pušti svoite dragoceni robovi slobodno. No, tokmu desettata ḱe dobie golemo proročko značenje. Zašto Bog gi ubiva site prvorodeni vo Egipet, luǵe i životni. I na istiot den, Evreite ja slavat prvata Pasha vo nivnata istorija. Pashata ja proreče smrtta na Mesijata Isus, „ prvorodeniot “ i „ Božjoto Jagne “, čisto i bez nedostatok prineseno vo žrtva kako „jagneto “ zaklano na denot na egzodusot od Egipet. Po žrtvata na Isak što Bog ja pobaral od Avraam, Pashata na egzodusot od Egipet e vtoroto proročko objavuvanje na smrtta na Mesijata (Pomazanikot) Isus, ili, so grčki termini, na Isus Hristos. Egzodusot od Egipet se slučil na 14-tiot den od prviot mesec od godinata, okolu 15 vek p.n.e., ili okolu 2500 godini po grevot na Eva i Adam. Ovie brojki go potvrduvaat vremeto od „400 godini“ od „ četirite generacii “ dadeno od Bog kako odložuvanje na Amorejcite, žitelite na zemjata Hanaan.

Gordosta i buntovniot duh na faraonot ḱe isčeznat so negovata vojska vo vodite na „Crvenoto More“, što na toj način go naoǵa svoeto značenje bidejḱi se zatvora vrz niv otkako ḱe se otvori za da im dozvoli na Evreite da vlezat vo zemjata Saudiska Arabija, preku južniot vrv na egipetskiot poluostrov. Izbegnuvajḱi go Madijam, Bog go vodi svojot narod niz pustinata do planinata Sinaj kade što ḱe go pretstavi svojot zakon na „Desette zapovedi“. Pred edinstveniot vistinski Bog, Izrael sega e obrazovana nacija koja mora da bide stavena na test. Za taa cel, Mojsej e povikan kaj nego na planinata Sinaj, i Bog go zadržuva 40 dena i noḱi. Toj mu gi dava dvete ploči na zakonot vrežani so negoviot božestven prst. Vo logorot na evrejskiot narod, prodolženoto otsustvo na Mojsej gi ohrabruva buntovnite duhovi koi vršat pritisok vrz Aron i konečno go teraat da go prifati topenjeto i oblikuvanjeto na „ zlatno tele “. Samo ova iskustvo go sumira odnesuvanjeto kon Boga na buntovnite luǵe od site epohi. Nivnoto odbivanje da se pokorat na negoviot avtoritet gi naveduva da pretpočitaat da se somnevaat vo negovoto postoenje. A poveḱekratnite Božji kazni ne menuvaat ništo. Po ovie 40 dena i noḱi na iskušenie, stravot od hanaanskite džinovi ḱe gi osudi luǵeto da talkaat vo pustinata 40 godini i, samo Isus Navin i Halev od ovaa testirana generacija ḱe možat da vlezat vo vetenata zemja što ja ponudil Bog okolu 2540 godini od grevot na Adam.

 

Glavnite likovi vo prikaznata za Bitie se akterite vo pretstava organizirana od Bogot Tvorec. Sekoj od niv prenesuva, za proročki ili drugi celi, pouka, a ovaa ideja za spektakl ja potvrdil apostol Pavle, koj veli vo 1. Korintjanite 4:9: „ Zašto mi se čini deka Bog nč napravil nas apostolite posledni od site, osudeni na smrt, kako da se kaže, bidejḱi stanavme spektakl za svetot, za angelite i za luǵeto .“ Ottogaš, glasnikot Gospodov, Elen G. Vajt, ja napiša svojata poznata kniga naslovena kako „Golemata borba“. Idejata za „ spektakl “ zatoa e potvrdena, no po „dzvezdite“ od svetata kniga, red e na sekoj od nas da ja igra svojata uloga, znaejḱi deka, učejḱi od nivnite iskustva, sme staveni na dolžnost da gi imitirame nivnite dobri dela, bez da gi reproducirame nivnite greški. Za nas, kako i za Daniel (Mojot Sudija e Bog), Bog ostanuva „naš Sudija“, sočuvstvitelen, sekako, no „Sudijata“ koj ne pravi isklučok za nikogo.

Iskustvoto na evrejskiot nacionalen Izrael e katastrofalno, no ne e ništo poveḱe od ona na hristijanskata vera od našata era, koja završi so široko rasprostraneto otpadništvo. Ovaa sličnost ne treba da bide iznenaduvačka, bidejḱi Izrael od stariot zavet beše samo mikrokosmos, primerok, na čovečkite suštestva što ja naseluvaat celata zemja. Zatoa vistinskata vera beše tolku retka tamu kako i vo noviot zavet izgraden vrz Spasitelot i „ Verniot svedok “ Isus Hristos.

 

Od Biblijata voopšto

 

Celata Biblija, diktirana, a potoa inspirirana od Boga na svoite čovečki slugi, sodrži proročki lekcii; od Bitie do Otkrovenie. Akterite izbrani od Boga ni se pretstaveni kakvi što navistina se vo nivnata vistinska priroda. No, za da konstruira proročki poraki vo ovoj večen spektakl, Sozdatelot Bog stanuva Organizator na nastanite. Po egzodusot od Egipet, Bog mu go dava na Izrael slobodniot aspekt na svojot nebesen zakon za 300 godini, vremeto na „sudiite“ koe završuva okolu 2840 godina. I vo ovaa sloboda, vraḱanjeto kon grevot, go obvrzuva Boga da go kazni svojot narod „sedum pati“, kogo posleden go predava na Filistejcite, nivnite nasledni neprijateli. I „sedum pati“, toj podiga „osloboditeli“. Biblijata veli deka, vo ovaa era, „ sekoj pravel što sakal “. I ova vreme na celosna sloboda bilo neophodno za da se otkrie plodot što go rodil sekoj. Istoto e i vo našeto „ krajno vreme “. Ovie trista godini sloboda obeležani so postojanoto vraḱanje na Evreite kon grevot, Bog predlaga da gi sporedime so tristata godini od životot na pravedniot Enoh, kogo ni go pretstavuva kako primeren model na svoite izbranici, velejḱi: „ Enoh odeše trista godini so Boga, potoa go nemaše poveḱe zatoa što Bog go zede “; so nego, so toa što go vnese prvo vo svojata večnost kako, po nego, Mojsej i Ilija, i svetiite voskresnati pri smrtta na Isus, pred site drugi izbrani, vklučuvajḱi gi i apostolite na Isus Hristos; site tie ḱe bidat preobrazeni ili voskresnati na posledniot den.

Po vremeto na „sudiite“, dojde vremeto na carevite i tuka povtorno, Bog im dava na svoite prvi dvajca akteri proročka uloga što ja potvrduva porakata za progresijata na zloto kon konečnoto dobro, odnosno od noḱta, ili temninata, kon svetlinata. Vaka ovie dvajca maži, Saul i David, go prorokuvaat celokupniot proekt na planot na spasenieto podgotven za zemnite izbranici, odnosno dvete fazi ili dva posledovatelni sveti zaveti. Zabeležete go toa so mene, David stanuva car samo po smrtta na carot Saul, isto kako što smrtta na stariot večen zavet mu dozvoluva na Hristos da go vospostavi svojot nov zavet, svoeto vladeenje i svojata večna dominacija.

Veḱe ja spomenav ovaa tema, no ve potsetuvam deka zemskite monarhii nemaat božestven legitimitet bidejḱi Evreite go zamolija Boga da ima car „ kako drugite narodi “ na zemjata, „paganite“. Ova znači deka modelot na ovie kralevi e od tipot na satanski, a ne božestveni vrednosti. Kolku što za Boga kralot e nežen, smiren po srce, poln so samoodrekuvanje i sočuvstvo, pravejḱi se sebesi sluga na site, tolku kolku što ǵavolskiot e surov, gord, sebičen i preziren, i bara da mu služat site. Nepravedno ranet od negovoto otfrlanje od strana na svojot narod, Bog go odobri negovoto baranje i, za žal, mu dade car spored kriteriumite na ǵavolot i site negovi nepravdi. Ottogaš, za svojot narod Izrael, no samo za nego , kralskoto semejstvo go dobi svojot božestven legitimitet.

Govoreniot ili pišaniot zbor e sredstvo za razmena pomeǵu dvajca poedinci. Biblijata e Božji zbor vo smisla deka za da gi prenese svoite lekcii na svoite zemni suštestva, Bog sobral svedoštva diktirani ili inspirirani od svoite slugi; svedoštva sortirani, izbrani i grupirani od nego so tekot na vremeto. Ne treba da bideme iznenadeni koga ḱe ja zabeležime nesovršenosta na pravdata vospostavena na zemjata, bidejḱi otsečeni od Boga, luǵeto možat da ja utvrdat svojata pravda samo vrz osnova na bukvata na zakonot. Sega, Bog ni kažuva preku Isus deka „ bukvata ubiva, a duhot oživuva “, ova pismo. Svetite spisi na Biblijata zatoa možat da bidat samo „ svedoci “ kako što e navedeno vo Otkrovenie 11:3, no vo nikoj slučaj „sudii“. So toa što priznava deka bukvata na zakonot ne e sposobna da donese praveden sud, Bog otkriva vistina što se potpira isklučivo na božestvenata priroda na negovata ličnost. Samo toj može da donese praveden sud, bidejḱi negovata sposobnost da gi analizira tajnite misli na umovite na svoite suštestva mu ovozmožuva da gi znae motivite na onie što gi sudi, raboti skrieni i nepoznati za drugite suštestva. Zatoa, Biblijata samo ja dava osnovata za svedoštvata što se koristat za sudenje. Za vreme na „ iljada godini “ na nebesniot sud, izbranite svetci ḱe dobijat pristap do motivite na dušite što se sudat. So Isus Hristos, tie na toj način ḱe možat da donesat sovršen sud što e neophoden, bidejḱi konečnata presuda ja utvrduva dolžinata na vremeto na stradanje pretrpeno vo vtorata smrt. Ova znaenje za vistinskiot motiv na vinovnikot ni ovozmožuva podobro da ja razbereme Božjata milost kon Kain, prviot zemen ubiec. Spored edinstvenoto svedoštvo prezentirano vo pismoto vo Biblijata, Kain bil doveden do ljubomora od Božjiot izbor da go blagoslovi prinosot na Avel i da go prezira prinosot na Kain, bez vtoriot da ja znae pričinata za ovaa razlika, koja bila duhovna i sč ušte nepoznata. Taka stojat rabotite, životot e sostaven od bezbroj parametri i uslovi što samo Bog može da gi identifikuva i sudi svesno. Sepak, Biblijata ostanuva za luǵeto edinstvenata kniga što gi pretstavuva vo pisma osnovite na zakonot što gi sudi nivnite postapki, dodeka čeka nivnite tajni misli da bidat otkrieni na izbranite svetci na neboto. Sega ulogata na pismoto e da osudi ili sudi za postapkite. Zatoa, vo svojata Apokalipsa, Isus gi potsetuva luǵeto na važnosta na nivnite „ dela “ i retko zboruva za nivnata vera. Vo Jakov 2:17, apostol Jakov gi potsetuva luǵeto deka „ bez dela verata e mrtva “, potvrduvajḱi go isto taka ova mislenje, Isus zboruva samo za dobri ili loši „ dela “ generirani od verata. I za da bidat generirani od verata, ovie dela se isklučivo onie što Biblijata gi uči kako božestveni zakoni. Dobrite dela što gi ceni Katoličkata crkva ne se zemaat predvid, bidejḱi tie se dela od humanistički karakter i inspiracija.

Vo poslednite vreminja, Biblijata e celosno prezirana, a čovečkoto opštestvo pretstavuva misteriozen, globaliziran, lažen aspekt. Togaš zborot „ vistina “ što ja karakterizira Svetoto Pismo, zborot na živiot Bog, i poširoko, negoviot univerzalen globalen proekt, ja dobiva svojata celosna važnost. Bidejḱi prezirot kon ovaa edinstvena „ vistina “ go vodi čoveštvoto da se gradi vrz lagi vo site relaciski, profani, religiozni, politički ili ekonomski domeni.

Ovaa statija e napišana vo sabotata na 14 avgust 2021 godina, utre, 15 avgust, na golemi sobiri, žrtvite izmameni od lažnata religija ḱe oddadat počit na najuspešnata satanska mistifikacija vo nejzinata kariera, od nejzinoto koristenje na „ zmijata “ kako medium vo „ Edem “: nejzinoto pojavuvanje vo likot na „devicata Marija“. Vistinskata poveḱe ne bila devica, bidejḱi po Isus, taa rodila sinovi i ḱerki; braḱa i sestri na Isus. No, lagata umira teško i se sprotivstavuva duri i na najdobrite bibliski argumenti. Ne e važno, po ovoj 15 avgust, ova bes ḱe ima samo najmnogu osum proslavi za da go iritira Boga i da go razbudi negoviot praveden gnev koj ḱe padne vrz glavite na vinovnite . Da zabeležime deka vo ova javuvanje, decata bea izbrani za da ja potvrdat vizijata na „devicata“. Dali se tie tolku nevini kako što velat i tvrdat? Rodeni grešnici, nevinosta im se pripišuva pogrešno, no ne možat da bidat obvineti za součestvo. Vizijata što ja primile ovie deca bila mnogu realna, no ǵavolot e isto taka mnogu realen buntoven duh, a Isus Hristos mu posvetil mnogu od svoite zborovi za da gi predupredi svoite slugi za nego. Istorijata svedoči za negovata izmamnička zavodliva moḱ što gi vodi do „ vtora smrt “ nejzinite zavedeni i izmameni žrtvi. Obožavanjeto na ǵavolot preku papskata i Rimokatoličkata crkva e osudeno od Boga vo ovoj stih od Otkrovenie 13:4: „ I mu se poklonija na zmevot, zašto mu dade vlast na dzverot ; i mu se poklonija na dzverot, velejḱi: Koj e kako dzverot? Koj može da vojuva so nego? “ Vsušnost, samo po završuvanjeto na ova „ obožavanje “ na „dzverot “ što gi ograničuvalo i gi progonuvalo vistinskite svetci izbrani od Isus Hristos, vo vreme na tolerancija nametnata od okolnostite, ova obožuvanje bilo prodolženo so zavodlivite sredstva na javuvanjata na ǵavolskata „devica“; „ žena “ što ja zamenila „ zmijata “ otkako „ zmijata “ ja zavela „ ženata “ što go zavela nejziniot soprug. Principot ostanuva ist i sč ušte e efikasen.

 

Vreme e za konečen izbor

 

Ova proučuvanje na božestvenite otkrovenija završuva so analiza na knigata Bitie, koja ni otkri koj e Bog vo site negovi aspekti na karakterot. Tokmu vidovme kako toj e rešitelen vo svoeto baranje za poslušnost od svoite sozdanija, podložuvajḱi go Avram na vonreden test na verata koga imal rečisi sto godini; zatoa ova božestveno baranje poveḱe ne treba da se dokažuva.

Vo vremeto na posledniot izbor predložen od Boga od proletta 1843 godina, a potočno pobaran od 22 oktomvri 1844 godina, počituvanjeto na sabotata e pobarano od Boga kako dokaz za ljubovta što mu ja vozvratija negovite vistinski izbrani svetci. Univerzalnata duhovna sostojba e pretstavena vo forma na edno edinstveno prašanje koe e upateno do site členovi na religioznite organizacii, isklučivo hristijanski.

Prašanjeto što te ubiva ili te pravi da živeeš zasekogaš

Dali imperator, kral ili papa e ovlasten i ovlasten da gi menuva zborovite što gi izgovoril i napišal Bog, ili po negov diktat, kako što napravil Mojsej?

 

Otkako predvide sč, duri i ova prašanje, Isus go dade svojot odgovor odnapred, velejḱi vo Matej 5:17-18: „ Nemojte da mislite deka dojdov da go poništam Zakonot ili Prorocite. Ne dojdov da gi poništam, tuku da gi ispolnam. Zašto vistina vi velam, dodeka ne pominat neboto i zemjata, ni jota ni crtička nema da se promeni od Zakonot dodeka ne se zbidne sč . “ Istiot Isus, isto taka, objavi deka negovite zborovi ḱe nč sudat, vo Jovan 12:47-49: „ Ako nekoj gi čue Moite zborovi i ne gi pazi, Jas nema da go sudam; zašto ne dojdov da go sudam svetot, tuku da go spasam svetot. Koj Me otfrla i ne gi prima Moite zborovi, ima Koj da go sudi; slovoto što go kažav, toj ḱe go sudi vo posledniot den . Zašto ne zboruvav Sam od Sebe, tuku Otecot, Koj Me prati, Mi dade zapoved što da kažam i što da zboruvam. “

Ova e Božjeto razbiranje na negoviot zakon. No, Daniel 7:25 otkriva deka namerata da se „ promeni “ trebalo da se pojavi vo hristijanskata era, velejḱi za rimokatoličkoto papstvo: „ Toj ḱe zboruva zborovi protiv Sevišniot i ḱe gi mači svetiite na Sevišniot, i ḱe pomisli da gi promeni vreminjata i zakonite ; i svetiite ḱe bidat predadeni vo negovata raka za vreme, i vreminja, i polovina vreme. “ Sram što ḱe prestane i koj toj ḱe znae kako pravedno da go kazni spored stih 26 koj sledi: „ Togaš ḱe dojde sudot, i ḱe mu ja odzemat vlasta, i taa ḱe bide uništena i istrebena zasekogaš. “ Ovie proročki „ vreminja “ ili godini go najavuvaat negovoto progonuvačko vladeenje koe ḱe trae 1260 godini, od 538 do 1798 godina.

Ovoj „ presud “ se izvršuva vo nekolku fazi.

Prvata faza e podgotvitelna; toa e delo na odvojuvanje i osvetuvanje na „adventističkata“ vera vospostavena od Boga od proletta 1843 godina. Adventizmot e odvoen od katoličkata i protestantskata religija. Vo Otkrovenie, ovaa faza se odnesuva na epohite „ Sardi, Filadelfija i Laodikija “ vo Otkrovenie 3:1-7-14.

Vtorata faza e izvršna: „ negovata vlast ḱe bide odzemena “. Ova e slavnoto vraḱanje na Isus Hristos koe se očekuva za proletta 2030 godina. Adventističkite izbranici vleguvaat vo večnosta odvoeni od nedostojnite katolički, protestantski i adventistički buntovnici koi umiraat na zemjata. Dejstvoto se odviva na krajot od „ laodikiskata “ era od Otkrovenie 3:14.

Tretata faza e onaa na sudot na padnatite mrtvi, koj go sproveduvaat izbranite koi vlegle vo nebesnoto carstvo Božjo. Žrtvite stanuvaat sudii i oddelno , životot na sekoj od buntovnicite se sudi i se izrekuva konečna presuda proporcionalna na nivnata vina. Ovie kazni ja odreduvaat dolžinata na vremeto na „ mačenje “ što ḱe bide predizvikano od dejstvoto na nivnata „ vtora smrt “. Vo Otkrovenie, ovaa tema e predmet na Otkrovenie 4; 11:18 i 20:4; ova od Dan. 7:9-10.

Četvrto, na krajot od sedmiot milenium, golemata sabota za Boga i negovite izbranici vo Hristos, doaǵa izvršnata faza na presudite izrečeni od Hristos i negovite izbranici. Na zemjata na grevot kade što se voskresnati, osudenite buntovnici se uništeni, „ zasekogaš “, od „ ognot na „ vtora smrt .“ Vo Otkrovenie, ovoj izvršen sud ili „posleden sud“ e temata na Otkrovenie 20:11-15.

 

Vo vremeto na konečniot izbor, dve nepomirlivi religiozni koncepcii, bidejḱi se krajno sprotivstaveni edna na druga, se definitivno odvoeni . Hristovite izbranici go slušaat negoviot glas i se prilagoduvaat na negovite baranja na vremeto koga toj im se obraḱa i gi povikuva. Vo drugata pozicija se hristijanite koi gi sledat tradiciite religiozno vospostaveni so vekovi kako vistinata da e prašanje na vreme, a ne na inteligencija, rasuduvanje i svedoštvo. Ovie luǵe ne razbrale što pretstavuva „ noviot zavet “ objaven od prorokot Eremija vo Jer. 31:31 do 34: „ Ete, doaǵaat denovi, veli Gospod, koga ḱe sklučam nov zavet so domot Izrailev i so domot Judin, ne spored zavetot što go sklučiv so nivnite tatkovci vo denot koga gi zedov za raka za da gi izvedam od zemjata Egipetska, koj zavet go prekršija, iako bev nivni soprug, veli Gospod. No, ova e zavetot što ḱe go sklučam so domot Izrailev po tie denovi, veli Gospod: ḱe go stavam Mojot zakon vo niv i ḱe go napišam vo nivnite srca ; i ḱe bidam nivni Bog, a tie ḱe bidat Moj narod. Nikoj poveḱe nema da go uči svojot bližen, nitu svojot brat, velejḱi: „Poznajte go Gospoda!“ Zašto site ḱe Me poznavaat, od najmaliot do najgolemiot, veli Gospod. Zašto ḱe im go prostam bezzakonieto i poveḱe nema da se setam na nivniot grev . „Kako može Bog da uspee da „ pišuva vo srceto“?“ » na čovekot ljubovta kon negoviot svet zakon, nešto što normata na stariot zavet ne uspeala da go dobie? Odgovorot na ova prašanje, i edinstvenata razlika pomeǵu dvata zaveti, doaǵa vo aspektot na demonstracijata na božestvenata ljubov postignata so iskupitelnata smrt na zamenata Isus Hristos vo kogo toj se otelotvori i se otkri. Sega smrtta na Isus ne dojde za da stavi kraj na poslušnosta, tuku naprotiv, im dade na izbranite pričini da se pokažat ušte poposlušni na Boga sposoben da saka tolku silno. I koga toj go osvojuva srceto na čovekot, celta što ja bara Bog e postignata; toj dobiva izbran dostoen i dostoen da ja spodeli svojata večnost.

Poslednata poraka što Bog vi ja pretstavi vo ova delo e temata za odvojuvanje . Ova e vitalnata točka što ja pravi celata razlika pomeǵu izbraniot i povikaniot. Vo svojata normalna priroda, čovekot ne saka da bide voznemiren vo svoite naviki i vo svoite sfaḱanja za neštata. Sepak, ova narušuvanje e neophodno zatoa što, naviknat na vospostavenata laga, za da stane negov izbranik, čovekot mora da bide ottrgnat i prenasočen za da se prilagodi na vistinata što Bog mu ja pokažuva. Togaš e neophodno odvojuvanje od toa i od onie što Bog ne gi odobruva . Izbraniot mora da ja pokaže svojata sposobnost konkretno da gi dovede vo prašanje svoite idei, svoite naviki i svoite telesni vrski so suštestva čija sudbina nikogaš nema da bide večen život.

Za izbranite, religiozniot prioritet e vertikalen; celta e da se sozdade silna vrska so Sozdatelot Bog, duri i ako toa znači kompromis so čovečkite odnosi. Za padnatite, religijata e horizontalna; tie ja davaat prioritet na vrskata vospostavena so drugi luǵe, duri i ako toa znači kompromis so Boga.

 

Adventizam na sedmiot den: Razdelba, ime, istorija

 

Poslednite izbrani od hristijanskata vera se duhovno sobrani za da go formiraat Izrael od „ 12-te pleminja “ od Otk. 7. Nivniot izbor e izvršen preku serija testovi na verata vrz osnova na pokažaniot interes za proročkata reč koja vo Dan. 8:14 go objavuva datumot 1843 godina. Toa trebalo da go označi obnovuvanjeto od strana na Boga na hristijanstvoto, dotogaš pretstaveno od katoličkata vera od 538 godina i od protestantskata vera od vremeto na Reformacijata od 1170 godina. Stihot od Dan. 8:14 bil protolkuvan kako najavuvanje na slavnoto vraḱanje na Hristos, negovoto doaǵanje koe go predizvikalo negovoto „očekuvanje“, na latinski „adventus“ ottuka i imeto adventist koe bilo dadeno na iskustvoto i negovite sledbenici pomeǵu 1843 i 1844 godina. Navidum, ovaa poraka ne zboruvala za sabotata, tuku samo navidum, bidejḱi vraḱanjeto na Hristos ḱe go označi vlezot vo sedmiot milenium, odnosno golemata sabota prorečena, sekoja nedela, preku sabotata na sedmiot den: sabotata na Evreite. Nesvesni za ovaa vrska, prvite adventisti ja otkrile važnosta što Bog ě ja dava na sabotata duri po ova vreme na iskušenie. I koga ja razbrale, pionerite cvrsto ja poučuvale vistinata za sabotata, potsetuvana vo imeto na formiranata crkva, „na sedmiot den“. No, so tekot na vremeto, naslednicite na deloto poveḱe ne ě ja davale na sabotata važnosta što Bog ě ja dava, povrzuvajḱi ja nejzinata obvrska so vremeto na vraḱanjeto na Isus Hristos, namesto da ja povrzat so datumot 1843 godina, označen so proroštvoto na Daniel. Odložuvanjeto na takov fundamentalen božestven uslov beše greška čija posledica beše, vo 1994 godina, otfrlanjeto od strana na Bog na organizacijata i nejzinite členovi, koi toj gi predal na buntovničkiot tabor, koj veḱe bil osuden od nego od 1843 godina. Ova tažno iskustvo i ovoj neuspeh na poslednata oficijalna institucija na hristijanskata vera svedočat za ovaa nesposobnost na lažnoto hristijanstvo da ja prifati odvoenosta na čovečkite vrski . Nedostatokot na ljubov kon božestvenata vistina, a so toa i kon samiot Bog, e vo prašanje, i ova e krajnata lekcija vo istorijata na hristijanskata vera što možam da vi ja kažam, za da ve poučam i predupredam, vo imeto na Semoḱniot Bog, JahveH-Mihael-Isus-Hristos.

Konečno, sč ušte na istata tema, bidejḱi me čineše bolna duhovna odvoenost, ve potsetuvam na ovoj stih od Matej 10:37 i, bidejḱi stihovite što mu prethodat jasno go sumiraat odvojuvačkiot karakter na vistinskata hristijanska vera, gi spomenuvam site od stih 34 do stih 38:

„ Nemojte da mislite deka dojdov da donesam mir na zemjata. Ne dojdov da donesam mir, tuku meč. Zašto dojdov da razdelam čovek protiv tatko mu, i ḱerka protiv majka mu, i snaa protiv svekrva mu. I neprijateli na čovekot ḱe bidat negovite domašni. Koj go saka tatko mu ili majka mu poveḱe od mene, ne e dostoen za mene . I koj go saka sinot ili ḱerkata poveḱe od mene, ne e dostoen za mene. Koj ne go zeme svojot krst i ne me sledi, ne e dostoen za mene. “ Ovoj stih 37 go opravduva blagoslovot na Avraam; toj svedočeše deka go saka Boga poveḱe od svojot telesen sin. I potsetuvajḱi go eden adventistički brat na negovata dolžnost, citirajḱi mu go ovoj stih, našite patišta se razdelija i dobiv poseben blagoslov od Boga. Potoa me nareče fanatik od ovoj „brat“ i od toa iskustvo, toj go sledeše tradicionalniot adventistički pat. Onoj što me zapozna so adventizmot i pridobivkite od vegetarijanstvoto podocna počina od Alsejmerova bolest, dodeka jas sč ušte sum vo dobro zdravje, živ i aktiven vo služba na mojot Bog, na 77 godini, i ne se obraḱam nitu na lekari nitu na lekovi. Na Sozdatelot Bog i na negovite dragoceni soveti mu pripaǵa celata slava. Navistina!

Za da ja sumirame istorijata na adventizmot, mora da gi zapomnime slednite fakti. Pod ova ime „adventist“, Bog gi sobira svoite posledni svetci po dolga dominacija na katoličkata vera, koja religiozno ja legitimirala nedelata vospostavena pod nejzinoto pagansko ime „den na nepobedenoto sonce“ od Konstantin I na 7 mart 321 godina. No, prvite adventisti bile protestanti ili katolici koi pobožno ja počituvale nasledenata hristijanska nedela. Zatoa, tie bile izbrani od Boga spored nivnoto odnesuvanje, bidejḱi bile raduvani od vraḱanjeto na Isus Hristos, koe im bilo objaveno posledovatelno za proletta 1843 godina i 22 oktomvri 1844 godina. Duri po ovoj izbor im bila pretstavena svetlinata na sabotata. Isto taka, nivnite tolkuvanja na proroštvata na Daniel i Otkrovenie sodržele ogromni greški koi gi ispravam vo ova delo. Bez poznavanje na sabotata, pionerite ja izgradile teorijata za takanarečen „istražuvački“ sud , koj nikogaš ne možele da go dovedat vo prašanje; duri i otkako im bila dadena svetlinata na sabotata. Za onie koi ne znaat, ve potsetuvam deka spored ovaa teorija, od 1843 godina, pa potoa 1844 godina, na neboto Isus gi ispituva knigite na svedoštva za da gi izbere svoite posledni izbranici koi mora da bidat spaseni. Sepak, jasnata identifikacija na grevot vo nedelata dade precizno značenje na porakata od Dan. 8:14, duri i vo nejzinata lošo prevedena forma na „ čistenje na svetilišteto “. I ovoj loš prevod sozdade nerešlivi kontroverzii, bidejḱi ovoj izraz se odnesuvaše pred sč na ostvaruvanjeto preku iskupitelnata smrt na Isus Hristos spored Evr. 9:23: „ Zatoa beše potrebno, bidejḱi slikite na neštata na nebesata trebaše da se očistat so ovie raboti, samite nebesni nešta da se očistat so podobri žrtvi od ovie . “ Zašto Hristos ne vleze vo hram napraven od race, imitacija na vistinskiot, tuku vo samoto nebo, za da se javi sega pred Boga za nas .“ Taka, sč što trebaše da se očisti na neboto beše očisteno so smrtta na Isus Hristos: zatoa istražniot sud poveḱe nema logična smisla. Po smrtta i voskresenieto na Isus, nieden grev ili grešnik ne vleguva vo neboto za povtorno da go oskverni, bidejḱi Isus go isčisti svoeto nebesno dno so toa što gi izbrka Satana i negovite angelski sledbenici na zemjata, spored Otkrovenie 12:7 do 12 i osobeno stih 9: „ I beše isfrlen golemiot zmej, taa stara zmija, narečena ǵavol i satana, koja go zaveduva celiot svet; beše isfrlen na zemjata , i negovite angeli bea isfrleni so nego. “

Vtorata greška na oficijalniot adventizam, isto taka, proizleze od prvičnoto neznaenje za ulogata na sabotata i dobi golemo značenje mnogu podocna. Adventistite pogrešno go fokusiraa svoeto vnimanie na vremeto na posledniot, ultimativen test na verata, koj vsušnost ḱe se odnesuva samo na onie koi sč ušte ḱe bidat živi vo vremeto na vistinskoto vraḱanje na Isus Hristos. Osobeno, tie pogrešno mislea deka nedelata ḱe stane „ žig na dzverot “ samo vo vremeto na ovoj posleden test, i toa e ona što go objasnuva baranjeto prijatelstvo so onie koi ja praktikuvaat nedelata, prokolnata od Boga, vsušnost, od nejziniot početok. Dokazot što go davam e postoenjeto na „sedumte trubi“ od Otkrovenie 8, 9 i 11, od koi prvite šest gi predupreduvaat luǵeto po 321 godina, niz celata hristijanska era, za nivnoto praktikuvanje na grevot na nedelata osuden od Boga. Ona što Daniel 8:12 veḱe go otkril velejḱi: „ Vojskata beše izbavena so sekojdnevnata žrtva , poradi grevot ; rogot ja frli vistinata na zemja i uspea vo svoite potfati“. Ovoj „ grev “, praktikata na nedelata nasledena civilizirano od Konstantin I od 321 godina i religiozno opravdana od papskiot Rim od 538 godina, veḱe beše „ žigot na dzverot “ citiran vo Otk. 13:15; 14:9-11; 16:2. Vo 1995 godina, otkako manifestiraše otfrlanje na proročkata svetlina što ja predloživ pomeǵu 1982 i 1991 godina, oficijalniot adventizam napravi seriozna greška sklučuvajḱi sojuz so deklariranite i otkrieni neprijateli na Boga. Primerot na brojnite prekori što Bog gi upati kon drevniot Izrael za negovite sojuzi so Egipet, simbolična slika na tipičniot grev, vo ovaa akcija e celosno ignoriran; što ja pravi greškata na adventistite ušte pogolema.

Vsušnost, štom stanale svesni za ulogata na sabotata i važnosta što ě ja dava kako Bog Sozdatel, adventističkiot narod trebalo jasno da gi identifikuva svoite religiozni neprijateli i da se čuva od kakov bilo bratski sojuz so niv. Zašto, sabotata e „ pečat na živiot Bog “ od Otk. 7:2, odnosno kralskiot beleg na Bog Sozdatel, negoviot neprijatel, nedelata , možela da bide samo „ beleg na dzverot “ od Otk. 13:15.

Tuka potsetuvam deka pričinite za padot na oficijalniot institucionalen adventizam se poveḱekratni, no glavnata i najseriozna zagriženost e odbivanjeto na svetlinata frlena vrz vistinskiot prevod na Daniel 8:14 i prezirot pokažan kon sosema novoto objasnuvanje na Daniel 12 čija lekcija se sostoi vo istaknuvanje na božestvenata legitimnost na adventizmot na sedmiot den . Potoa doaǵa greškata što ne ja položile svojata nadež vo vraḱanjeto na Isus Hristos najaveno za 1994 godina; kako što pionerite na deloto go napravile vo 1843 i 1844 godina.

 

 

Glavnite Božji sudovi

 

Otkako Bog go sozdal zemjata i neboto, na šestiot den go smestuva čovekot na zemjata. I tokmu poradi neposlušnoto odnesuvanje na čoveštvoto, a so toa i poradi grevot, Bog posledovatelno ḱe go podloži, vo tekot na negovata sedum iljadigodišna istorija, na svoite brojni sudovi. Na sekoj od ovie sudovi, promenite se slučuvaat i se percepiraat na konkreten i vidliv način. Ekscesite što gi sledi čoveštvoto baraat ovie božestveni intervencii čija cel e da go vratat na patot na vistinata odobren od negoviot suveren sud.

 

Presudite na stariot zavet .

Prv sud: Bog go osuduva grevot napraven od Eva i Adam, koi se prokolnati i proterani od „ Edemskata gradina “.

Vtor sud: Bog go uništuva buntovničkoto čoveštvo so vodite na svetskiot „ potop “.

Tret sud : Bog gi oddeluva luǵeto po različni jazici otkako ja izgradile „ Vavilonskata kula “.

4-ti Sud: Bog sklučuva zavet so Avram, koj potoa stanuva Avraam. Vo toa vreme, Bog gi uništuva Sodom i Gomora, gradovite kade što se praktikuva ekstremen grev; omraznoto i gnasno „ znaenje “ .

5-ti sud : Bog go izbavuva Izrael od ropstvoto vo Egipet, Izrael stanuva slobodna i nezavisna nacija na koja Bog ě gi prezentira svoite zakoni.

6-ti sud : Vo tekot na 300 godini, pod negovo vodstvo i preku dejstvuvanjeto na 7 osloboditelni sudii, Bog go izbavuva Izrael od napadot na negovite neprijateli poradi grevot.

7-mi Sud: Na baranje na narodot, i za nivno prokletstvo, Bog e zamenet so zemnite carevi i nivnite dolgi dinastii (carevi na Juda i carevi na Izrael) .

Osma presuda: Izrael e deportiran vo Vavilon.

9-ti Sud: Izrael go otfrla božestveniot „Mesija“ Isus – Kraj na stariot zavet. Noviot zavet započnuva vrz sovršeni doktrinarni temeli.

10-ti Sud: Nacionalnata država Izrael e uništena od Rimjanite vo 70 godina .

 

Presudite na noviot zavet .

Tie se spomenati vo Otkrovenieto preku „ sedumte trubi “.

Prva presuda: Varvarski invazii po 321 godina pomeǵu 395 i 538 godina .

Vtora presuda: Vospostavuvanje na dominantniot papski religiozen režim vo 538 godina.

3-ti sud : religioznite vojni: tie gi sprotivstavuvaat katolicite protiv reformiračkite protestanti koi ne se odobreni od Boga: „ licemerite “ od Dan. 11:34.

Četvrtiot sud: Francuskiot revolucioneren ateizam ja soboruva monarhijata i go završuva rimokatoličkiot despotizam .

5-ta presuda: 1843-1844 i 1994 godina.

– Početokot: Dekretot od Daniel 8:14 stapuva na sila – toj bara završuvanje na deloto prezemeno od Reformacijata ušte od Piter Valdo, sovršeniot primer, od 1170 godina. Protestantskata vera paǵa i adventizmot se raǵa pobedonosno: Religioznata praktika na rimskata nedela e osudena, a onaa na sabotata e opravdana i barana od Boga vo Isus Hristos od 1843 godina. Deloto na reformata e taka završeno i završeno.

– Kraj: „ povratena “ od Isus, taa počina institucionalno vo 1994 godina, vo soglasnost so porakata upatena do „ Laodikeja “. Božjiot sud započna so nejzinoto semejstvo podloženo na fatalen test na proročkata vera. Neodobrena, poranešnata izbrana se prikluči na taborot na katoličkite i protestantskite buntovnici.

6-ti Sud: „ 6-tata truba “ se ispolnuva vo forma na Treta svetska vojna, ovoj pat nuklearna, opišana vo Dan. 11:40-45. Preživeanite ja organiziraat konečnata univerzalna vlada i go pravat odmorot vo prviot den zadolžitelen so dekret. Kako rezultat na toa, odmorot vo sabotata na sedmiot den e zabranet, prvično zabranet spored socijalni sankcii, a konečno kazneto so smrt so nov dekret.

7-mi Sud: Pred vremeto na sedumte posledni nevolji opišani vo Otkrovenie 16, vo proletta 2030 godina, slavnoto vraḱanje na Hristos stava kraj na prisustvoto na čovečkata civilizacija na zemjata. Čoveštvoto e istrebeno. Samo Satanata ḱe ostane zatvoren na pustata zemja, „bezdnata“ od Otkrovenie 20, „ iljada godini “.

8-mi Sud: Zemeni na neboto od Isus Hristos, Negovite izbranici prodolžuvaat da im sudat na zlite mrtvi. Ova e sudot citiran vo Otkrovenie 11:18.

9-ti Sud: Strašniot sud; zlite mrtvi se voskresnuvaat za da se podložat na normata na „ vtorata smrt “ poradi „ognenoto ezero “ koe ja pokriva zemjata i gi uništuva so niv site tragi od delata predizvikani od grevot.

10-ti Sud : Oskvernetite zemja i nebesa se obnoveni i proslaveni. Dobredojde na izbranite vo novoto večno carstvo Božjo!

 

Božestveno od A do Š, od Alef do Tav, od alfa do omega

Biblijata nema ništo zaedničko so drugite knigi napišani od čovečki suštestva osven nejziniot vizuelen površinski aspekt. Bidejḱi vo realnosta, nie ja gledame samo nejzinata površina, koja ja čitame spored konvenciite za pišuvanje specifični za jazicite hebrejski i grčki , vo koi originalnite tekstovi ni se preneseni. No, pri pišuvanjeto na Biblijata, Mojsej koristel arhaičen hebrejski jazik čii bukvi od azbukata bile različni od denešnite bukvi, tie bile zameneti bukva po bukva za vreme na progonstvoto vo Vavilon, bez da predizvikaat nikakvi problemi. No, bukvite bile zalepeni edna do druga bez rastojanie meǵu zborovite, što ne go olesnuvalo čitanjeto. No, zad ovoj nedostatok leži prednosta na formiranje različni zborovi vo zavisnost od izborot na bukvata izbrana za da go označi nejziniot početok. Ova e možno i e dokažano, što dokažuva deka Biblijata e navistina daleku nad možnostite na čovečkata imaginacija i dostignuvanje. Samo mislata i seḱavanjeto na neograničeniot Tvorec Bog moželo da zamisli takvo delo. Zašto ova nabljuduvanje na poveḱekratni čitanja na Biblijata otkriva deka sekoj zbor što se pojavuva vo nea bil izbran i inspiriran od Boga za različnite pisateli na negovite knigi niz vremeto sč do poslednata, negovoto Otkrovenie ili Apokalipsa.

Okolu 1890 godina, ruskiot matematičar, Ivan Panin, go demonstriral postoenjeto na brojčeni figuri vo različni aspekti na konstrukcijata na bibliskite tekstovi. Za hebrejskiot i grčkiot jazik e zaedničko faktot deka bukvite od nivnite azbuki se koristat i kako brojki i broevi. Demonstraciite napraveni od Ivan Panin značitelno ja zgolemija vinata kaj luǵeto koi ne ja sfaḱaat seriozno Božjata Biblija. Zašto, ako ovie otkritija nemaat nikakvo vlijanie vrz toa luǵeto da bidat sposobni da go sakaat Boga, tie sepak ja otstranuvaat sekoja legitimnost od niv da ne veruvaat vo negovoto postoenje. Ivan Panin pokaža kako brojot „sedum“ e seprisuten vo celata konstrukcija na Biblijata, a osobeno vo nejziniot prv stih, vo Bitie 1:1. Otkako samiot pokažav deka sedmiot den, sabotata, e „ pečat na živiot Bog “ od Otkrovenie 7:2, ova delo samo gi potvrduva dokazite otkrieni od ovoj brilijanten matematičar koj im ponudi na naučnicite koi baraat mnogu, od negovoto i našeto vreme, neosporen naučen dokaz.

Od vremeto na Ivan Panin, sovremenoto kompjuterstvo gi analiziralo 304.805-te znaci na bukvite što go sočinuvaat Svetoto pismo na edinstveniot star sojuz, a softverot nudi bezbroj različni čitanja so postavuvanje na sekoja bukva na ogromna šahovska tabla čii možnosti za usoglasuvanje započnuvaat so edna horizontalna linija od 304.805 bukvi, sč dodeka konečno ne se dobie edna vertikalna linija od ovie 304.805 bukvi; a pomeǵu ovie dve ekstremni usoglasuvanja site bezbrojni sredni kombinacii. Otkrivame poraki što se odnesuvaat na zemniot svet, negovite meǵunarodni nastani i iminjata na antičkite i sovremenite luǵe, a možnostite se ogromni zatoa što edinstveniot imperativ e da se održi identičen prostor (od 1 do n…) pomeǵu sekoja bukva od formiranite zborovi. Pokraj horizontalnite i vertikalnite usoglasuvanja, postoi i mnoštvo kosi usoglasuvanja, od gore do dolu i od dolu do gore, od desno kon levo i od levo kon desno.

Zatoa, koristejḱi ja slikata na okeanot, potvrduvam deka našeto znaenje za Biblijata e na nivo na nejzinata površina. Ona što bilo skrieno ḱe im bide otkrieno na izbranite za vreme na večnosta vo koja treba da vlezat. I Bog povtorno ḱe gi vooduševi svoite sakani so svojata ogromna, neograničena moḱ.

Ovie bleskavi demonstracii, za žal, ne se sposobni da gi promenat srcata na čovečkite suštestva taka što tie ḱe go zasakaat Boga „ so seto svoe srce, so seta svoja duša, so seta svoja sila, so siot svoj um “ (Vtor. 6:5; Mat. 22:37); spored negovoto pravedno baranje. Zemnoto iskustvo ḱe go dokaže toa, prekorite, ukorite i kaznite ne gi menuvaat luǵeto, zatoa, spasonosniot plan na Boga počiva ušte od početokot na slobodniot život na ovoj stih: „ sovršenata ljubov go izgonuva stravot “ (1 Jovanovo 4:18). Izborot na izbranite počiva na nivnata demonstracija na sovršena ljubov kon Boga, nivniot nebesen Tatko. Vo ovaa „ sovršena ljubov “, poveḱe nema potreba od zakon ili zapovedi, a prviot što go razbral ova beše stariot Enoh, koj mu ja pokaža na Boga svojata ljubov „odejḱi so “ nego, vnimavajḱi da ne napravi ništo što ḱe go naluti. Zašto da se pokoruvaš znači da se saka, a da se saka znači da se pokoruvaš za da mu se dade zadovolstvo i radost na sakaniot. Vo svojata božestvena sovršenost, Isus dojde za vozvrat da ja potvrdi ovaa lekcija za „ vistinska “ ljubov po prvite čovečki modeli, Avraam, Mojsej, Ilija, Daniel, Jov i mnogu drugi čii iminja se poznati samo na Boga.

 

 

Deformacii poradi vremeto

Ne postoi nitu eden jazik na zemjata što ne pretrpel evolucii i transformacii predizvikani od perverzniot duh na čoveštvoto. I vo ova prašanje, hebrejskiot ne ja izbegnal ovaa čovečka perverzija, taka što hebrejskiot tekst što go smetame za originalen veḱe ne e ništo poveḱe od originalot na spisite na Mojsej vo delumno iskrivena sostojba. Go dolžam ova otkritie na deloto na Ivan Panin i na faktot deka vo verzijata na hebrejskiot tekst što toj go koristel vo 1890 godina, vo Bitie 1:1, toj go digitalizira zborot Bog so hebrejskiot termin „elohim“. Na hebrejski, „elohim“ e množina od „eloha“ što znači bog vo ednina. Postoi i treta forma: „El“. Se koristi za povrzuvanje na zborot Bog so iminja: Daniel; Samuil; Vetil; itn. Ovie termini što go označuvaat vistinskiot Bog dobivaat golema bukva vo našite prevodi za da ja označat razlikata pomeǵu vistinskiot Bog i lažnite paganski bogovi na luǵeto.

Biblijata pravilno i uporno go naglasuva faktot deka Bog e „eden“, što go pravi „eloha“, edinstveniot vistinski „eloha“. Zatoa, pripišuvajḱi si go zborot „elohim“ vo množina, vo Bitie 1 i na drugi mesta, Bog ni ispraḱa poraka so koja so pravo tvrdi deka veḱe e Tatko na mnoštvo životi što prethodat na sozdavanjeto na našiot zemen sistem ili dimenzija, i na site životi što ḱe se pojavat na zemjata. Ovie veḱe sozdadeni nebesni životi veḱe bile podeleni od grevot što se pojavil vo negovoto prvo slobodno suštestvo. Označuvajḱi se sebesi so zborot „elohim“, tvorecot Bog ja potvrduva svojata vlast nad sč što živee i e rodeno od nego. Vo ovoj kapacitet toj podocna, vo Isus Hristos, ḱe može da gi nosi grevovite na mnoštvoto svoi izbrani i da spasi, samo so svojata iskupitelna smrt, mnoštvo čovečki životi. Zborot „elohim“, množina, zatoa go označuva Boga vo negovata kreativna moḱ na sč što živee. Ovoj termin, isto taka, gi prorokuva poveḱekratnite ulogi što toj ḱe gi igra vo svojot plan na spasenie vo koj toj veḱe e prvenstveno i posledovatelno, „ Tatko, Sin i Sveti Duh “ koj ḱe dejstvuva po krštevanjeto za da gi pročisti i osveti životite na svoite izbranici. Ovaa množina se odnesuva i na različnite iminja što Bog ḱe gi nosi: Mihail za svoite angeli; Isus Hristos za svoite čovečki izbranici otkupeni so negovata krv.

Kako primer za deformaciite predizvikani od čovečkata perverzija, go davam onoj na glagolot „da blagoslovi“, izrazen na hebrejski so korenot „brq“, i čij izbor na samoglaski na krajot ḱe se prevede kako „da blagoslovi“ ili „da prokolne“. Ovaa perverzna deformacija go iskrivuva značenjeto na porakata vo vrska so Jov, na kogo negovata sopruga vsušnost mu veli: „ blagoslovi go Boga i umri “, a ne „ prokolni go Boga i umri “, kako što predlagaat preveduvačite. Drug primer za podmolna perverzna promena, vo francuskiot jazik izrazot „sigurno“, koj prvično značel na odreden i apsoluten način, vo čovečkata misla go dobil značenjeto na „možebi“, što e sosema sprotivno. I ovoj posleden primer zaslužuva da se citira bidejḱi ḱe dobie važnost i ḱe ima seriozni posledici. Vo rečnikot „petit Larousse“, zabeležav promena vo vrska so definicijata na zborot „nedela“. Pretstaven kako prv den od nedelata vo verzijata od 1980 godina, toj stana sedmi den vo verzijata od slednata godina. Decata na Bogot na vistinata zatoa mora da bidat pretpazlivi kon evolutivnite konvencii utvrdeni od luǵeto, bidejḱi, za razlika od niv, golemiot tvorec Bog ne se menuva i negovite vrednosti ne variraat, isto kako redot na neštata i vremeto što go vospostavil od negovoto osnovanje na svetot.

Zlite dela na čoveštvoto vlijaele duri i na hebrejskiot tekst na Biblijata, kade što samoglaskite se nepravedno pripišuvaat bez posledici za spasenieto, no za da ja zaštiti negovata oficijalna verzija, Bog podgotvil, preku numeričkiot metod, sredstva za identifikacija na vistinskiot tekst od lažniot. Ova ḱe ni ovozmoži da go potvrdime i potvrdime postoenjeto na brojni numerički brojki koi ja karakteriziraat samo avtentičnata bibliska verzija, na hebrejski kako i na grčki čii znaci ne se modificirani od 2 vek p.n.e.

 

Duhot ja obnovuva vistinata za opravduvanjeto preku vera (preku negovata vera)

 

Tokmu gi spomenav iskrivuvanjata na bibliskiot tekst; raboti poradi poveḱekratnite preveduvači na originalnite spisi. Za da go prosvetli svojot narod vo poslednite vreminja, Duhot na vistinata ja obnovuva svojata vistina, nasočuvajḱi gi umovite na svoite izbrani kon tekstovite kade što sč ušte ostanuvaat značajni iskrivuvanja. Ova e ona što štotuku beše postignato na ovaa sabota, 4 septemvri 2021 godina, do toj stepen što go narekov „kristalna sabota“. Izborot na temata što treba da se izučuva ě go prepuštiv na edna sestra od Ruanda so koja go spodeluvame onlajn tekot na našite saboti. Taa predloži „opravduvanje preku vera“. Studijata ni donese navistina važni otkritija što go pravat razbiranjeto na ovaa tema mnogu jasno.

Vo Biblijata, vo 1. Pet. 1:7, Duhot ja simbolizira verata preku pročisteno zlato: „ za da se pokaže deka iskušenieto na vašata vera, koe e poskapoceno od zlatoto što propaǵa, iako se ispituva so ogan, ḱe se najde za pofalba, slava i čest pri otkrovenieto na Isusa Hrista .“ Od ovaa sporedba veḱe razbirame deka verata, vistinskata vera, e isklučitelno retka rabota; kamčinja i kamenja se naoǵaat nasekade, što ne e slučaj so zlatoto.

Potoa, od stih do stih, prvo naučivme deka: „ bez vera e nevozmožno da mu se ugodi na Boga “, spored Evr. 11:6: „ A bez vera e nevozmožno da mu se ugodi; zašto onoj što doaǵa kaj Boga mora da veruva deka toj postoi i deka e nagraduvač na onie što vredno go baraat. “ Dve učenja se povrzani so verata: veruvanjeto vo negovoto postoenje, no i sigurnosta deka toj gi blagoslovuva „ onie što iskreno go baraat“, važen detalj za koj ne može da se izmami. I bidejḱi celta na verata e da mu se ugodi, izbraniot ḱe odgovori na Božjata ljubov so počituvanje na site negovi uredbi i zapovedi što gi pretstavuva vo samoto ime na negovata ljubov kon svoite sozdanija. Plodot na ovaa vrska na ljubovta, koja gi obedinuva kako magnet onie što se sakaat edni so drugi i go sakaat Boga vo Hrista, ni e pretstaven vo poznatoto učenje citirano vo 1 Kor. 13 koe ja opišuva vistinskata ljubov što mu se dopaǵa na Boga. Po ova čitanje, pomisliv na ne pomalku poznatata poraka dadena vo Avakum 2:4: „... pravednikot ḱe živee preku svojata vera .“ No, vo ovoj stih, prevodot predložen od Luj Segond ni kažuva: „ Ete, negovata duša e vozvišena, ne e ispravna vo nego; no pravednikot ḱe živee od svojata vera “. Dolgo vreme, ovoj stih mi postavuvaše problem što ne se obidov da go rešam. Kako može čovek „ naduen “ od gordost da bide ocenet kako „ praveden “ od Boga? Onoj koj, spored Izreki 3:34, Jakov 4:6 i 1 Petrovo 5:5, „ se sprotivstavuva na gordelivite, a na smirenite im dava blagodat “? Rešenieto se pojavi so naoǵanje vo hebrejskiot tekst na zborot „ nevernik “ namesto zborot „ naduen “ citiran vo Segond i so iznenaduvanje go pronajdovme, vo „katoličkata“ verzija na Viguru, dobriot i tolku logičen prevod što ja pravi porakata na Duhot sovršeno jasna. Zašto, vsušnost, Duhot go inspirira Avakum so poraka vo stil veḱe inspiriran od carot Solomon vo forma na negovite pogovorki vo koi toj postavuva parametri na apsolutni sprotivnosti; tuka, vo Avakum, „ neverie “ i „ vera “. I spored Viguru i latinskata Vulgata, osnovata na negoviot prevod, stihot glasi vaka: „ Ete, onoj koj ne veruva nema da ima (a) vistinska duša vo sebe; tuku pravednikot ḱe živee spored svojata vera “ . Pripišuvajḱi gi dvata dela od stihot na istata tema, Luj Segon ja iskrivuva porakata na Duhot i negovite čitateli se sprečeni da ja razberat vistinskata poraka dadena od Boga. Otkako go popravi ova, sega ḱe otkrieme kako Avakum točno gi opišuva „adventističkite“ iskušenija od 1843-1844, 1994 godina, i konečniot datum vo vrska so vistinskoto konečno vraḱanje na Hristos, proletta 2030 godina. Vsušnost, ovaa neodamnešna nova svetlina što go odreduva vraḱanjeto na Hristos za 2030 godina ni ovozmožuva podobro da gi razbereme i potvrdime posledovatelnite adventistički iskustva veḱe potvrdeni, vo Otk. 10:6-7, so izrazot: „ nema da ima poveḱe odložuvanje ... no tajnata Božja ḱe se ispolni “. Za ovaa demonstracija, go zemam tekstot od Avakum 2 od negoviot početok, prošarajḱi gi objasnuvačkite komentari.

Verzijata na L.Segond e izmeneta od mene

Stih 1: „ Ḱe stojam na straža i ḱe stojam na kulata; ḱe bdeam, za da vidam što ḱe mi kaže Jahveh i što ḱe odgovoram vo mojot argument. “

Istaknete go stavot na „čekanje“ na prorokot što ḱe go karakterizira adventističkiot test, Duhot ni kažuva vo porakata od Dan. 12:12: „ Blažen e onoj što čeka do 1335 dena “. Za da razbereme, značenjeto na ovoj „ argument “ ni e dadeno vo prethodnoto poglavje kade što problemot što go pokrenuva Avakum e prodolžuvanjeto na prosperitetot na zlite na zemjata: „ Zatoa ḱe ja isprazni svojata mreža i ḱe gi ubie narodite zasekogaš, bez štedenje? “ (Avakum 1:17). Vo ova razmisluvanje i isprašuvanje, Avakum go prikažuva odnesuvanjeto na site luǵe koi go pravat istoto nabljuduvanje do krajot na svetot. Isto taka, Bog ḱe go prezentira svojot odgovor so proročki predlog za temata za vraḱanjeto na Isus Hristos, što definitivno ḱe stavi kraj na dominacijata na zlite, prezritelnite, nevernite, nevernite i buntovnite.

Stih 2: „ Mi dojde slovoto Gospodovo i mi reče: Napiši go proroštvoto, vreži go na ploči, za da može lesno da se čita. “

Pomeǵu 1831 i 1844 godina, Vilijam Miler prezentiraše tabeli vo koi gi sumiraše negovite najavi što go prorokuvaa vraḱanjeto na Isus Hristos prvo za proletta 1843 godina, a potoa za esenta 1844 godina. Pomeǵu 1982 i 1994 godina, jas isto taka predloživ i sč ušte im predlagam na adventistite i na drugite luǵe, na četiri tabeli, rezime na novite proročki svetla inspirirani od Gospodarot na vistinata za našeto „ krajno vreme “. Ako vistinskite posledici povrzani so ovoj test od 1994 godina bea razbrani duri po odredenoto vreme, kako što beše slučajot vo 1844 godina, datumot i negovoto presmetuvanje do den-denes se potvrdeni od Duhot na živiot Bog.

Stih 3: „ Zašto ova e proroštvo čie vreme e veḱe odredeno “ .

Ova vreme odredeno od Boga e otkrieno od 2018 godina. So ogled na datumot na vraḱanjeto na Isus Hristos, ova odredeno vreme e proletta 2030 godina.

„ Taa odi kon svojot kraj i nema da laže; “

Vraḱanjeto na pobedonosniot Hristos ḱe se ispolni vo svoe vreme, a proroštvoto što go najavuva „ nema da laže “. Isus Hristos ḱe se vrati so sigurnost naprolet 2030 godina.

„ Ako se odloži, počekaj go, bidejḱi sigurno ḱe se sluči. “

Ako datumot e odreden od Boga, za nego, vistinskoto vraḱanje na Hristos ḱe se ostvari vo ovoj fiksen čas što samo toj go znael do 2018 godina. Predloženoto odložuvanje, „ ako se odloži “, zatoa može da se odnesuva samo na luǵeto, bidejḱi Bog go zadržuva pravoto da koristi lažni najavi za vraḱanjeto na Isus Hristos, što ḱe mu ovozmoži da ja testira, posledovatelno, vo 1843, 1844, 1994 godina i do našeto posledno vreme, verata na hristijanite koi go baraat negovoto spasenie, što mu ovozmožuva da gi izbere svoite izbranici. Ovie lažni očekuvani najavi za vraḱanjeto na Isus Hristos se koristat od Boga, za da se oddelat do krajot na svetot „ dobroto zrno od plevata, ovcite od kozite “, vernite od nevernite, „ vernicite od nevernicite “, izbranite od padnatite.

Stihot go potvrduva adventističkiot parametar na „ očekuvanje “, koj ostanuva opisen element na podocnežnite svetci izdvoeni i zapečateni so praktikata na vistinskiot sedmi den - sabotata, od esenta 1844 godina, krajot na vtoroto adventističko sudenje. Vo ovoj stih, Duhot go naglasuva poimot na sigurnost što go karakterizira ova vraḱanje na Hristos, pobedonosen, osloboditel i odmazdnik.

Verzija na Viguro

Stih 4: „ Ete, onoj što ne veruva, nema da ima pravedna duša vo sebe; tuku pravednikot ḱe živee od svojata vera . “

Ovaa poraka ja otkriva presudata što Bog ja donesuva vrz luǵeto podloženi na četirite adventistički testovi povrzani so datumite 1843, 1844, 1994 i 2030 godina. Božjata presuda e ostra vo sekoja od epohite. Preku proročki objavi, Bog gi razotkriva „ licemernite “ hristijani koi ja otkrivaat svojata „ neverna “ priroda , prezirajḱi gi proročkite objavi na negovite izbrani glasnici, odnosno negovite proroci. Vo apsolutna sprotivnost, izbraniot mu oddava slava na Boga so toa što gi prima negovite proročki poraki i gi počituva novite direktivi što tie gi otkrivaat. Ovaa poslušnost, oceneta od Boga kako „ prifatliva “, vo isto vreme e oceneta kako dostojna za održuvanje na pravednosta pripišana vo imeto na Isus Hristos.

Samo ovaa poslušna vera „od ljubov“ kon Boga se smeta za dostojna da vleze vo idnata večnost. Samo onoj kogo krvta Hristova go mie od negovite grevovi e spasen „ preku svojata vera“. „Bidejḱi odgovorot na verata e ličen , zatoa Isus gi adresira svoite poraki, poedinečno , do svoite izbrani, na primer: Mat. 24:13: „ No , koj ḱe istrae do kraj, ḱe bide „ spasen “. Verata može da stane kolektivna ako ispolnuva eden edinstven standard. No, vnimavajte! Čovečkite tvrdenja se pogrešni, bidejḱi samo Isus odlučuva koj ḱe bide spasen ili izguben spored negoviot sud za verata što ja pokažuvaat kandidatite što sakaat da vlezat vo rajot.

Nakratko, vo ovie stihovi od Avakum, Duhot ja otkriva i potvrduva bliskata i nerazdelna vrska pomeǵu „ verata “ i „ delata “ što gi generira; nešto što veḱe go pokrenal apostol Jakov (Jak. 2:17: „ Taka i verata, ako nema dela, e mrtva sama po sebe .“); što implicira faktot deka od početokot na evangelizacijata, temata za verata bila pogrešno razbrana i pogrešno protolkuvana. Nekoi, kako denes , samo go pridavale aspektot na veruvanjeto na nea, ignorirajḱi go svedoštvoto na delata što ě ja davaat nejzinata vrednost i nejziniot život. Odnesuvanjeto na luǵeto, na koi Bog im gi objavuva svoite najavi za vraḱanjeto na Isus Hristos, ja otkriva vistinskata priroda na nivnata vera. I vo vremeto koga Bog ja izleva svojata golema svetlina vrz svoite posledni slugi, poveḱe nema nikakvo izgovor za onie koi ne gi razbiraat novite baranja utvrdeni od Boga od 1843 godina. Spasenieto po blagodat prodolžuva, no od toj datum, toa im koristi samo na izbranite izbrani od Isus Hristos, preku svedoštvoto na vistinskite demonstracii na ljubovta što mu ja davaat. Na početokot, sabotata beše znak na ovoj božestven blagoslov, no od 1844 godina, taa nikogaš ne se promenila. dovolna sama po sebe, bidejḱi ljubovta kon negovata proročka vistina, otkriena pomeǵu 1843 i do 2030 godina, otsekogaš bila potrebna od Boga. Vsušnost, novite svetla primeni od 2018 godina imaat tesna vrska so sedmiot den, sabotata, koja stana proročka slika na sedmiot milenium, koj ḱe započne so vraḱanjeto na Isus Hristos vo proletta 2030 godina. Od 2018 godina, „opravduvanjeto so vera“ e konkretizirano i im koristi na povikanite koi stanuvaat izbrani preku manifestiranje na nivnata ljubov kon Boga i site negovi stari i novi svetla otkrieni vo imeto na Isus Hristos, kako što se uči vo Matej 13:52: „ I im reče: Zatoa sekoj knižnik, koj e upaten vo rabotite što se odnesuvaat na carstvoto nebesno, e kako domaḱin koj iznesuva od svoeto sokrovište novi i stari raboti .“ Onoj što go saka Boga ne može a da ne saka da gi otkriva negovite planovi i tajni koi dolgo vreme ostanale skrieni i nepoznati za luǵeto.

 

 Avakum i prvoto doaǵanje na Mesijata

Ova proroštvo se ispolnilo i za evrejskiot narod Izrael, na kogo mu go najavilo prvoto doaǵanje na Mesijata. Vremeto na ova doaǵanje bilo utvrdeno i objaveno vo Dan. 9:25. Klučot za negovoto presmetuvanje bil pronajden vo knigata Ezra, poglavje 7. Se slučilo Evreite da ja klasificiraat knigata Daniel meǵu istoriskite knigi, i taa ě prethodela na knigata Ezra. No, na ovoj način nejzinata proročka uloga bila namalena i pomalku vidliva za čitatelot. Isus bil prviot prorok koj go privleče vnimanieto na svoite apostoli i učenici kon proroštvata na Daniel.

Najavenoto odložuvanje, „ ako se odložuva, počekajte “, isto taka imaše svoe ispolnuvanje, bidejḱi Evreite čekaa odmazdoljubiv mesija i osloboditel na Rimjanite, potpirajḱi se na Isaija 61 kade što Duhot veli za Hristos vo stih 1: „ Duhot Gospodov Jahve e vrz mene, zašto Jahve me pomaza da im donesam dobra vest na krotkite; me isprati da gi lekuvam skršenite srca, da im objavam sloboda na zarobenicite i osloboduvanje na zatvorenicite; “. Vo stih 2, Duhot precizira: „ Da ja objavam godinata na blagodatta Jahve i denot na odmazdata na našiot Bog ; da gi utešam site što taguvaat; “. Evreite ne znaeja deka pomeǵu „godinata na blagodatta “ i „denot na odmazdata “, ḱe treba da pominat ušte 2.000 godini za da se vodat luǵeto do vraḱanjeto na Hristos, pobednički, osloboditel i odmazdnik, spored Isaija 61:2. Ovaa lekcija jasno se gleda vo svedoštvoto citirano vo Luka 4:16-21: „ I dojde vo Nazaret, kade što beše odgledan; i, kako što beše običaj, vleze vo sinagogata vo saboten den. I stana da čita, i mu ja dadoa knigata na prorokot Isaija. I otkako ja otvori, go najde mestoto kade što beše napišano: „Duhot Gospodov e vrz Mene, zašto Me pomaza da im propovedam dobra vest na siromašnite; Me prati da gi lekuvam skršenite srca, da im propovedam sloboda na zarobenicite i vraḱanje na vidot na slepite, da gi puštam na sloboda ranetite, da ja propovedam blagoprijatnata godina Gospodova.“ Potoa go zavitka svitokot, mu go dade na slugata i sedna. “ So zapiranjeto na čitanjeto ovde, toj potvrdi deka negovoto prvo doaǵanje se odnesuva samo na ovaa „ godina na blagodat “ objavena od prorokot Isaija. Stih 21 prodolžuva, velejḱi: „ Očite na site vo sinagogata bea vpereni vo Nego. Potoa počna da im zboruva: „Denes ova Pismo se ispolni vo vašite uši.“ „Ignoriraniot i nepročitan „ den na odmazda “ beše postaven od Boga za proletta 2030 godina, za negovoto vtoro doaǵanje, ovoj pat vo seta svoja božestvena moḱ. No, pred ova vraḱanje, proroštvoto na Avakum trebaše da se ispolni „ neodamna “, preku „adventističkite“ iskušenija od 1843-1844 i 1994 godina, kako što štotuku vidovme.“ 

Konečnoto posvetuvanje

 

Sooči se so vistinata

Vo proletta 2021 godina, početokot na božestvenata godina, bogatoto, no lažno hristijansko zapadno čoveštvo štotuku ja pokaža svojata podgotvenost da gi začuva životite na starite lica, duri i po cena na nacionalna ekonomska propast. Zatoa Bog ḱe go predade na Tretata svetska vojna, koja ḱe odzeme mnoštvo životi na luǵe od site vozrasti, znaejḱi deka nema lek ili vakcina protiv ovaa vtora božestvena kazna. Pred nas, za 8 godini, ḱe bide 6000 godina na zemnoto sozdavanje čij kraj ḱe bide obeležan so vraḱanjeto na Isus Hristos. Triumfalen i pobednički, toj ḱe gi vodi svoite iskupeni, svoite živi izbranici i onie što ḱe gi voskresne, vo svoeto nebesno carstvo i ḱe go uništi celiot čovečki život na zemjata, na koj ḱe go ostavi sam, izoliran vo temnina, buntovniot angel na početokot, Satana, ǵavolot.

Verata vo principot na 6000 godini e od suštinsko značenje za prifaḱanje na ovaa programa. Preciznite presmetki vrz osnova na brojkite dadeni vo Biblijata bea onevozmoženi poradi „nejasnost“ vo vrska so datumot na raǵanjeto na Avraam (edinstven datum za trite sina na Tara: Bitie 11:26). No, redosledot na čovečkite generacii od Adam do vraḱanjeto na Hristos go potvrduva približuvanjeto kon ovaa brojka 6000. So toa što ja davame našata vera na ovoj kružen, precizen broj, go pripišuvame ovoj izbor na „inteligentno“ bitie, odnosno na Boga sozdatelot, izvor na seta inteligencija i život. Spored principot na „sabotata“ citiran vo negovata četvrta zapoved, Bog mu dal na čovekot „šest dena“ i šest iljadi godini za da ja izvrši celata svoja rabota, no sedmiot den i sedmiot milenium se vreminja na odmor „osveteni“ (odvoeni) za Boga i negovite izbranici.

Sodržinata na ovaa kniga pokaža deka verata što mu e ugodna na Boga se gradi preku „ inteligentno ili mudro “ odnesuvanje na Negovite izbranici koi ja iskoristuvaat prednosta na sč što Bog veli, prorokuva ili misli (videte Daniel 12:3: „ I mudrite ḱe svetat kako svetlinata na nebesniot svod, a onie što mnozina ḱe obratat kon pravednost kako dzvezdite zasekogaš “. Pravejḱi go toa, tie go opravduvaat Božjiot izbor da im koristi na luǵeto Negovata iskupitelna pravednost manifestirana vo Isus Hristos.

Za da go završam ova delo, neposredno pred pretstojnata drama, bi sakal da im go posvetam, od svoja strana, na site vistinski Božji deca koi ḱe go pročitaat i ḱe go prečekaat so vera i radost, ovoj stih od Jovan 16:33, koj mi beše posveten od dva različni izvori po povod moeto krštevanje na 14 juni 1980 godina; edniot na mojot sertifikat za krštevanje od institucijata, drugiot na predgovorot na knigata „Isus Hristos“ što mi beše dadena vo ovaa prigoda od mojot soslužnik vo toa vreme, rečisi na vozrast koga Isus go ponudi svojot život kako žrtva: „ Vi gi kažav ovie raboti, za da imate mir vo Mene. Vo svetot ḱe imate nevolji; no bidete hrabri, Jas go pobediv svetot .“

Samuil, blagosloveniot sluga na Isus Hristos, „Navistina!“

 

 

 

 

Posledniot povik

 

 

 

Dodeka ja pišuvam ovaa poraka, na krajot od 2021 godina, svetot sč ušte uživa vo univerzalen religiozen mir koj e dostoen za cenenje i cenet. Sepak, vrz osnova na moeto znaenje za dešifriranite proročki otkrovenija podgotveni od Boga, potvrduvam, bez ni najmalo somnenie, deka se podgotvuva užasna svetska vojna i deka e na pat da se ostvari vo slednite 3 do 5 godini. Pretstavuvajḱi ja pod simboličnoto ime „ šesta truba “ vo Otkrovenie 9, Duhot nč potsetuva deka veḱe dojdoa pet užasni kazni za da go kaznat napuštanjeto na vernosta kon negovata sveta sabota i negovite drugi uredbi koi ne se počituvaat od 7 mart 321 godina. Ovie kazni na besmrtniot Bog se protegaat vo tekot na 1600 godini od čovečkata istorija organizirana spored božestvena religiozna programa. Negovata šesta kazna doaǵa da go predupredi, ušte eden posleden pat, hristijanstvoto vinovno za neverstvo kon nego. Osven Boga i negoviot plan za spasenie, čovečkiot život nema smisla. Zatoa, bidejḱi „ trubite “ imaat postepen karakter otkrien po analogija vo Levit 26, ubistveniot intenzitet na „ šestata “ ḱe dostigne vrvovi na užas od koi čoveštvoto dolgo vreme se plašelo i se plašelo. „ Šestata truba “ se odnesuva na konečnata svetska vojna što ḱe uništi mnoštvo čovečki suštestva, „ tretina od čoveštvoto “ spored Otk. 9:15. I ovoj soodnos bukvalno može da se dostigne vo vojna kade što 200.000.000 vooruženi, obučeni i opremeni profesionalni borci ḱe se soočat edni so drugi, spored preciznosta dadena vo Otk. 9:16: „ Brojot na konjanicite na vojskata beše dve mirijadi mirijadi: go slušnav nivniot broj “; odnosno, 2 x 10000 x 10000. Pred ovoj posleden konflikt, vo tekot na 20 vek , dvete svetski vojni od 1914-1918 i 1939-1945 godina bea znaci što ja najavuvaa golemata kazna što doaǵa da stavi kraj na vremeto na slobodnite i nezavisni nacii. Bog ne obezbedi gradovi zasolnište za svoite izbrani, no ni ostavi dovolno jasni indikacii za da izbegame od oblastite što se prioritetno targetirani od negoviot božestven gnev. Toj ḱe gi nasoči udarite što mora da gi izvršat čovečkite suštestva povikani za ovaa zadača. No, nitu eden od niv nema da bide eden od negovite izbrani. Nevernite ili nevernite buntovnici rasfrlani niz celata zemja ḱe bidat instrumenti i žrtvi na negoviot božestven gnev. Vtorata svetska vojna gi sprotivstavi zapadnite narodi edni protiv drugi čii religii bea hristijanski i se natprevaruvaa. No, vo pretstojnata Treta, motivot za sudirite ḱe bide suštinski religiozen, sprotivstaveni na konkurentskite religii koi nikogaš ne bile doktrinarno kompatibilni edni so drugi. Samo mirot i trgovijata dozvolija ovaa iluzija da raste. No, vo časot što go odbral Bog, spored Otkrovenie 7:2-3, demonskata univerzalnost što ja zadržuvaat Božjite angeli ḱe bide oslobodena za da „ našteti na zemjata i moreto “ ili, simbolite što se dekodiraat, „ da im našteti “ na „protestantite i katolicite“ koi ne mu se verni na Isus Hristos. Mnogu logično, nevernata hristijanska vera pretstavuva glavna cel na gnevot na pravedniot Sudija Isus Hristos; Isto kako vo stariot zavet, Izrael bil kaznet za svoite postojani neverstva sč do negovoto nacionalno uništuvanje vo 70-tata godina. Paralelno so ovaa „ šesta truba “, proroštvoto od Daniel 11:40 do 45, so povikuvanje na „ tri carevi “, ja potvrduva vklučenosta na trite monoteistički religii: evropski katolicizam, arapski i magrebski islam i rusko pravoslavie. Konfliktot završuva so presvrt na situacijata poradi intervencijata na amerikanskiot protestantizam, ne imenuvan kako kral, tuku predložen, kako tradicionalen potencijalen neprijatel na Rusija. Eliminiranjeto na konkurentskite sili otvora pristap do negovata posledna dominacija pod naslovot „ ... „ dzver što izleguva od zemjata “, opišan vo Otk. 13:11. Treba da se napomene deka vo ovoj posleden kontekst, amerikanskata protestantska vera stana malcinstvo, a rimokatoličkata vera e mnozinstvo, poradi posledovatelnite latinoamerikanski imigracii. Vo 2022 godina, nejziniot pretsedatel od irsko poteklo e samiot katolik, kako Džon Kenedi, ubieniot pretsedatel.

Vo Otk. 18:4, vo Semoḱniot Bog, Isus Hristos im zapoveda na site što veruvaat i se nadevaat vo nego, na negovite izbrani, da „ izlezat od Golemiot Vavilon “. Identifikuvan so dokazi vo ovaa rabota so papskata Rimokatolička crkva, „ Vavilon “ e suden i osuden poradi „ nejzinite grevovi “. So istoriskoto nasledstvo na „ nejzinite grevovi “, vinata na katolicizmot se protega na protestantite i pravoslavnite koi go opravduvaat so svojata religiozna praktika nedelniot odmor nasleden od Rim. Izlezot od Vavilon podrazbira napuštanje na „ nejzinite grevovi “, od koi najvažniot, bidejḱi Bog go pravi prepoznatliv „ beleg “: denot na nedelniot odmor, prviot den od sedmicata na božestveniot red, rimskata nedela.

Vo ovaa poraka, so ogled na itnosta na vremeto, gi povikuvam sinovite i ḱerkite Božji da go napuštat severniot del na Francija, centriran okolu nejziniot glaven grad, Pariz. Zašto naskoro ḱe bide pogoden od Božjiot gnev, stradajḱi od „ ogan od neboto “, ovoj pat nuklearen, kako gradot „ Sodom “ so koj toj go sporeduva vo svoeto Otkrovenie vo Otkrovenie 11:8. Toj go označuva i so imeto „ Egipet “, simbolična slika na „ grev “, poradi buntovničkiot stav na negovata nereligiozna posvetenost što mu se sprotivstavuva na Boga, kako faraonot vo istoriskiot izveštaj za Izlezot na evrejskiot narod. Vo voena situacija, so prekinati i zabraneti patišta, ḱe bide nevozmožno da se napušti celnata oblast i da se izbegne smrtonosnata drama.

 

Samuil, sluga na živiot Bog, Isus Hristos

 

 

Onie koi ḱe sakaat prvo da otkrijat što e pretstaveno na krajot od ova delo, ḱe imaat teškotii da razberat zošto sum tolku ubeden vo nepovratnata priroda na neizbežnoto uništuvanje na Francija i Evropa. No, onie koi go pročitale, od negoviot početok do negoviot kraj, ḱe gi soberat, vo tekot na čitanjeto, dokazite koi postojano se natrupuvaat, do toj stepen što im dozvoluvaat konečno da go spodelat nepokoleblivoto ubeduvanje deka Božjiot Duh izgradil vo mene i vo site onie koi mu pripaǵaat; navistina. NEGO mu pripaǵa celata SLAVA.

Edinstvenite loši iznenaduvanja ḱe bidat onie koi tvrdoglavo odbivaat da ja prepoznaat negovata nesporedliva moḱ, mnozinstvoto i negovata sposobnost da vodi sč spored svojot plan sč do negovoto sovršeno ostvaruvanje.

Ja završuvam ovaa rabota tuka, no inspiracijata što Isus prodolžuva da mi ja dava e zabeležana i postojano zapišana vo forma na poraki prezentirani vo deloto „ Nebesnata mana na poslednite adventistički šetači “, od koe tri posledovatelni „toma“ od približno iljada stranici se veḱe dostapni vo oktomvri 2025 godina.

Se seḱavam deka Isus Hristos izjavil vo Otkrovenie 2:26: „ Na onoj što pobeduva i gi pazi delata Moi do krajot , nemu ḱe mu dadam vlast nad narodite. “ Koi se togaš „ delata “ na Isus Hristos što mora da se „ pazat do krajot “? Tie se vo forma na otkrovenie na negoviot sud za site životni temi, odnosno sč što se odnesuva na religijata, politikata i ekonomijata; site temi što se odnesuvaat na Sozdatelot Bog i negovite sozdanija. Koga toj objavuva nesreḱa, toj gi organizira lošite politički, voeni, ekonomski i religiozni izbori što vodat do katastrofi.

Bog se fali deka im go otkriva na svoite izbrani svojot sud za site aspekti od životot. Pravejḱi go toa, toj gi povikuva svoite verni angeli da svedočat deka ne postavuva granici na svojata dobrina kon onie koi go počituvaat i go sakaat, negovite vistinski izbranici iskupeni po blagodat dobieni preku smrtta i voskresenieto na Isus Hristos.

Zatoa, ne se lišuvajte od ovaa isklučitelna privilegija što vi ja nudat besplatno negovite prosvetleni i prosvetleni slugi. „ Manata “ e vistinskata nebesna hrana što ja nudi nebesniot Otec na decata što gi saka i za koi, vo Isus Hristos, podgotvuva mesto vo svoeto nebesno carstvo.

Vo „ manata “ ḱe ja otkriete konkretnata forma na „ isusovoto svedoštvo “, postojano podobruvano i, pred sč, ponudeno kako posleden dar od neboto, najavata za negovoto slavno vraḱanje za pretstojnata prolet 2030 godina.

„ Manata “ gi istaknuva delata na Otecot, Bog sozdatel koj gi organizira čovečkite životi spored nivniot individualen sloboden izbor.

Ako Bog ostanuva nevidliv za čovečkite oči, toa e za da go baraat negovite izbranici koi na toj način se izdvojuvaat od drugite buntovni, neverni ili neverni čovečki suštestva. Verata vo negovoto postoenje ne e „opijat na narodot“, tuku znak na mudra inteligencija što gi karakterizira vistinski izbranite dostojni da bidat iskupeni od Isus Hristos.